Wikipedija
slwiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
MediaWiki 1.39.0-wmf.22
first-letter
Datoteka
Posebno
Pogovor
Uporabnik
Uporabniški pogovor
Wikipedija
Pogovor o Wikipediji
Slika
Pogovor o sliki
MediaWiki
Pogovor o MediaWiki
Predloga
Pogovor o predlogi
Pomoč
Pogovor o pomoči
Kategorija
Pogovor o kategoriji
Portal
Pogovor o portalu
TimedText
TimedText talk
Modul
Pogovor o modulu
Gadget
Gadget talk
Gadget definition
Gadget definition talk
Esperanto
0
51
5724686
5659513
2022-07-28T09:02:10Z
Janez Jug
21053
Popravil nekaj napačnih prevodov izrarov.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezik
|name = Esperanto
|nativename = Esperanto
|image = Flag of Esperanto.svg
|imageheader = Flag
|imagesize =
|imagecaption = Zastava esperanta
|familycolor = umetni jezik
|creator = [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]]
|created = 1887
|setting = [[Pomožni sporazumevalni jezik]]
|speakers = Domači jezik: reda 1.000
|date=1996
|ref=<ref name=Lindstedt_1996>Lindstedt, Jouko. "Re: Kiom?" (posting). [http://www.helsinki.fi/~jslindst/denask-l.html DENASK-L@helsinki.fi], 22 April 1996.</ref>
|speakers2 = Kot drugi jezik: 160.000–300.000 aktivnih ali tekoče govorečih (2001);{{cn|date=July 2013}}<!--cross-link to ref in text when added there--> ocena do 2 milijonov skupno (1999)<ref>{{e17|epo}}</ref>
|fam2=[[pomožni sporazumevalni jezik]]
|nation=Nikjer, uporabljajo ga nekatere mednarodne organizacije
|agency=[[Akademija esperanta]]<br />([[Akademio de Esperanto]])
|iso1 = eo
|iso2 = epo
|iso3 = epo
|glotto = espe1235
|glottorefname = Esperanto
|lingua = 51-AAB-da
|linglist = epo
|notice = IPA
}}
'''Esperánto''' je mednarodni planski [[pomožni sporazumevalni jezik]]. 26. julija 1887 je [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] objavil prvi učbenik esperanta ([[Unua Libro]]) in se podpisal s psevdonimom [[Ludwik Lazarus Zamenhof|Dr. Esperanto]] (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemnčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref>. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=Ljubljana|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|title=Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|date=6.5.2015|accessdate=14.2.2017|website=Zveza za tehnično kulturo Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_constructed_languages|title=List of constructed languages|date=|accessdate=14.2.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. <ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi [[Angleščina|angleščine]] po svetu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995)."|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=15.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije. 3. zvezek. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref> Esperanto domnevno govori 2 [[milijon]]a ljudi po celem svetu<ref>{{Navedi splet|url=http://www.esperanto.net/veb/faq-5.html|title=How many people speak Esperanto?|date=23.6.1999|accessdate=14.2.2017|website=Esperanto: Frequently Asked Questions|publisher=|last=|first=}}</ref>. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik<ref>{{Navedi splet|url=https://unstable.nl/andreas/ai/psy/s3.pdf|title=Corsetti, Renato; Pinto, Maria Antonietta; Tolomeo, Maria (2004). Regularizing the regular The phenomenon of overregularization in Esperanto-speaking children|date=2004|accessdate=14.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=UzDS2WyemBI|title=Esperanto: Like a Native|date=20.2.2015|accessdate=14.2.2017|website=YouTube|publisher=|last=|first=}}</ref>.
[[lernu!]] je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/uzantoj?Profile%5Bname%5D=&Profile%5Bcountry%5D=&Profile%5Blanguage_id%5D=&Profile%5Bgender%5D=&Profile%5Bpic%5D=0&Profile%5Bonline%5D=0|title=Lernu.net|date=14.2.2017|accessdate=26. 11. 2017|website=Lernu! Večjezično spletišče za učenje mednarodnega jezika esperanta|publisher=|last=|first=}}</ref> Z okoli 243.000 članki je [[:eo:Vikipedio:Ĉefpaĝo|Wikipedija v esperantu]] 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki.<ref>{{Navedi splet|url=https://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias|title=List of Wikipedias|date=|accessdate=26. 11. 2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref> 22. februarja 2012 je [[Google Translate|Google Prevajalnik]] dodal esperanto kot svoj 64. jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://translate.googleblog.com/2012/02/tutmonda-helplingvo-por-ciuj-homoj.html|title=Tutmonda helplingvo por ĉiuj homoj|date=22.2.2012|accessdate=14.2.2017|website=Google Translate Blog|publisher=|last=|first=}}</ref> 29. maja 2015 je [[Duolingo]], brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/comment/8829387|title=Esperanto for English speakers now in Beta!|date=29.5.2015|accessdate=29.5.2015|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref> Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/course/eo/en/Learn-Esperanto-Online|title=About the course|date=|accessdate=26.11.2017|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref>, od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/comment/11259457|title=Some Esperanto course statistics :)|date=|accessdate=14.2.2017|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Leta 2020 potekajo v [[Slovenija|Sloveniji]] tečaji esperanta v [[Izola|Izoli]] v Medgenaracijskem centru, na [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovni šoli Antona Ukmarja]] v [[Koper|Kopru]] v obliki interesne dejavnosti<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antonukmar.si/J3/index.php/novice1/391-interesna-dejavnost-mednarodni-sporazumevalni-jezik-esperanto-v-anglescini|title=Predstavitev interesne dejavnosti Mednarodni sporazumevalni jezik esperanto v angleščini|date=|accessdate=14.2.2017|website=Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|publisher=|last=|first=}}</ref>, kjer preko angleščine z aplikacijo [[Duolingo]] in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sirikt.si/2016/09/07/ucenje-treh-jezikov-hkrati-z-aplikacijo-duolingo-ucenci-dojemajo-kot-igro/|title=Učenje treh jezikov hkrati z aplikacijo DUOLINGO učenci dojemajo kot igro|date=7.9.2016|accessdate=14.2.2017|website=SIRikt|publisher=|last=|first=}}</ref>. Tečaja esperanta sta tudi v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in v [[Kranj|Kranju]]. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Poleti leta 2007 od [[28. julij]]a do [[4. avgust]]a je potekal v [[Maribor]]u [[7. kongres evropske esperantske unije]]. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih [[EU|Evropska unija]] uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev.
== Zgodovina ==
[[Slika:Unua libro rusa.jpg|levo|sličica|Prvi učbenik esperanta ([[Unua libro|''Unua libro'']]) v ruščini leta 1887|267x267px]]
Esperanto je v poznih 70. letih 19. stoletja in v zgodnjih 80. letih 19. stoletja izumil [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]]. Živel je v kraju [[Białystok|Białystok,]] ki je bil tedaj del [[Ruskega cesarstva.]] Zamenhof je izumil esperanto, da bi kot je sam napisal "zmanjšali čas in trud, ki ga porabimo ko se učimo tuje jezike" in da bi "pospeševal bratstvo med ljudmi različnih jezikov".
Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto:
''"Mesto, kjer sem se rodil in preživel svoje otroštvo, je usmerilo vse moje bodoče borbe. V Byalistoku so bili prebivalci razdeljeni na štiri različne elemente: Ruse, Poljake, Nemce in Žide, od katerih je vsak govoril svoj jezik in videl v vseh ostalih sovražnike. V takem mestu občutljiva oseba bolj kot drugje zazna bedo, izhajajočo iz jezikovnih delitev in vidi, da so različni jeziki prva, oziroma najbolj vplivna podlaga za delitev človeške družine v skupine sovražnikov. Vzgojen sem bil kot idealist, naučen, da so ljudje bratje, medtem ko sem na ulici na vsakem koraku zaznaval, da tam ni ljudi, temveč samo Rusi, Poljaki, Nemci, Židi in tako naprej. To je vedno hudo mučilo moj mladi duh, pogosto se sicer ljudje lahko nasmehnejo taki otroški tesnobi glede stanja sveta. takrat sem mislil, da so odrasli vsemogočni, zato sem si pogosto rekel, da bom, ko odrastem, uničil to zlo."''
— L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta. 1895<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref>
[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] je v prvem učbeniku esperanta (Unua Libro) navedel tri cilje mednarodnega jezika esperanto:
# ''Jezik mora biti zelo lahak, da bi se ga lahko naučil tako vsakdo, tako rekoč igraje.''
# ''Vsakdo, ki bi se naučil tega jezika, bi moral biti zmožen, da ga pri priči uporabi ob stikih z drugimi narodnostmi, povsem neodvisno od tega, koliko bi svet ta jezik že priznaval, ali bi imel številne privržence ali sploh nobenih – to pomeni, da bi jezik lahko služil kot sredstvo za mednarodne stike zaradi svoje posebne gradnje že od vsega začetka.''
# ''Najti sredstvo, s katerim bi premagali ravnodušnost sveta in navdušiti ta isti svet za ta jezik takoj in en masse, da bi ga takoj začel rabiti v smislu živega jezika, ne pa, da bi se zadovoljil le z rabo ključa v rokah ali zgolj v izjemnih primerih.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html|title=L.L.Zamenhof. International Language. Warsaw. 1887|date=2006|accessdate=15.2.2017|website=Dr. Esperanto’s International Language. Prevod Vinko Ošlak.|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:1905-03-ge-frankf-mapo.jpg|sličica|Zemljevid esperantskih klubov v Evropi leta 1905|210x210px]]
Po približno desetih letih razvoja jezika, ki jih je Zamehof preživel tako, da je v esperanto prevajal literaturo, v esperantu pisal izvirno prozo in poezijo, je v Varšavi 26. julija 1887 izdal prvi učbenik esperanta (Unua Libro).
Število govorcev esperanta je hitro naraščalo v naslednjih nekaj desetletji, sprva predvsem v Ruskem cesarstvu in v srednji Evropi, nato pa tudi v drugih delih Evrope, Ameriki, na Kitajskem in Japonskem. V zgodnjih letih so bili govorci esperanta v stiku predvsem preko korespondence in publikacij, toda leta 1905 je potekal prvi [[svetovni kongres govorcev esperanta]] v [[Boulogne-sur-Mer]], [[Francija]]. Od takrat so se svetovni kongresi govorcev esperanta potekali v različnih državah vsako leto, razen med obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni se je svetovnih kongresov govorcev esperanta udeležilo povprečno do 2 000 ljudi do 6 000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/World_Esperanto_Congress|title=World Esperanto Congress|date=|accessdate=15. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Zamenhofovo ime za jezik je bilo preprosto ''Internacia Lingvo'' ("Mednarodni jezik").
== Jezikovne značilnosti ==
[[Slika:DR Esperanto.jpg|levo|sličica|[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] leta [[1908]] po približno dvajsetih letih od izdaje esperanta|253x253px]]
=== Abeceda ===
Esperanto uporablja prirejeno obliko [[latinica|latinice]], v kateri je [[črka]]m [[latinščina|latinske]] [[abeceda|abecede]] dodano šest črk z [[razločevalno znamenje|razločevalnimi znamenji]]: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (c, g, h, j, in s s strešico oz. [[cirkumfleks]]om) ter ŭ (u s polkrožcem oz. [[brevis]]om), ni pa [[latinica|latiničnih]] črk q, x, in y.
V esperantu velja pravilo: piši kot govoriš. Besedilo v esperantu torej beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen [[fonem]].
Esperantska abeceda ima torej naslednje znake:
: [[a]] [[b]] [[c]] [[ĉ]] [[d]] [[e]] [[f]] [[g]] [[ĝ]] [[h]] [[ĥ]] [[i]] [[j]] [[ĵ]] [[k]] [[l]] [[m]] [[n]] [[o]] [[p]] [[r]] [[s]] [[ŝ]] [[t]] [[u]] [[ŭ]] [[v]] [[z]]
Esperanto ima 28 glasov, pet [[Samoglasnik|samoglasnikov]] (a, e, i, o, u), polsamoglasnik ŭ (samo v zlogih aŭ, eŭ, oŭ) in 22 [[Soglasnik|soglasnikov]].
[[Naglas]] je vedno na predzadnjem [[Zlog|zlogu]] besede, npr. A-mo, ra-DI-o, te-le-FO-no, po-li-TI-ko. Enozložne besede nimajo naglasa. V povedi so lahko poudarjene, npr.: Mi parolas ne al VI, sed al ŜI.
=== Slovnica ===
Esperanto je bil ustvarjen na podlagi besedišča [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]], vendar je bil sestavljen tako, da bi se ga bilo čim bolj preprosto naučiti. Ima popolnoma pravilno [[Slovnica|slovnico]] in dovoljuje ustvarjanje velikega števila besed s pomočjo sestavljanja leksikalnih [[Koren besede|korenov]] in približno štiridesetih afiksov.<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=Kaj je esperanto?|date=|accessdate=17.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref> Iz korena ''san-'' (zdrav) lahko denimo ustvarimo besede, kot so: malsana (bolan), malsanulo (bolnik), malsanulejo (bolnica), sanigilo (zdravilo), saniĝinto (oseba, ki je ozdravljena bolezni), sanigejo (kraj za zdravljenje), malsaneto (mala bolezen), malsanego (ekstremna bolezen), malsanegulo (zelo bolna oseba), sanstato (stanje zdravja), sansento (občutek zdravja), sanlimo (meja zdravja), malsankaŭzanto (patogen), kontraŭmalsanterapio (terapija proti bolezni), ...<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=kaj je esperanto?|date=|accessdate=16.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref>
Glavne besedne vrste ([[Samostalnik|samostalniki]], [[Glagol|glagoli]], [[Pridevnik|pridevniki]] in [[Prislov|prislovi]]) imajo vedno enake končnice, ki pričajo o njihovi vrsti.
Vsi samostalniki se končajo na '''-o''' (''dom'''o''''': hiša; ''hund'''o''''': pes).
Za tvorbo množine je potrebno na konec besede dodati črko '''-j''' (''domo'''j''''': hiši, hiše; ''hundo'''j''''': psa, psi). Dvojine esperanto nima.
Vsi pridevniki se končajo na '''-a''' (''bel'''a''''': lep, lepa, lepo).
Nedoločnik se konča na '''-i''' (''leg'''i''''': brati)
Končnica za sedanjik je '''-as''', za preteklik '''-is''' in za prihodnjik '''-os'''. (''mi leg'''as''''': jaz berem; ''mi leg'''is''''': jaz sem bral; ''mi leg'''os''''': jaz bom bral) Nepravilnih glagolov esperanto nima.
Velelniki se končajo na črko '''-u''' (''leg'''u'''!'': beri!)
Esperanto ima samo dva [[Sklon|sklona]]: [[imenovalnik]] in [[tožilnik]]. To nam dovoljuje, da poljubno spreminjamo besedni red v povedi ne da bi spremenili pomena. Razmerje med osebkom in predmetom je urejeno večinoma s pomočjo predlogov, ki se vežejo z imenovalnikom. Besedni red je precej prožen, najpogostejši pa je SVO (= osebek-povedek-predmet), naslednja najbolj običajna zaporednost pa je OSV (= predmet-osebek-povedek).
== Uradna raba esperanta ==
[[Slika:Moresnet.png|sličica|Lokacija Nevtralnega Moresneta (1816-1920) med današnjo Belgijo in Nemčijo.]]
Esperanto ni uradni jezik nobene uradno priznane države na svetu. V začetku 20. stoletja so bili načrti, da bi [[Nevtralni Moresnet]] postal prva država, kjer bi bil esperanto uradni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Neutral_Moresnet|title=Neutral Moresnet|date=|accessdate=16. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Otok vrtnic]] je bila prva samorazglašena mikro država na umetni ploščadi v jadranskem morju nasproti Riminija, ki je leta 1968 uporabljala esperanto kot uradni jezik.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije : Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref>
Kitajska vlada od leta 2001 uporablja esperanto na svojem spletnem dnevniku china.org.cn<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.china.org.cn/|title=China.org.cn|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Kitajska vlada prav tako oddaja v esperantu na radijski postaji [[China Radio International]]<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.cri.cn/|title=China Radio International|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in izdaja spletni časopis ''El Popola Ĉinio''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espero.com.cn/|title=El Popola Ĉinio|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.
[[Radio Vatikan]] prav tako oddaja v esperantu in ima spletno stran tudi v esperantu.<ref>{{Navedi splet|url=http://eo.radiovaticana.va/|title=Radio Vaticana|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Esperanto je delovni jezik veliko neprofitnih mednarodnih organizacij na primer ''[[Sennacieca Asocio Tutmonda]]''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.satesperanto.org/|title=Sennacieca Asocio Tutmonda|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, levo usmerjena politična in kulturna organizacija ali [[E@I|Education@Internet]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ikso.net/sl/|title=Bonvenon al la paĝaro de E@I|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki je se razvila iz esperantske organizacije.
Največja organizacija je [[Svetovna esperantska organizacija|Svetovna esperantska organizacija]]<ref> (Universala Esperanto - Asocio).{{Navedi splet|url=http://www.uea.org|title=Universala Esperanto-Asocio (UEA)|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Na pobudo šestnajst milijonov ljudi, ki so podpisali [[Peticija|peticijo]] [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], v kateri se zavzemajo za pouk esperanta v šolah po vsem svetu, v prepričanju, da bi se s tem omogočilo boljše sporazumevanje med narodi in da bi se z medsebojnim spoznavanjem utrdil [[mir (družbeno stanje)|mir]] na svetu, je bila na generalnem zasedanju [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]], decembra 1954 v [[Montevideo|Montevideu]], soglasno sprejeta [[resolucija]], v kateri ta najvišja organizacija za [[Kultura|kulturo]], [[znanost]] in [[Prosveta|prosveto]] priznava zasluge esperanta v kulturni izmenjavi v svetu. Na istem zasedanju je bila Svetovna esperantska organizacija (Universala Esperanto - Asocio) sprejeta med posvetovalne člane Unesca.<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto-maribor.si/60-let-resolucije-unesco-o-esperantu/|title=60 let resolucije UNESCO o esperantu|date=10.12.2014|accessdate=16.2.2017|website=Esperantsko društvo Maribor|publisher=|last=|first=}}</ref>
Esperanto je tudi prvi jezik poučevanja na eni univerzi in sicer na [[Mednarodna akademija znanosti|Mednarodni akademiji znanosti]] v [[San Marino|San Marinu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ais-sanmarino.org/|title=Akademio Internacia de la Sciencoj (AIS) San-Marino|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
== Preprosti stavki ==
V tabeli je napisanih nekaj uporabnih esperantskih besed in stavkov:
{| class="wikitable"
!Slovenščina
!Esperanto
|-
|Zdravo
|Saluton
|-
|Da/Ja
|Jes
|-
|Ne
|Ne
|-
|Dobro jutro
|Bonan matenon
|-
|Dober večer
|Bonan vesperon
|-
|Lahko noč
|Bonan nokton
|-
|Nasvidenje
|Ĝis (la) revido
|-
|Kako ti je ime?
|Kio estas via nomo?
|-
|Moje ime je Marko
|Mia nomo estas Marko
|-
|Kako si?
|Kiel vi fartas?
|-
|Jaz sem dobro
|Mi fartas bone
|-
|Ali govoriš esperanto?
|Ĉu vi parolas Esperanton?
|-
|Ne razumem te
|Mi ne komprenas vin
|-
|Dobro
|Bone
|-
|Prav
|Bone
|-
|Hvala
|Dankon
|-
|Ni za kaj
|Ne dankinde
|-
|Prosim
|Bonvolu
|-
|Oprosti mi
|Pardonu min
|-
|Na zdravje!
|Sanon!
|-
|Čestitke
|Gratulon
|-
|Jaz te imam rad
|Mi amas vin
|-
|Eno pivo prosim
|Unu bieron, mi petas
|-
|Kje je stranišče?
|Kie estas necesejo?
|-
|Kaj je to?
|Kio estas tio?
|-
|To je pes
|Tio estas hundo
|-
|Mi se bomo ljubili
|Ni amos unu la alian.
|-
|Mir!
|Pacon!
|-
|Sem začetnik esperanta
|Mi estas komencanto de Esperanto
|-
|Nimam časa
|Mi ne havas tempon
|-
|Jutri bo snežilo
|Morgaŭ neĝos
|-
|Slovenija je lepa država
|Slovenio estas bela lando
|}
== Primer besedila v esperantu ==
=== Povest o lačni lisici in vrani ===
Lačna lisica išče hrano.
* '''''Malsata vulpo serĉas nutraĵon.'''''
Gre na dvorišče, kjer so piščanci, toda piščanci so v kletki.
* '''''Ĝi eniras en korton, kie estas kokidoj, sed kokidoj estas en la kaĝo.'''''
Trudi se splaziti skozi odprtine, toda premajhne so.
* '''''Ĝi penas trarampi tra malfermaĵoj, sed ili estas tro malgrandaj.'''''
Nenadoma lisica zavoha sir.
* '''''Subite la vulpo ekflaras fromaĝon.'''''
Sledi vonju s svojim nosom in zagleda, da je velik črn vran priletel na dvorišče ter s svojim kljunom vzel kos sira iz podganolovke, ki stoji poleg kletke.
* '''''Ĝi sekvas la odoron per sia nazo kaj ekvidas, ke granda nigra korvo ekflugis en la korton kaj ekkaptis per sia beko pecon da fromaĝo el la ratkaptilo, kiu staras apud la kaĝo.'''''
Vran tedaj hitro odleti in sede na vejo bližnjega drevesa,
* '''''La korvo tiam rapide forflugas kaj sidiĝas sur branĉon de apuda arbo.'''''
Lisica se približuje drevesu in reče: »Oh kako lepo perje te krasi in tvoje oči sijejo kakor zvezde!«
* ''''' La vulpo alproksimiĝas al la arbo kaj diras:''''' '''''»Ho, kiel belaj plumoj ornamas vin kaj viaj okuloj brilas kiel steloj.«'''''
Lisica nadaljuje: »Ti si najlepša ptica, ki sem jo kdaj videla.«
* '''''La vulpo daŭrigas: »Vi estas la plej bela birdo, kiun mi iam vidis.«'''''
»Slišala sem, da tudi poješ zelo lepo. Zapoj mi torej pesmico!«
* '''''»Mi aŭdis, ke vi ankaŭ kantas tre bele, ekkantu do por mi kanteton!«'''''
Nečimrn vran je odprl kljun, da bi zapel, a sir je padel iz njegovega kljuna v lisičji gobec.
* '''''La vanta korvo malfermis la bekon por ekkanti kaj la fromaĝo elfalis el ĝia beko kaj falis en la buŝon de la vulpo.'''''
== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[Vinko Ošlak]] (predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja [[PEN]] v letih 2004-2006)
== Viri ==
* Rakuša, Rudolf ''Esperanto : za šole, tečaje in samouke'', Ljubljana, Klub esperantistov v Ljubljani, 1937, {{COBISS|ID=2943747}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|esperanto|Esperanto}}
* [https://lernu.net/sl/esperanto Kaj je esperanto?]
* [http://learn.esperanto.com/sl/ Esperanto v 12 lekcijah: tečaj esperanta na spletu v slovenščini na osnovi zagrebške metode]
* [http://www.kurso.com.br/index.php?sl Kurso de Esperanto: tečaj esperanta v slovenščini za Windows, Mac OS X in Linux operacijski sistem]
* [https://lernu.net/sl/ lernu.net]
* [http://www.esperanto.si www.esperanto.si]
* [http://www.esperanto-maribor.si Esperantsko društvo Maribor]
* [http://esperanto-maribor.si/kaj-je-to-esperanto/ Esperanto: kaj je to?]
* [http://muzaiko.info/ Muzaiko: radio v esperantu, ki oddaja 24 ur na dan]
* [http://pola-retradio.org/ Poljski radio v esperantu]
* [http://esperanto.cri.cn/index.htm Ĉina Radio Internacia: kitajski spletni portal v esperantu]
* [http://eo.radiovaticana.va/ Radio Vatikan v esperantu]
{{lang-stub}}
[[Kategorija:Mednarodni pomožni jeziki]]
[[Kategorija:Esperanto|*]]
[[Kategorija:Aglutinacijski jeziki]]
[[Kategorija:Umetni jeziki]]
[[Kategorija:Leto 1887]]
{{normativna kontrola}}
7kw2ybtzrba9pkkcwbuz0m4to2w32nf
Seznam suverenih držav
0
506
5724699
5704600
2022-07-28T09:24:09Z
178.58.143.213
/* L */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
|-lulek
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
h6kxedreauh5s92asjv5tz0i4ret4q7
5724701
5724699
2022-07-28T09:27:27Z
178.58.143.213
/* L */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
| {{lulek}} lulek država
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
304wxx6oqwowqrdy164gbhaj5w2soto
5724704
5724701
2022-07-28T09:29:34Z
178.58.143.213
/* T */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
| {{lulek}} lulek država
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-{{tič}} leteči tič
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
rg4vbjyu8v886u3og1ezo57r1pblm20
5724705
5724704
2022-07-28T09:30:20Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/178.58.143.213|178.58.143.213]] ([[User talk:178.58.143.213|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
|-
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
fj0mytckhwonmgswwlkvqfka2pgjchy
5724708
5724705
2022-07-28T09:30:57Z
178.58.143.213
/* L */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
|-lok
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
g3jmcai4dvpe0yh16899s612ri70igr
5724713
5724708
2022-07-28T09:51:51Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/178.58.143.213|178.58.143.213]] ([[User talk:178.58.143.213|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].'''
Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]].
Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO 3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.
__NOTOC__
{{compactTOC}}
{| class="wikitable"
|- bgcolor="#A0E0A0"
! Kratko ime države
! Uradno polno ime države
|-
| colspan="2" align="center" |
== A ==
|-
| {{AFG}}
| [[Islamski emirat Afganistan]]
|-
| {{ALB}}
| [[Republika Albanija]]
|-
| {{ALG}}
| [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]
|-
| {{AND}}
| [[Kneževina Andora]]
|-
| {{ANG}}
| [[Republika Angola]]
|-
| {{ATG}}
| [[Antigva in Barbuda]]
|-
| {{ARG}}
| [[Argentinska republika]]
|-
| {{ARM}}
| [[Republika Armenija]]
|-
| {{AUS}}
| [[Avstralija|Avstralska zveza]]
|-
| {{AUT}}
| [[Republika Avstrija]]
|-
| {{AZE}}
| [[Azerbajdžanska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== B ==
|-
| {{BAH}}
| [[Zveza Bahami]]
|-
| {{BHR}}
| [[Država Bahrajn]]
|-
| {{BAN}}
| [[Ljudska republika Bangladeš]]
|-
| {{BAR}}
| [[Barbados]]
|-
| {{BEL}}
| [[Kraljevina Belgija]]
|-
| {{BLZ}}
| [[Belize]]
|-
| {{BLR}}
| [[Republika Belorusija]]
|-
| {{BEN}}
| [[Republika Benin]]
|-
| {{BOT}}
| [[Republika Bocvana]]
|-
| {{BGR}}
| [[Republika Bolgarija]]
|-
| {{BOL}}
| [[Večnacionalna država Bolivija]]
|-
| {{BIH}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| {{BRA}}
| [[Federativna republika Brazilija]]
|-
| {{BRU}}
| [[Brunej|Država Brunej]]
|-
| {{BUR}}
| [[Burkina Faso]]
|-
| {{BDI}}
| [[Republika Burundi]]
|-
| {{BHU}}
| [[Kraljevina Butan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== C ==
|-
| {{CYP}}
| [[Republika Ciper]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Č ==
|-
| {{CHA}}
| [[Republika Čad]]
|-
| {{CZE}}
| [[Češka republika]]
|-
| {{CHI}}
| [[Republika Čile]]
|-
| {{MNE}}
| [[Črna gora|Republika Črna gora]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== D ==
|-
| {{DEN}}
| [[Kraljevina Danska]]
|-
| {{DMA}}
| [[Zveza Dominika]]
|-
| {{DOM}}
| [[Dominikanska republika]]
|-
| {{DJI}}
| [[Republika Džibuti]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== E ==
|-
| {{EGY}}
| [[Arabska republika Egipt]]
|-
| {{ECU}}
| [[Republika Ekvador]]
|-
| {{EQG}}
| [[Republika Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{ERI}}
| [[Država Eritreja]]
|-
| {{EST}}
| [[Republika Estonija]]
|-
| {{SWZ}}
| [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]])
|-
| {{ETH}}
| [[Etiopija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== F ==
|-
| {{FIJ}}
| [[Republika Fidžijski otoki]]
|-
| {{PHI}}
| [[Republika Filipini]]
|-
| {{FIN}}
| [[Republika Finska]]
|-
| {{FRA}}
| [[Francoska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== G ==
|-
| {{GAB}}
| [[Gabonska republika]]
|-
| {{GAM}}
| [[Republika Gambija]]
|-
| {{GHA}}
| [[Republika Gana]]
|-
| {{GRE}}
| [[Helenska republika]]
|-
| {{GRD}}
| [[Grenada]]
|-
| {{GEO}}
| [[Gruzija]]
|-
| {{GUY}}
| [[Kooperativna republika Gvajana]]
|-
| {{GUA}}
| [[Republika Gvatemala]]
|-
| {{GUI}}
| [[Republika Gvineja]]
|-
| {{GBS}}
| [[Republika Gvineja Bissau]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== H ==
|-
| {{HAI}}
| [[Republika Haiti]]
|-
| {{HON}}
| [[Republika Honduras]]
|-
| {{CRO}}
| [[Republika Hrvaška]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== I ==
|-
| {{IND}}
| [[Republika Indija]]
|-
| {{IDN}}
| [[Republika Indonezija]]
|-
| {{IRQ}}
| [[Republika Irak]]
|-
| {{IRN}}
| [[Islamska republika Iran]]
|-
| {{IRL}}
| [[Republika Irska]]
|-
| {{ISL}}
| [[Republika Islandija]]
|-
| {{ITA}}
| [[Italijanska republika]]
|-
| {{ISR}}
| [[Država Izrael]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== J ==
|-
| {{JAM}}
| [[Jamajka]]
|-
| {{JPN}}
| [[Japonska]]
|-
| {{YEM}}
| [[Republika Jemen]]
|-
| {{JOR}}
| [[Hašemitska kraljevina Jordanija]]
|-
| {{ZAF}}
| [[Republika Južna Afrika]]
|-
| {{KOR}}
| [[Republika Koreja]]
|-
| {{SSD}}
| [[Republika Južni Sudan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== K ==
|-
| {{CAM}}
| [[Kraljevina Kambodža]]
|-
| {{CMR}}
| [[Republika Kamerun]]
|-
| {{CAN}}
| [[Kanada]]
|-
| {{QAT}}
| [[Država Katar]]
|-
| {{KAZ}}
| [[Republika Kazahstan]]
|-
| {{KEN}}
| [[Republika Kenija]]
|-
| {{KGZ}}
| [[Kirgiška republika]]
|-
| {{KIR}}
| [[Republika Kiribati]]
|-
| {{CHN}}
| [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| {{COL}}
| [[Republika Kolumbija]]
|-
| {{COM}}
| [[Zveza Komori]]
|-
| {{COG}}
| [[Republika Kongo]]
|-
| {{DRC}}
| [[Demokratična republika Kongo]]
|-
| {{CRI}}
| [[Republika Kostarika]]
|-
| {{CUB}}
| [[Republika Kuba]]
|-
| {{KUW}}
| [[Država Kuvajt]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== L ==
|-
| {{LAO}}
| [[Laoška ljudska demokratična republika]]
|-
| {{LAT}}
| [[Republika Latvija]]
|-
| {{LES}}
| [[Kraljevina Lesoto]]
|-
| {{LIB}}
| [[Libanonska republika]]
|-
| {{LBR}}
| [[Republika Liberija]]
|-
| {{LBY}}
| [[Libija]]
|-
| {{LIE}}
| [[Kneževina Lihtenštajn]]
|-
| {{LIT}}
| [[Republika Litva]]
|-
| {{LUX}}
| [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== M ==
|-
| {{MAD}}
| [[Republika Madagaskar]]
|-
| {{HUN}}
| [[Madžarska]]
|-
| {{MWI}}
| [[Republika Malavi]]
|-
| {{MDV}}
| [[Republika Maldivi]]
|-
| {{MYS}}
| [[Malezija]]
|-
| {{MLI}}
| [[Republika Mali]]
|-
| {{MLT}}
| [[Republika Malta]]
|-
| {{MAR}}
| [[Kraljevina Maroko]]
|-
| {{MHL}}
| [[Republika Marshallovi otoki]]
|-
| {{MUS}}
| [[Mavricij|Republika Mavricij]]
|-
| {{MRT}}
| [[Islamska republika Mavretanija]]
|-
| {{MEX}}
| [[Združene mehiške države]]
|-
| {{FSM}}
| [[Federativne države Mikronezije]]
|-
| {{MYA}}
| [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]]
|-
| {{MLD}}
| [[Moldavija|Republika Moldavija]]
|-
| {{MON}}
| [[Kneževina Monako]]
|-
| {{MNG}}
| [[Mongolija]]
|-
| {{MOZ}}
| [[Republika Mozambik]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== N ==
|-
| {{NAM}}
| [[Republika Namibija]]
|-
| {{NRU}}
| [[Republika Nauru]]
|-
| {{GER}}
| [[Zvezna republika Nemčija]]
|-
| {{NEP}}
| [[Zvezna demokratična republika Nepal]]
|-
| {{NIG}}
| [[Republika Niger]]
|-
| {{NGR}}
| [[Zvezna republika Nigerija]]
|-
| {{NIC}}
| [[Republika Nikaragva]]
|-
| {{NED}}
| [[Kraljevina Nizozemska]]
|-
| {{NOR}}
| [[Kraljevina Norveška]]
|-
| {{NZL}}
| [[Nova Zelandija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== O ==
|-
| {{OMA}}
| [[Sultanat Oman]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== P ==
|-
| {{PAK}}
| [[Islamska republika Pakistan]]
|-
| {{PLW}}
| [[Palav|Republika Palav]]
|-
| {{PSE}}
| [[Država Palestina]]
|-
| {{PAN}}
| [[Republika Panama]]
|-
| {{PNG}}
| [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]]
|-
| {{PAR}}
| [[Republika Paragvaj]]
|-
| {{PER}}
| [[Republika Peru]]
|-
| {{POL}}
| [[Republika Poljska]]
|-
| {{POR}}
| [[Portugalska republika]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== R ==
|-
| {{ROM}}
| [[Romunija]]
|-
| {{RWA}}
| [[Ruanda|Republika Ruanda]]
|-
| {{RUS}}
| [[Ruska federacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== S ==
|-
| {{SLB}}
| [[Salomonovi otoki]]
|-
| {{SLV}}
| [[Republika Salvador]]
|-
| {{SAM}}
| [[Neodvisna država Samoa]]
|-
| {{SMR}}
| [[Republika San Marino]]
|-
| {{SAU}}
| [[Kraljevina Saudova Arabija]]
|-
| {{SEY}}
| [[Republika Sejšeli]]
|-
| {{SEN}}
| [[Republika Senegal]]
|-
| {{PRK}}
| [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]]
|-
| {{MKD}}
| [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]]
|-
| {{SLE}}
| [[Republika Sierra Leone]]
|-
| {{SIN}}
| [[Republika Singapur]]
|-
| {{SYR}}
| [[Sirska arabska republika]]
|-
| {{CIV}}
| [[Republika Slonokoščena obala]]
|-
| {{SVK}}
| [[Slovaška republika]]
|-
| {{SLO}}
| [[Republika Slovenija]]
|-
| {{SOM}}
| [[Zvezna republika Somalija]]
|-
| {{SRB}}
| [[Republika Srbija]]
|-
| {{CAF}}
| [[Srednjeafriška republika]]
|-
| {{SUD}}
| [[Republika Sudan]]
|-
| {{SUR}}
| [[Republika Surinam]]
|-
| {{LCA}}
| [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
|-
| {{KNA}}
| [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]]
|-
| {{STP}}
| [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{VCT}}
| [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Š ==
|-
| {{ESP}}
| [[Kraljevina Španija]]
|-
| {{SRI}}
| [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]]
|-
| {{SWE}}
| [[Kraljevina Švedska]]
|-
| {{CHE}}
| [[Švicarska konfederacija]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== T ==
|-
| {{TJK}}
| [[Republika Tadžikistan]]
|-
| {{THA}}
| [[Kraljevina Tajska]]
|-
| {{TAN}}
| [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]]
|-
| {{TOG}}
| [[Togo|Togovska republika]]
|-
| {{TON}}
| [[Kraljevina Tonga]]
|-
| {{TTO}}
| [[Republika Trinidad in Tobago]]
|-
| {{TUN}}
| [[Republika Tunizija]]
|-
| {{TUR}}
| [[Republika Turčija]]
|-
| {{TKM}}
| [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]]
|-
| {{TUV}}
| [[Tuvalu]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== U ==
|-
| {{UGA}}
| [[Republika Uganda]]
|-
| {{UKR}}
| [[Ukrajina]]
|-
| {{URU}}
| [[Vzhodna republika Urugvaj]]
|-
| {{UZB}}
| [[Republika Uzbekistan]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== V ==
|-
| {{VAN}}
| [[Republika Vanuatu]]
|-
| {{VAT}}
| [[Vatikanska mestna država]]
|-
| {{GBR}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
|-
| {{VEN}}
| [[Bolivarska republika Venezuela]]
|-
| {{VIE}}
| [[Socialistična republika Vietnam]]
|-
| {{ETM}}
| [[Demokratična republika Vzhodni Timor]]
|-
| colspan="2" align="center" |
== Z ==
|-
| {{ZAM}}
| [[Republika Zambija]]
|-
| {{USA}}
| [[Združene države Amerike]]
|-
| {{UAE}}
| [[Združeni arabski emirati]]
|-
| {{CPV}}
| [[Republika Zelenortski otoki]]
|-
| {{ZIM}}
| [[Republika Zimbabve]]
|-
| colspan="2" |
== Druge države ==
|-
|{{Zastava|Abhazija}}
|[[Republika Abhazija]]
|-
|[[Republika Arcah|Arcah]]
|[[Republika Arcah]]
|-
|{{Zastava|Cookovi otoki}}
|[[Cookovi otoki]]
|-
|{{KOS}}
|[[Republika Kosovo]]
|-
|{{Zastava|Niue}}
|[[Niue]]
|-
|{{Zastava|Severni Ciper}}
|[[Turška republika Severni Ciper]]
|-
|{{Zastava|Zahodna Sahara}}
|[[Demokratična arabska republika Sahara]]
|-
|{{Zastava|Somaliland}}
|[[Republika Somaliland]]
|-
|{{Zastava|Južna Osetija}}
|[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]]
|-
|{{TWN}}
|[[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav)
|-
|{{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}}
|[[Pridnestrska moldavska republika]]
|}
== Glej tudi ==
* [[Galerija državnih zastav]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije.
* ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU)
{{Seznami drzav}}
{{Zemlja}}
[[Kategorija:Seznami držav|Suverene]]
fj0mytckhwonmgswwlkvqfka2pgjchy
Peskovnik
0
6056
5724697
5468448
2022-07-28T09:23:42Z
89.142.169.184
Test edit from WikiClientLibrary.
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Sand Box.JPG|thumb|250px|Otroški peskovnik]]
{{avtoref|Za stran Wikipedije, kjer lahko vsakdo eksperimentira z urejanjem, glej '''[[Wikipedija:Peskovnik]]'''.}}
<!--
*** NOVI UPORABNIKI, pozor: ***
To NI peskovnik Wikipedije!
To je članek o peskovnikih.
** STRAN NI NAMENJENA UVAJANJU V UREJANJE. **
Če želite vaditi, kliknite
Wikipedija:Peskovnik na vrhu.
Hvala.
***********************************
-->
'''Peskóvnik''' je [[krog|okrogla]] ali več oglata [[površina]], napolnjena s [[pesek|peskom]] ali [[mivka|mivko]], in namenjena otroški [[igra|igri]]. [[Otroci]] si v njem gradijo [[potička|potičke]], [[avtomobilska steza|avtomobilske steze]] in [[grad]]ove. Pri tem uporabljajo [[posoda|posodice]], [[grabljica|grabljice]], [[lopatka|lopatke]], [[avtomobilček|avtomobilčke]] ter predvsem [[roka|roke]] in [[domišljija|domišljijo]]. Dan danes poznamo več vrst peskovnika.
{{Sociološka škrbina}}
[[Kategorija:Igra]]
'''Hello''' ''svet''!
no9trmtb6qt02fqg0umlwo6tmm0rkak
5724706
5724697
2022-07-28T09:30:37Z
89.142.169.184
Test edit from WikiClientLibrary.
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Sand Box.JPG|thumb|250px|Otroški peskovnik]]
{{avtoref|Za stran Wikipedije, kjer lahko vsakdo eksperimentira z urejanjem, glej '''[[Wikipedija:Peskovnik]]'''.}}
<!--
*** NOVI UPORABNIKI, pozor: ***
To NI peskovnik Wikipedije!
To je članek o peskovnikih.
** STRAN NI NAMENJENA UVAJANJU V UREJANJE. **
Če želite vaditi, kliknite
Wikipedija:Peskovnik na vrhu.
Hvala.
***********************************
-->
'''Peskóvnik''' je [[krog|okrogla]] ali več oglata [[površina]], napolnjena s [[pesek|peskom]] ali [[mivka|mivko]], in namenjena otroški [[igra|igri]]. [[Otroci]] si v njem gradijo [[potička|potičke]], [[avtomobilska steza|avtomobilske steze]] in [[grad]]ove. Pri tem uporabljajo [[posoda|posodice]], [[grabljica|grabljice]], [[lopatka|lopatke]], [[avtomobilček|avtomobilčke]] ter predvsem [[roka|roke]] in [[domišljija|domišljijo]]. Dan danes poznamo več vrst peskovnika.
{{Sociološka škrbina}}
[[Kategorija:Igra]]
''!
f4mejm2g9313alghcysf6h34wqghdfo
5724709
5724706
2022-07-28T09:31:11Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/89.142.169.184|89.142.169.184]] ([[User talk:89.142.169.184|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Sand Box.JPG|thumb|250px|Otroški peskovnik]]
{{avtoref|Za stran Wikipedije, kjer lahko vsakdo eksperimentira z urejanjem, glej '''[[Wikipedija:Peskovnik]]'''.}}
<!--
*** NOVI UPORABNIKI, pozor: ***
To NI peskovnik Wikipedije!
To je članek o peskovnikih.
** STRAN NI NAMENJENA UVAJANJU V UREJANJE. **
Če želite vaditi, kliknite
Wikipedija:Peskovnik na vrhu.
Hvala.
***********************************
-->
'''Peskóvnik''' je [[krog|okrogla]] ali več oglata [[površina]], napolnjena s [[pesek|peskom]] ali [[mivka|mivko]], in namenjena otroški [[igra|igri]]. [[Otroci]] si v njem gradijo [[potička|potičke]], [[avtomobilska steza|avtomobilske steze]] in [[grad]]ove. Pri tem uporabljajo [[posoda|posodice]], [[grabljica|grabljice]], [[lopatka|lopatke]], [[avtomobilček|avtomobilčke]] ter predvsem [[roka|roke]] in [[domišljija|domišljijo]]. Dan danes poznamo več vrst peskovnika.
{{Sociološka škrbina}}
[[Kategorija:Igra]]
ln2i86b7zq7x291nbwqo549gycete3p
Zambija
0
6080
5724471
5592711
2022-07-27T15:01:18Z
A09090091
188929
tabela > inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država|name=Republika Zambija|motto=One Zambia, One Nation ([[angleščina|angleško]]: Ena Zambija, En Narod)|capital=[[Lusaka]]|image_flag=Flag of Zambia.svg|image_coat=Coat of Arms of Zambia.svg|image_map=LocationZambia.svg|official_languages=[[angleščina]]|leader_title1=[[Predsednik Zambije|Predsednik]]|leader_name1=[[Hakainde Hichilema]]|national_anthem=Stand and Sing of Zambia, Proud and Free|iso3166code=.zm|currency=zambijski kwacha|area_km2=752.614|area_rank=38.|percent_water=1%|population_estimate=18.380.000|population_estimate_year=2020|population_estimate_rank=77.|population_density_km2=24,4|time_zone=[[UTC]]+2|established_event1=[[Neodvisnost]]|established_date1=24. oktober 1964|calling_code=260}}
'''Zambija''' je [[republika]] v južni [[Srednja Afrika|srednji]] [[Afrika|Afriki]]. Na severu meji na [[Demokratična republika Kongo|Demokratično republiko Kongo]], na severovzhodu na [[Tanzanija|Tanzanijo]], na vzhodu na [[Malavi]], na jugovzhodu na [[Mozambik]], na jugu na [[Zimbabve]] in [[Bocvana|Bocvano]], na jugozahodu na [[Namibija|Namibijo]], ter na zahodu na [[Angola|Angolo]]. Država, nekdanja [[Severna Rodezija]], je imenovana po [[Zambezi|reki Zambezi]].
== Zgodovina ==
Prvotne staroselce [[Bušmani|Bušmane]] in [[Hotentoti|Hotentote]] pred 2000 leti izpodrinejo prihajajoča [[Bantu|bantujska ljudstva]]. V 8. stoletju na področju gornjega Zambezija ljudstvo [[Barotse]] ustanovi državo [[Barotseland]], severno od nje pa se oblikuje plemenska zveza ljudstva [[Bemba]]. Glavno priseljevanje se prične v 15. stoletju s prihodom ljudstev [[Luba]] in [[Lunda]] iz sosednjega Konga in Angole. Ljudstvo [[Nguni]], ki prihaja z juga, jih združi v 19. stoletju.
Razen maloštevilnih [[Portugalci|portugalskih]] raziskovalcev ostane ozemlje s strani Evropejcev nedotaknjeno vse do 19. stoletja. Sredi 19. stoletja prodrejo na to območje zahodni raziskovalci, misijonarji in trgovci. Tako leta 1855 [[Angleži|angleški]] raziskovalec [[David Livingstone]] za [[Evropa|Evropo]] odkrije slapove na reki Zambezi in jih poimenuje po [[Kraljica Viktorija|kraljici Viktoriji]].
Leta 1888 [[Cecil Rhodes]], predstavnik [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] trgovskih in političnih interesov, prejme od krajevnih poglavarjev koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev, še istega leta pa sta Severna in [[Južna Rodezija]] (sedanji [[Zimbabve]]) razglašeni za britansko vplivno območje. Upravljanje Severne Rodezije je leta 1924 prestavljeno kot protektorat na ''Britanski kolonialni urad''.
Leta 1953 Rodeziji skupaj z [[Njasa|Njaso]] (sedanji [[Malavi]]) oblikujeta [[Federacija Rodezije in Njase|Federacijo Rodezije in Njase]]. Severna Rodezija je v tem času središče nemirov, ki se kaže v krizi vodenja Federacije. Črnska večina zahteva večjo udeležbo v vladi, kar privede do volitev v oktobru in decembru 1962 v ''Zakonodajni svet''. Zmagata [[Združena narodna stranka neodvisnosti]] - [[UNIP]] in [[Afriški narodni kongres Zambije]] - [[ZANC]], ki pa nimata lahkega dela v koaliciji. Svet tako zahteva odcepitev Severne Rodezije od Federacije in popolno samoupravo temelječo na novi ustavi in širših demokratičnih pravicah. Po razpadu Federacije 31. decembra 1964 postane dne 24. oktobra 1964 neodvisna Republika Zambija.
== Znane osebnosti==
* [[Tilka Paljk]], zambijska plavalka slovenskih korenin
== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
== Zunanje povezave ==
{{Commons|Atlas of Zambia}}
{{wikislovar}}
{{Southern_Africa}}
{{Commonwealth_of_Nations}}
{{države AU}}
{{geo-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zambija| ]]
[[Kategorija:Južnoafriške države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Skupnost narodov]]
bndi8cl3tfg8qt0lzgl2yi7cvjh1kq3
Ruanda
0
6301
5724475
5473349
2022-07-27T15:15:02Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država|name=Republika Ruanda|native_name=Republika y'u Rwanda|motto=Svoboda, sodelovanje, napredek|image_flag=Flag of Rwanda.svg|image_coat=Coat of arms of Rwanda.svg|image_map=LocationRwanda.svg|official_languages=[[francoščina]], kinyawanda|capital=[[Kigali]]|leader_title1=[[Predsednik Ruande]]|leader_name1=[[Paul Kagame]]|leader_title2=[[Predsednik vlade Ruande]]|leader_name2=[[Edouard Ngirente]]|area_km2=26.338|area_rank=144.|percent_water=5,3%|population_census=7.312.756|population_density_rank=91.|population_density_km2=281|anthem=Rwanda rwacu|time_zone=[[UTC]]+2|iso3166code=.rw|calling_code=250|currency=ruandski frank|established_event1=Razglasitev|sovereignty_type=[[Neodvisnost]] od [[Belgija|Belgije]]|established_date1=1. julij 1962}}
'''Ruanda''' je [[celina|celinska]] [[država]] v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni]] [[Afrika|Afriki]]. Na severu meji na [[Uganda|Ugando]], na vzhodu na [[Tanzanija|Tanzanijo]], na jugu na [[Burundi]], ter na zahodu na [[Demokratična republika Kongo|Demokratično republiko Kongo]].
== Zgodovina ==
Najstarejši znani prebivalci te regije so [[Pigmejci|pigmejsko]] ljudstvo [[Twa]]. Izpodrinili so jih [[Hutuji]], [[Ljudstvo Bantu|bantujsko]] ljudstvo, te pa so v 16. stoletju pokorili od severa doseljeni [[Tutsiji]], ki osnujejo fevdalno [[Monarhija|monarhijo]], na čelo katere postavijo kralja - ''mwamija''.
Kolonialisti pridejo na to ozemlje v drugi polovici 19. stoletja. Po sporazumu na [[Berlinska konferenca|Berlinski konferenci]] leta 1885 Ruanda skupaj s sosednjim Burundijem preide leta 1890 pod upravo [[Nemška Vzhodna Afrika|Nemške Vzhodne Afrike]], ki obvladuje območje preko ruandskega kralja. V [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] območje okupira [[Belgija]] in ga obdrži tudi po njej kot mandatno ozemlje [[Liga narodov|Lige narodov]], imenovano [[Ruanda - Urundi]]. Po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] ga [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] razglasijo za skrbniško ozemlje pod belgijsko upravo.
Z ohranitvijo domače dinastije Belgija obvladuje položaj vse do leta 1959, ko kralj [[Kigeri V.]] zahteva na osnovi programa [[Ruandska narodna zveza|Ruandske narodne zveze]] ([[UNAR]]) neodvisnost države. Z odvzemom podpore njemu in večinskim Tutsijem uprava da proste roke večinskim Hutujem, ki na parlamentarnih volitvah decembra 1960 zmagajo in prevzamejo oblast. Skupščina januarja [[1961]] strmoglavi kralja Kigerija V. in razglasi republiko. 1. julija 1962 po odločitvi Združenih narodov o ukinitvi skrbniškega ozemlja Ruanda postane neodvisna država.
== Upravna razdelitev države ==
Ruanda je od leta 2006 upravno razdeljena na 5 provinc (severno, južno, vzhodno, zahodno in provinco mesta Kigali). Pred letom 2006 je bila razdeljena na več manjših provinc, vendar je vlada to spremenila z namenom decentralizacije države, saj tudi centralizacijo vidijo kot eden izmed vzrokov za ruandski genocid iz leta 1994.
== Demografija ==
[[domorodci|Domorodno]] [[prebivalstvo]] sestavljajo tri [[etnična skupina|etnične skupine]]: Hutuji, ki predstavljajo večino prebivalstva, so [[kmet]]je iz skupine Bantu; Tutsiji so [[živinoreja|živinorejci]], ki so na to področje prišli v 15. stoletju in so do leta 1959 predstavljali v [[fevdalizem|fevdalnem]] sistemu, ki je temeljil na živinoreji, vladajočo kasto. Tretje ljudsvo, Twa, so ostanki najzgodnejših, pigmejskih, naseljencev na tem področju.
== Živalstvo in rastlinstvo ==
Glede na geografski položaj bi lahko sklepali, da je rastlinstvo tropski deževni gozd, glede na podnebje pa, da je rastlinstvo savana. Kakorkoli v vsakem primeru bi sklepajoči imeli narobe, saj v Ruandi večinoma uspeva tropski gorski gozd, značilen za nekoliko dvignjena območja ob ekvatorju. Gorski tropski gozd se od tropskega deževnega gozda razlikuje po višini rastlinskih vrst, pa tudi po raznovrstnosti, saj se vse rastline niso mogle prilagoditi na nižje temperature, višjo nadmorsko višino in manj padavin. Veliko je tudi podrasti, večina vrst pa živi tako v gorskem, kot tudi v deževnem tropskem gozdu. Gorski tropski gozd predstavlja idilično okolje za nekatere živalske vrste. Že v sami Ruandi lahko najdemo kar 25 % vseh afriških primatov, najznamenitejša je verjetno gorska gorila, kritično ogrožena živalska vrsta, saj je v naravi trenutno le še okoli 380 primerkov. Ogrožajo jo vojne, izguba življenjskega okolja, človeške bolezni in lov.
Žal je gorskega deževnega gozda v Ruandi vse manj, saj ga človek za ekonomske potrebe vedno bolj krči. Nekaj upanja pa vendar daje turizem, ki predstavlja zelo dobičkonosno panogo, zato bi popolno uničenje gozda tudi škodilo državi. Posledično so v Ruandi začeli z zaščito nekaterih površin v okviru narodnih parkov. Takšen primer je npr.
narodni gozdni park Nyungwe, na JZ države.[http://www.worldwildlife.org/gorillas/images/mountain.jpg]
== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.guardian.co.uk/world/2009/mar/27/chris-mgreal-africa-final-dispatch '''Out Of Africa''', Chris McGreal; ''The Guardian, marec 2009''] {{ikona en}}
{{wikislovar}}
{{East_Africa}}
{{države AU}}
{{Skupnost narodov}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ruanda| ]]
[[Kategorija:Vzhodnoafriške države]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
3moqkp4csjsrsj4mm8fydygrk5jub2n
Pogovor:Armenija
1
7286
5724646
5676115
2022-07-28T06:02:50Z
86.32.55.3
wikitext
text/x-wiki
5724656
5724646
2022-07-28T07:04:37Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.32.55.3|86.32.55.3]] ([[User talk:86.32.55.3|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]
wikitext
text/x-wiki
{{bivši izbrani}}
== Imena provinc ==
Naj imena provinc poskušam še posloveniti? Kako se sploh imenuje glavno mesto, Erevan ali Jerevan? Kako se tisto tabelo s podatki o državi spravi nazaj, kjer je bila? Če hočem vključiti sliko z en: (številke provinc se že ujemajo), je treba sliko od tam pobrati in jo naložiti sem, ali obstaja kakšen enostavnejši način? --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 07:46, 11 maj 2004 (CEST)
:Po mojem ja. Če angleščina nima črk za glasove, kot so denimo tisti, ki jih zapišemo z č ali š, slovenščina pa jih ima, ne vidim potrebe, da bi sledili angleščini. Naxcivan (ali celo Naxçivan) je Nahičevan, Geghark'unik' je Gegarkunik, Kotayk' je Kotajk, Lorri je Lori, Shirak je Širak, Syunik' je Sjunik, Tavush je Tavuš, Vayots' Dzor je Vajots Dzor in Yerevan Erevan. Za Aragatsotn nisem prepričan, ampak verjetno je kar Aragacotn.
Nahičevan, Širak, Erevan so že bili zapisani v Delu v tej obliki (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). --[[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 08:52, 11 maj 2004 (CEST)
Upam, da se poslovenjene province ujemajo z XJamovim standardom. Kako pa pisati zgodovino? Kar pod Armanijo ali v ločen članek, glede na to, da se večina zgodovine pred 1918 dogaja v današnji Turčiji?
PMSM pod Armenijo ali pač pod zgodovino Armenije - saj se je tudi slovenska zgodovina (koliko let že) pisala pod Habsburžani in Jugoslovani. Kakšen standard si to mislil, Heretik? Ne vem, če sem te razumel. Ali si mislil mogoče 'o standardu' slovenjenja armenskih toponimov, (ki ga seveda ni)? --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:25, 26 maj 2004 (CEST)
V pogovoru pod Kanado si omenjal priporočeno rabo zemlj. imen Geodetske uprave RS oz. Komisije za standardizacijo zemlj. imen, kako posloveniti njihove province. Mogoče tam piše tudi kaj o armenskih provincah
Ah, ja. Sem se že ustrašil, da mora kdo delati po kakšnem mojem standardu, ha, ha. V tem omenjenem seznamu sta edina turško/armenska izraza:
* Ararat (oronim) in
* Armenija (država),
ki ju seveda dobro poznamo. Še Erevana ni. Drugih zemljepisnih imen povezanih z Armenijo tu na žalost ni. Pomagati si bomo morali z zdravo presojo. Sicer pa standardi niso slabi, da me ne bi razumel narobe. Edino kar sem mislil, je to, da se ne čutim strokovnjaka za takšne standarde. Delo z wikipedijo pa ti pri tem vseeno zelo pomaga. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:43, 26 maj 2004 (CEST)
== Legenda in izvor imena ==
Stran omenja, da je po legendi ''Haik premagal asirskega vladarja Nimroda in se kljub Nimrodovim zahtevam, naj ostane, da bi ga po božje častili, vrnil pod Ararat, zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pa ga je Haik ubil''. Najprej je torej Haik Nimroda premagal, nad čemer je bil ta tako navdušen, da ga je želel častiti, potem, ko pa je Haik rekel, da niti ni treba, pa ga je skušal ubiti? Ali ni tole malo čudno celo za legendo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:50, 15 jun 2004 (CEST)
Ups, podobnost dveh angleških besed... Ko je Haik delal stolp, je bil Nimrodu všeč (ker naj bi bil "macho")..., ko je kljub temu odšel domov, je šel Nimrod za njim in šele potem je bila bitka... Tole že popravljam, ostalo pa se zagotovo ujema s knjigo.--[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:15, 15 jun 2004 (CEST)
== Spet slike ==
Če pod sliko na en: piše:
A map of Armenia, converted directly from a map in GIF format from the CIA World Factbook.
This image has been released into the public domain by the copyright holder, or its copyright has expired. This applies worldwide.
ali to pomeni, da smemo na sliki s kakšnim urejevalnikom bitnih slik posloveniti nekatera angleška imena?
Absolutno in nadvse dobrodošlo. lp, --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 21:02, 15 december 2005 (CET)
d7qxykomompemew5ofcot8tm0bjntgh
5724685
5724656
2022-07-28T08:59:57Z
154.125.4.200
wikitext
text/x-wiki
5724687
5724685
2022-07-28T09:08:20Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/154.125.4.200|154.125.4.200]] ([[User talk:154.125.4.200|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
wikitext
text/x-wiki
{{bivši izbrani}}
== Imena provinc ==
Naj imena provinc poskušam še posloveniti? Kako se sploh imenuje glavno mesto, Erevan ali Jerevan? Kako se tisto tabelo s podatki o državi spravi nazaj, kjer je bila? Če hočem vključiti sliko z en: (številke provinc se že ujemajo), je treba sliko od tam pobrati in jo naložiti sem, ali obstaja kakšen enostavnejši način? --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 07:46, 11 maj 2004 (CEST)
:Po mojem ja. Če angleščina nima črk za glasove, kot so denimo tisti, ki jih zapišemo z č ali š, slovenščina pa jih ima, ne vidim potrebe, da bi sledili angleščini. Naxcivan (ali celo Naxçivan) je Nahičevan, Geghark'unik' je Gegarkunik, Kotayk' je Kotajk, Lorri je Lori, Shirak je Širak, Syunik' je Sjunik, Tavush je Tavuš, Vayots' Dzor je Vajots Dzor in Yerevan Erevan. Za Aragatsotn nisem prepričan, ampak verjetno je kar Aragacotn.
Nahičevan, Širak, Erevan so že bili zapisani v Delu v tej obliki (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). --[[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 08:52, 11 maj 2004 (CEST)
Upam, da se poslovenjene province ujemajo z XJamovim standardom. Kako pa pisati zgodovino? Kar pod Armanijo ali v ločen članek, glede na to, da se večina zgodovine pred 1918 dogaja v današnji Turčiji?
PMSM pod Armenijo ali pač pod zgodovino Armenije - saj se je tudi slovenska zgodovina (koliko let že) pisala pod Habsburžani in Jugoslovani. Kakšen standard si to mislil, Heretik? Ne vem, če sem te razumel. Ali si mislil mogoče 'o standardu' slovenjenja armenskih toponimov, (ki ga seveda ni)? --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:25, 26 maj 2004 (CEST)
V pogovoru pod Kanado si omenjal priporočeno rabo zemlj. imen Geodetske uprave RS oz. Komisije za standardizacijo zemlj. imen, kako posloveniti njihove province. Mogoče tam piše tudi kaj o armenskih provincah
Ah, ja. Sem se že ustrašil, da mora kdo delati po kakšnem mojem standardu, ha, ha. V tem omenjenem seznamu sta edina turško/armenska izraza:
* Ararat (oronim) in
* Armenija (država),
ki ju seveda dobro poznamo. Še Erevana ni. Drugih zemljepisnih imen povezanih z Armenijo tu na žalost ni. Pomagati si bomo morali z zdravo presojo. Sicer pa standardi niso slabi, da me ne bi razumel narobe. Edino kar sem mislil, je to, da se ne čutim strokovnjaka za takšne standarde. Delo z wikipedijo pa ti pri tem vseeno zelo pomaga. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:43, 26 maj 2004 (CEST)
== Legenda in izvor imena ==
Stran omenja, da je po legendi ''Haik premagal asirskega vladarja Nimroda in se kljub Nimrodovim zahtevam, naj ostane, da bi ga po božje častili, vrnil pod Ararat, zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pa ga je Haik ubil''. Najprej je torej Haik Nimroda premagal, nad čemer je bil ta tako navdušen, da ga je želel častiti, potem, ko pa je Haik rekel, da niti ni treba, pa ga je skušal ubiti? Ali ni tole malo čudno celo za legendo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:50, 15 jun 2004 (CEST)
Ups, podobnost dveh angleških besed... Ko je Haik delal stolp, je bil Nimrodu všeč (ker naj bi bil "macho")..., ko je kljub temu odšel domov, je šel Nimrod za njim in šele potem je bila bitka... Tole že popravljam, ostalo pa se zagotovo ujema s knjigo.--[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:15, 15 jun 2004 (CEST)
== Spet slike ==
Če pod sliko na en: piše:
A map of Armenia, converted directly from a map in GIF format from the CIA World Factbook.
This image has been released into the public domain by the copyright holder, or its copyright has expired. This applies worldwide.
ali to pomeni, da smemo na sliki s kakšnim urejevalnikom bitnih slik posloveniti nekatera angleška imena?
Absolutno in nadvse dobrodošlo. lp, --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 21:02, 15 december 2005 (CET)
d7qxykomompemew5ofcot8tm0bjntgh
5724688
5724687
2022-07-28T09:08:32Z
Yerpo
8417
Zaščitil »[[Pogovor:Armenija]]«: [[WP:PZAP/GRP]] spam ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 09:08, 4. avgust 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 09:08, 4. avgust 2022 (UTC)))
wikitext
text/x-wiki
{{bivši izbrani}}
== Imena provinc ==
Naj imena provinc poskušam še posloveniti? Kako se sploh imenuje glavno mesto, Erevan ali Jerevan? Kako se tisto tabelo s podatki o državi spravi nazaj, kjer je bila? Če hočem vključiti sliko z en: (številke provinc se že ujemajo), je treba sliko od tam pobrati in jo naložiti sem, ali obstaja kakšen enostavnejši način? --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 07:46, 11 maj 2004 (CEST)
:Po mojem ja. Če angleščina nima črk za glasove, kot so denimo tisti, ki jih zapišemo z č ali š, slovenščina pa jih ima, ne vidim potrebe, da bi sledili angleščini. Naxcivan (ali celo Naxçivan) je Nahičevan, Geghark'unik' je Gegarkunik, Kotayk' je Kotajk, Lorri je Lori, Shirak je Širak, Syunik' je Sjunik, Tavush je Tavuš, Vayots' Dzor je Vajots Dzor in Yerevan Erevan. Za Aragatsotn nisem prepričan, ampak verjetno je kar Aragacotn.
Nahičevan, Širak, Erevan so že bili zapisani v Delu v tej obliki (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). --[[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 08:52, 11 maj 2004 (CEST)
Upam, da se poslovenjene province ujemajo z XJamovim standardom. Kako pa pisati zgodovino? Kar pod Armanijo ali v ločen članek, glede na to, da se večina zgodovine pred 1918 dogaja v današnji Turčiji?
PMSM pod Armenijo ali pač pod zgodovino Armenije - saj se je tudi slovenska zgodovina (koliko let že) pisala pod Habsburžani in Jugoslovani. Kakšen standard si to mislil, Heretik? Ne vem, če sem te razumel. Ali si mislil mogoče 'o standardu' slovenjenja armenskih toponimov, (ki ga seveda ni)? --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:25, 26 maj 2004 (CEST)
V pogovoru pod Kanado si omenjal priporočeno rabo zemlj. imen Geodetske uprave RS oz. Komisije za standardizacijo zemlj. imen, kako posloveniti njihove province. Mogoče tam piše tudi kaj o armenskih provincah
Ah, ja. Sem se že ustrašil, da mora kdo delati po kakšnem mojem standardu, ha, ha. V tem omenjenem seznamu sta edina turško/armenska izraza:
* Ararat (oronim) in
* Armenija (država),
ki ju seveda dobro poznamo. Še Erevana ni. Drugih zemljepisnih imen povezanih z Armenijo tu na žalost ni. Pomagati si bomo morali z zdravo presojo. Sicer pa standardi niso slabi, da me ne bi razumel narobe. Edino kar sem mislil, je to, da se ne čutim strokovnjaka za takšne standarde. Delo z wikipedijo pa ti pri tem vseeno zelo pomaga. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:43, 26 maj 2004 (CEST)
== Legenda in izvor imena ==
Stran omenja, da je po legendi ''Haik premagal asirskega vladarja Nimroda in se kljub Nimrodovim zahtevam, naj ostane, da bi ga po božje častili, vrnil pod Ararat, zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pa ga je Haik ubil''. Najprej je torej Haik Nimroda premagal, nad čemer je bil ta tako navdušen, da ga je želel častiti, potem, ko pa je Haik rekel, da niti ni treba, pa ga je skušal ubiti? Ali ni tole malo čudno celo za legendo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:50, 15 jun 2004 (CEST)
Ups, podobnost dveh angleških besed... Ko je Haik delal stolp, je bil Nimrodu všeč (ker naj bi bil "macho")..., ko je kljub temu odšel domov, je šel Nimrod za njim in šele potem je bila bitka... Tole že popravljam, ostalo pa se zagotovo ujema s knjigo.--[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:15, 15 jun 2004 (CEST)
== Spet slike ==
Če pod sliko na en: piše:
A map of Armenia, converted directly from a map in GIF format from the CIA World Factbook.
This image has been released into the public domain by the copyright holder, or its copyright has expired. This applies worldwide.
ali to pomeni, da smemo na sliki s kakšnim urejevalnikom bitnih slik posloveniti nekatera angleška imena?
Absolutno in nadvse dobrodošlo. lp, --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 21:02, 15 december 2005 (CET)
d7qxykomompemew5ofcot8tm0bjntgh
Prve visoke civilizacije
0
9462
5724680
5663635
2022-07-28T08:39:52Z
193.77.43.126
wikitext
text/x-wiki
'''Prve visoke civilizacije''' so nastale približno leta [[3500 pr. n. št.]] ob [[Nil]]u, [[Evfrat]]u, [[Tigris]]u, Bosni in drugih velikih [[reka]]h. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil [[prazgodovina|prazgodovino]] od [[stari vek|starega veka]], prav tako pa tudi odkritje največje piramide na Svetu, ki se nahaja v mestu Visoko (današnja BIH).
Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v [[Egipt]]u in Evfrata in Tigrisa v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] se je začelo v [[5. tisočletju pr. n. št.]] Pred tem se je večina ljudi preživljala z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo [[nomad]]sko. Razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] pa je privabljal vse več ljudi, da so se začeli naseljevati v [[vas]]eh in [[mesto|mestih]]. Kot posledica tega so vzniknile prve visoke civilizacije. Ob velikih rekah in njihovih porečjih so nastale zato , ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva.
Prve [[država|države]] so se razvile ob velikih [[reka]]h [[Severna Afrika|severne Afrike]] in v [[Azija|Aziji]]. Ob [[Nil]]u je nastal [[Egipt]], ob rekah [[Evfrat]] in [[Tigris]] [[Mezopotamija]] (''Medrečje''), ob [[Ind]]u [[Indija]] in ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] [[Kitajska]]. Malo kasneje so se razvili še [[Fenicija]], [[Palestina]], [[Perzija]] in [[Hetitski imperij]].
Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so: [[namakanje polj]], [[urbanost|urbano]] oz. [[mesto|mestno]] življenje, uporaba [[pisava|pisave]], množična uporaba [[kovina|kovin]] za izdelavo [[orodje|orodja]] in [[orožje|orožja]], gradnja [[monument]]alnih [[stavba|stavb]] iz [[opeka|opeke]] ali [[klesanje|klesanega]] [[kamen]]ja, izdelava [[keramika|keramičnih]] [[posoda|posod]] s tankimi stenami in izdelava velikih [[kip]]ov.
== Namakalno poljedelstvo ==
Na območju [[Egipt]]a in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] pade zelo malo [[dež]]ja, zato so si ljudje pridelali dovolj [[hrana|hrane]] le s pomočjo umetnega [[Namakanje|namakanja polj]] s [[poplava|poplavno]] [[voda|vodo]], ki so jo [[reka|reke]] prinašale vsako leto znova. [[Rodovitnost]] polj je povečalo tudi naplavljeno [[blato]] (zelo rodovitno).
Težišče [[kultura|kulturnega]] razvoja se je iz [[grič]]evnatih območij [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] preneslo k [[porečje]]m velikih rek, kjer se je razvilo namakalno ali irigacijsko poljedelstvo.
Rodovitno ozemlje, ki je nastalo s poplavljanjem, pa je kmalu postalo premajhno za naraščajoče število prebivalcev. Zaradi tega so pričeli graditi namakalne naprave -[[šaduf]]e, [[kanat]]e in podobne, s katerimi so lahko tudi manj rodovitna področja spremenili v visoko donosno rodovitno pokrajino.
[[Slika:Maler der Grabkammer des Sennudem 001.jpg|thumb|Egipčanski kmet orje s plugom, okoli 1200 pr. n. št.]]
Pri obdelovanju [[prst (pedologija)|zemlje]] so si pomagali z [[ralo]]m, od [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]] dalje pa so že uporabljali tudi [[plug]]. Na tako pripravljena polja so posadili različne [[kulturna rastlina|kulturne rastline]].
V Egiptu so sejali predvsem [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[proso]], [[navadna leča|lečo]], [[por]], več vrst [[melona|melon]] in [[čebula|čebulo]], iz [[oliva|oliv]] pa so pridelovali [[olje]]. Pridelovali pa so tudi [[sadje]], in sicer [[datelj]]ne, [[murva|murve]], [[smokva|smokve]], [[jabolko|jabolka]], [[breskev|breskve]] in [[granatno jabolko|granatna jabolka]]. Gojili so [[lan]], ker [[volna|volnenih]] [[oblačilo|oblačil]] niso cenili. Najpomembnejši pridelek je bilo [[žito]], ki so ga hranili v [[kašča]]h iz [[ilovica|ilovice]]. Izredno pomemben pridelek pa je bil tudi [[papirusni trs]], ki je bil v celoti uporaben. [[korenina|Korenine]] so uporabili za [[kurjava|kurjavo]], [[stržen]]e za hrano, iz [[steblo|stebla]] pa so izdelovali [[papirus]]e, [[vrv]]i, [[sandal]]e, uporabljali pa so ga tudi za gradnjo [[čoln]]ov.
V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] so sadili podobno kot v Egiptu, le da so bile tu razmere manj ugodne. [[Vročina]] je bila hujša, [[Tigris]] pa je bil za namakanje manj primeren.
Na [[Kitajska|Kitajskem]] je bila glavna poljščina [[riž]]. Gojili so še ječmen, proso, [[konoplja|konopljo]] in [[sviloprejka|sviloprejke]]. Zelo hitro se je pojavilo izdelovanje [[keramika|keramike]] in [[porcelan]]a.
V [[Indija|Indiji]] so gojili proso, riž in [[bombaž]] oz. kulture, ki so jih potrebovali za izdelavo [[tkanina|tkanin]] – bili so pravi mojstri pri [[barvanje|barvanju]] le-teh.
== Kmetijstvo ==
Redili so [[govedo]], [[drobnica|drobnico]], [[prašič]]e, [[gos]]i in [[raca|race]]. Za [[prevoz]] so največkrat uporabljali [[osel|osla]]. Od leta [[2000 pr. n. št.]] so poznali tudi [[konj]]a, ki so ga uporabljali za vleko [[bojni voz|bojnih vozov]] in ponekod za [[ježa|ježo]].
== Povezanost družbe ==
Umetno namakanje polj je zahtevalo sodelovanje in skupno delo ljudi po enotnem [[načrt]]u, ki je predvideval [[gradnja|gradnjo]] [[prekop]]ov, [[jarek|jarkov]], [[nasip]]ov, [[rezervoar]]jev, [[zapornica|zapornic]] in skrbel za [[pravičnost|pravično]] delitev [[voda|vode]]. To so bili:
* [[kmet]]je: opravljali težaška in zapletena namakalna dela
* [[plemstvo]] z [[vrhovni svečenik|vrhovnim svečenikom]] (posvetni vladar: vlada posameznim enotam) na čelu: [[načrtovanje]] in izvedba namakalnih del
* [[uradništvo]]: skrbelo za izvajanje vladarjevih [[odlok]]ov
* [[vojska]]: vzdrževala notranji [[red (pravo)|red]] in [[mir (družbeno stanje)|mir]], varovala [[meja|meje]]
Namakalno poledeljstvo je pripeljalo do tesnejše povezanosti [[družba|družbe]]. Oblikovali so tudi [[državna uprava|državno upravo]]. Za vzdrževanje in plačevanje državne uprave so začeli vladarji pobirati [[davek|davke]], največkrat v [[blago|blagu]].
== Pisava ==
Neogiben pripomoček pri nastanku [[država|države]] pa je bila [[pisava]]. Za zanesljivo velja, da so jo prvi izumili [[Sumerci]] (ustvarili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]), druga [[ljudstvo|ljudstva]] pa so privzela njihovo zamisel in na tej osnovi zgradila lastno obliko pisave.
Najstarejša [[sumerska pisava]] je [[Logografska pisava|piktografska]] ali slikovna, pri kateri so [[beseda|besede]] izražene v podobah. Besede, ki so enako zvenele, a so imele popolnoma drugačne pomene, so predstavljali z enakim znamenjem (podobno [[rebus]]u). Pomen besede so nakazovali s [[simbol]]nim znakom (znak za [[bog]]ove, [[človek|ljudi]], [[rastline]],...). Znamenja so vpraskovali s tankim [[trs]]nim [[pisalo]]m v mehko [[glina|glino]] oz. glinene plošče. Ta slikovna pisava izvira iz [[Uruk]]a in sodi v čas okoli [[3200 pr. n. št.|3200]] do [[2800 pr. n. št.|2800 pr. n. št]]. Sprva so bili znaki še zelo predmetni, potem pa so postajali vse bolj shematični. Znak ali podobo so razstavili v posamične klinaste črtice. Tako se je do leta [[2400 pr. n. št.]] razvila [[zlog]]ovna [[klinopis]]na pisava. Pri tej en znak označuje le en zlog v besedi. Ime ''klinopisna'' izhaja od [[pismenka|pismenk]] [[klin]]aste oblike ([[latinščina|latinsko]] ''ceneus'' pomeni ''klin''). Kot podlago za pisanje so uporabljali glinaste ali kamnite plošče. Največkrat so ploskev razdelili v več polj, znotraj katerih so potem pisali [[stolpec|stolpce]] od zgoraj navzdol.
[[Akadci]] so sumersko pisavo prilagodili svojemu jeziku. [[Akadščina]] v [[Asirščina|asirskem]] in [[Babilonščina|babilonskem]] narečju se je v Mezopotamiji uporabljala kot [[pogovorni jezik]], sumerščina pa je bila jezik [[učenjak]]ov. Zlogovna klinopisna pisava je imela 600 pismenk, medtem ko jih je piktografska imela kar 2000. Klinopisno pisavo so prevzela tudi številna druga ljudstva starega Vzhoda, v [[1. tisočletje pr. n. št.|prvem tisočletju pr. n. št.]] pa jo je izpodrinila [[abeceda]].
Svojo pisavo so razvili tudi [[Egipčani]]. Najstarejši zapisi so iz leta [[3100 pr. n. št.|3100 pr. n. št]]. Pisali so na [[kamen]], [[les]], [[pečat]]e, [[slonovina|slonovino]] in zlasti [[papirus]]. Najstarejšo egipčansko pisavo predstavlja ''podobopis'' ali [[hieroglif]]i. Ta pisava je uporabljala slikovna znamenja za več skupin [[soglasnik]]ov in [[črka|črke]]. Kakor je v sumerskem klinopisu pismenka nadomeščala besedo, je egipčansko znamenje lahko pomenilo tudi drug predmet, ki se je enako imenoval. Hieroglife so uporabljali za pisanje v [[svetišče|svetiščih]], [[grobnica]]h, na papirusih z [[vera|versko]] vsebino in na [[faraon]]ovih [[spomenik]]ih. Pisali so lahko z leve na desno, z desne na levo ali od zgoraj navzdol. Iz hieroglifov so razvili [[kurziva|kurzivno]] (ležeče tiskane črke) [[hieratična pisava|hieratično]] in svečeniško pisavo. To je poenostavljena hieroglifna pisava, ki so jo uporabljali za pisanje [[pismo|pisem]], zgodb in poslovnih pogodb. Iz te se je razvila še enostavnejša [[demotična pisava|demotična]] ali ljudska pisava za pisanje pravnih listin. Hieratična in demotična pisava sodita med [[zlogovna pisava|zlogovne]], [[črkopis]]a pa Egipčani niso razvili.
Pod vplivom egipčanskih hieroglifov sta se razvila tudi [[kanaanski alfabet|kanaanski]] in [[feničanski alfabet|feničanski]] [[alfabet]]. Ta pisava pa je vplivala na razvoj [[indijska pisava|indijske]], saj so med [[civilizacija]]mi obstajali [[trgovina|trgovski]] stiki. Najstarejšo indijsko pisavo imenujemo ''[[brahmi]]''. Iz te se je razvila pisava [[devanagari]], v kateri so zapisana besedila v starodavnem jeziku [[sanskrt]], ki je izumrl v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št]]. Ti pisavi sta alfabetski.
[[Kitajska pisava]] se je verjetno razvila pod vplivom »mezopotamske«. Najstarejša piktografska ali podobopisna pisava sodi že v čas [[dinastija Shang|dinastije Shang]]. To pisavo je dal poenostaviti cesar [[Qin Shi Huangdi]] v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] in je v rabi z nekaterimi spremembami še danes. Danes poznajo že okoli 50.000 pismenk, za enostavno pisanje pa zadostuje poznavanje 5000 pismenk.
== Začetki znanosti, matematike in prava ==
Zahtevnejša [[družbena organizacija]] in [[državna uprava]] sta vplivali tudi na začetke razvoja [[znanost]]i. Dosežki znanosti so bili ustrezni stopnji razvitosti tedanje civilizacije in glede na to primerljivi z današnjimi znanstvenimi dosežki. Značilnosti tedanje znanosti sta preprostost in uporabnost]. Zanimalo jih je, kako postopek poteka, razumskih vzrokov za ta postopek pa niso iskali, ampak so jih pripisali delu nadnaravnih sil. Prav tako niso bili sposobni posameznih podatkov povezati v celoto ali celo [[pravilo]]. Znastveni dosežki so bili plod poskusov, opazovanja in proučevanja.
Ker so ljudje morali zaradi vsakoletnih [[poplava|poplav]] [[polje (kmetijstvo)|polja]] na novo [[merjenje|meriti]] in določiti meje, da bi preprečili mejne spore, ali pa ker so morali izdelati načrt za gradnjo svetišča ali [[palača|palače]], se je začela razvijati [[matematika]]. Uvedli so posebne pismenke za [[število|števila]] ter v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] razvili [[šestdesetiški sistem]], v Egiptu pa [[desetiškega]]. Znali so [[seštevanje|seštevati]], [[odštevanje|odštevati]], [[množenje|množiti]] in [[deljenje|deliti]] ter sestavili celo tablice množenja in deljenja. Ohranili so se celo seznami [[Kvadratno število|kvadratov]] in [[kub]]ov. Znali so računati z [[ulomek|ulomki]]. Znanje [[geometrija|geometrije]] je obsegalo računanje [[ploščina|ploščine]] in [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]]. Poznali so [[pi|število π]] v znesku 3,1604. V okviru [[algebra|algebre]] so razvili računanje [[enačba|enačb]] prve, druge in tretje [[stopnja enačbe|stopnje]].
[[Astrologija]] in [[astronomija]] sta se razvili kot plod opazovanja gibanja teles in pojavov. Tako so ugotovili čas trajanja dneva in leta ter sestavili prve [[koledar]]je. V Mezopotamiji je koledar temeljil na [[lunino leto|luninem letu]], v Egiptu pa na [[sončno leto|sončnem letu]]. Ugotovili so, da se je neka [[nesreča]] ali [[vojna]] zgodila v času, ko se je pojavil neki [[komet]], ali pa da se [[Nil]]ove poplave prično, ko [[Sonce]] in zvezda [[Sirius]] hkrati vzideta. Tako so začeli povezovati gibanje [[nebesno telo|nebesnih]] teles z dogodki na [[Zemlja|Zemlji]] in s človeško usodo in postavili temelje astrologiji ali zvezdarstvu. Sestavili so že prve [[horoskop]]e (prikaz lege Sonca, [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov ob rojstvu človeka ali drugem pomembnem dogodku), posebne celo za [[kralj]]e. Razvili so tudi skromne začetke astronomije ali zvezdoslovja, nauka o nebesnih telesih in [[vesolje|vesolju]]. Izračunali so celo sončne in lunine [[mrk]]e, Egipčani pa so poznali pet planetov in razločevali 36 [[zvezda|zvezd]]. Nebo in nebesne pojave so opazovali iz svetišč, ki so bila hkrati še [[astronomska opazovalnica|astronomske opazovalnice]].
Če je človek [[bolezen|zbolel]], so verjeli, da so ga obsedli zli duhovi, in so bolezen temu primerno [[zdravljenje|zdravili]]. Poleg [[padar]]jev so poznali tudi poklic [[zdravnik]]a, kar dokazuje [[Hamurabijev zakonik]]. Zdravniki so določili bolezen in predpisali [[zdravilo|zdravila]]. Ob zdravljenju so s čarobnimi izreki in gibi poskušali iz telesa pregnati zle duhove. Najbolj znan zdravnik je bil Egipčan [[Imhotep]] iz okoli [[2880 pr. n. št.]], ki so ga prišteli celo med [[bog]]ove. O zdravljenju različnih bolezni so pisali tudi zdravniške [[papirus]]e.
Kralji so odnose v [[premoženje|premoženjsko]] razslojenih družbah prvih visokih civilizacij urejali z zapisi [[zakon]]ov. Pomembnejše [[predpis]]e in [[uprava|upravne]] odločitve ter [[sodna odločba|sodne odločbe]] so tudi zapisovali. Največkrat so tako zapisali običajno [[pravo]], ki se je predtem prenašalo iz roda v rod. Najstarejši znani [[zakonik]] je izdal kralj [[Urnamu]] iz [[Ur]]a proti koncu [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletja pr. n. št]]. V vsakem mestu je bilo tudi [[sodišče]]. Na čelu mu je stal [[uradnik]], ki je obenem vodil okrajno upravo.
Iznajdba pisave] je omogočila začetke [[književnost]]i. Razvile so se različne [[literarna oblika|literarne oblike]] in zvrst]i. Pisava je omogočila, da so stara ljudstva zapisovala tudi pomembnejše zgodovinske dogodke. Poznamo zlasti zapise na stenah grobnic različnih vladarjev, ki opevajo njihova junaška dejanja. Veliko prazgodovinsko vrednost pa imajo tudi drugi [[pisni spomenik]]i, zlasti pravne narave.
== Gradbeništvo ==
Kot [[gradbeni material]] so uporabljali snov, ki jo je nudila [[narava]], ali pa so jo [[uvoz]]ili. Osnovni gradbeni material v [[Egipt]]u in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] je bila iz [[blato|blata]] in [[slama|slame]] izdelana [[opeka]], [[sušenje|posušena]] na soncu in zraku.
V Egiptu so grobnice, svetišča in palače gradili iz [[kamen]]ja, to je iz lomljenega [[apnenec|apnenca]], [[peščenjak]]a in [[granit]]a. Prevažali so ga po [[Nil]]u, po kopnem pa z [[voz]]mi in tudi ročno z [[vrv]]mi. Gradbeni [[les]] so uvažali. V Egiptu so se tako ohranili ostanki številnih svetišč in grobnic, drugače kot v Mezopotamiji, kjer so gradili največ iz opeke.
Najbolj znani [[kulturni spomenik]]i iz Egipta so grobnice [[faraon]]ov, v [[stara država|stari]] in [[srednja država|srednji]] državi so to [[piramida|piramide]], v novi državi pa skalni grobovi. Najbolj znani so v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v Zahodnem tebanskem gorovju. Večina grobnic je bila izropana že v [[stari vek|starem veku]], ena redkih neizropanih pa je [[Tutankamon]]ova grobnica. Gradbena dela so opravljali [[kmet]]je v času, ko ni bilo poljskih opravil. Piramide so gradili samo svobodni delavci, ki so to delo opravljali z veseljem. Verjeli so namreč, da je bil faraon utelešen bog in da so z gradnjo piramid dosegli odrešitev. Postavljali so tudi svetišča svojim številnim bogovom. Najbolj znano je pripadalo bogu [[Amon Ra|Amon-Raju]] v [[Karnak]]u. Vhode so krasili vitki [[steber|stebri]], [[obelisk]]i, v [[hieroglifi]]h pa je bil napisan potek verskih [[obred]]ov.
V Mezopotamiji so za gradnjo najrajši uporabljali majhne in ozke pravokotne glinaste opeke. Stene pa so znotraj in zunaj [[omet]]avali s plastjo ilovice. Notranje stene so okrasili s slikarijami, stebri in [[mozaik]]i.
Mogočne grobnice, svetišča in palače so gradili tudi v [[Indija|Indiji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]].
== Umetnost ==
Najbolj poznane so egipčanske [[slikarija|slikarije]]. [[Egipčani]] so imeli smisel za red in popolnost, ki se jim je zdela važnejša od resničnosti upodobitve. Za podlago slikam so izdelali geometrično mrežo, ki je zagotavljala sorazmernost med telesnimi deli. Zanimivo je, da so [[glava|glavo]] in [[noga|noge]] prikazali večinoma [[profil|od strani]], [[oči]] in [[oprsje]] pa od spredaj. Položaj v družbi so prikazali z različno velikostjo prikazane osebe.
Egipčani so sprva z upodobitvijo [[kip]]ov hoteli zagotoviti ljudem njihovo večnost. Zato so velikokrat kipe pridali v grobove, da bi ti sprejeli [[duša|dušo]] umrlih. Kipi so brez življenja in togi, vendar pa izžarevajo dostojanstvo. Faraone so upodabljali sede s prekrižanimi rokami na prsih, [[pisar]]je sede s prekrižanimi nogami in papirusom v naročju, [[suženj|sužnje]] pa kleče.
== Verstva ==
V času prvih visokih civilizacij je bila med ljudmi prisotna vera. Pod njenim vplivom so se razvijale [[državnost]], [[znanost]], [[umetnost]] in [[književnost]]. Za verstva je značilen skupek obredov, magije, mnogoboštva ali politeizma ter upodabljanje bogov v človeški podobi ([[antropomorfizem]]).
Temelje veri v Mezopotamiji so postavili Sumerci. Vsaka mestna država je namreč imela svojega boga zaščitnika. Bogovi posameznih mest so bili razvrščeni v zboru bogov vseh sumerskih mestnih držav. Vrhovni bog [[Ur]]a je bil [[Nannar]], častili pa so tudi druge ([[Uruka Anu]], [[Lagaša Ninurti]],...). Asirci so častili boga [[Asur]]ja. Ko si je Babilon podvrgel še druge mestne države, je njegov bog postal vrhovni bog Babilonije. Bogovom so postavljali [[tempelj|templje]].
Na religijo v [[Egipt]]u sta vplivala dva dejavnika: redne Nilove poplave in sončna toplota, ki sta omogočali poljedelstvo in preživetje obrečnega prebivalstva. Sonce je tako postalo vir življenja in stvarnik vseh stvari. [[Čaščenje sonca]] je tako postalo državni [[kult]]. Nilove poplave so vplivale na nastanek [[mit]]a o stvarjenju sveta. Najbolj priljubljena vera pri ljudeh je bilo čaščenje [[Oziris]]ovega kulta – božanski par Oziris in [[Izida]] iz [[Biblos]]a (prej [[Tammuz]] in [[Ištar]]). Ozirisa so častili kot boga plodnosti in mrtvih.
Egipčani so verovali v [[posmrtno življenje]]. Verjeli so, da je človek sestavljen iz telesa in iz duše, imenovane Ka (življenjska moč). Po smrti naj bi se Ka vrnila v telo, zato je bilo potrebno telo ustrezno pripraviti in pokopati v grobnice, ki so jim rekli hiše za Ka. Trupla so tako [[balzamiranje|balzamirali]] ali mumificirali. V egipčanski veri so opazni tudi ostanki [[totemizem|totemizma]].
Pri Feničanih je imela vsaka mestna država svoje vrhovne bogove. V [[Tir]]u so tako častili vrhovno božansko dvojico [[Melkart]]a in [[Astarta|Astarto]], v [[Sidon]]u pa [[Baal]]a in Astarto. Svojim bogovom so Feničani žrtvovali poleg živali celo ljudi. [[Arheolog]]i so odkopali okoli 20.000 [[žara|žar]] z ostanki [[kost]]i žrtvovanih novorojenčkov ali otrok. Ob obredu žrtvovanja otrok so morali biti prisotni njihovi [[starši]], ki niso smeli pokazati nobene žalosti, da je bila žrtev uspešna. Otroke so žrtvovali, da bi si pridobili naklonjenost bogov v obdobjih različnih nevarnostih.
== Glej tudi ==
* [[periodizacija zgodovine]]
[[Kategorija:Stari vek]]
[[Kategorija:Staroveške države]]
74xzvcwv9s1ucqe3oq1y5t3y95f8rha
5724684
5724680
2022-07-28T08:53:23Z
GeographieMan
179499
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/193.77.43.126|193.77.43.126]] ([[User talk:193.77.43.126|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
wikitext
text/x-wiki
'''Prve visoke civilizacije''' so nastale približno leta [[3500 pr. n. št.]] ob [[Nil]]u, [[Evfrat]]u, [[Tigris]]u in drugih velikih [[reka]]h. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil [[prazgodovina|prazgodovino]] od [[stari vek|starega veka]].
Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v [[Egipt]]u in Evfrata in Tigrisa v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] se je začelo v [[5. tisočletju pr. n. št.]] Pred tem se je večina ljudi preživljala z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo [[nomad]]sko. Razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] pa je privabljal vse več ljudi, da so se začeli naseljevati v [[vas]]eh in [[mesto|mestih]]. Kot posledica tega so vzniknile prve visoke civilizacije. Ob velikih rekah in njihovih porečjih so nastale zato , ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva.
Prve [[država|države]] so se razvile ob velikih [[reka]]h [[Severna Afrika|severne Afrike]] in v [[Azija|Aziji]]. Ob [[Nil]]u je nastal [[Egipt]], ob rekah [[Evfrat]] in [[Tigris]] [[Mezopotamija]] (''Medrečje''), ob [[Ind]]u [[Indija]] in ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] [[Kitajska]]. Malo kasneje so se razvili še [[Fenicija]], [[Palestina]], [[Perzija]] in [[Hetitski imperij]].
Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so: [[namakanje polj]], [[urbanost|urbano]] oz. [[mesto|mestno]] življenje, uporaba [[pisava|pisave]], množična uporaba [[kovina|kovin]] za izdelavo [[orodje|orodja]] in [[orožje|orožja]], gradnja [[monument]]alnih [[stavba|stavb]] iz [[opeka|opeke]] ali [[klesanje|klesanega]] [[kamen]]ja, izdelava [[keramika|keramičnih]] [[posoda|posod]] s tankimi stenami in izdelava velikih [[kip]]ov.
== Namakalno poljedelstvo ==
Na območju [[Egipt]]a in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] pade zelo malo [[dež]]ja, zato so si ljudje pridelali dovolj [[hrana|hrane]] le s pomočjo umetnega [[Namakanje|namakanja polj]] s [[poplava|poplavno]] [[voda|vodo]], ki so jo [[reka|reke]] prinašale vsako leto znova. [[Rodovitnost]] polj je povečalo tudi naplavljeno [[blato]] (zelo rodovitno).
Težišče [[kultura|kulturnega]] razvoja se je iz [[grič]]evnatih območij [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] preneslo k [[porečje]]m velikih rek, kjer se je razvilo namakalno ali irigacijsko poljedelstvo.
Rodovitno ozemlje, ki je nastalo s poplavljanjem, pa je kmalu postalo premajhno za naraščajoče število prebivalcev. Zaradi tega so pričeli graditi namakalne naprave -[[šaduf]]e, [[kanat]]e in podobne, s katerimi so lahko tudi manj rodovitna področja spremenili v visoko donosno rodovitno pokrajino.
[[Slika:Maler der Grabkammer des Sennudem 001.jpg|thumb|Egipčanski kmet orje s plugom, okoli 1200 pr. n. št.]]
Pri obdelovanju [[prst (pedologija)|zemlje]] so si pomagali z [[ralo]]m, od [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]] dalje pa so že uporabljali tudi [[plug]]. Na tako pripravljena polja so posadili različne [[kulturna rastlina|kulturne rastline]].
V Egiptu so sejali predvsem [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[proso]], [[navadna leča|lečo]], [[por]], več vrst [[melona|melon]] in [[čebula|čebulo]], iz [[oliva|oliv]] pa so pridelovali [[olje]]. Pridelovali pa so tudi [[sadje]], in sicer [[datelj]]ne, [[murva|murve]], [[smokva|smokve]], [[jabolko|jabolka]], [[breskev|breskve]] in [[granatno jabolko|granatna jabolka]]. Gojili so [[lan]], ker [[volna|volnenih]] [[oblačilo|oblačil]] niso cenili. Najpomembnejši pridelek je bilo [[žito]], ki so ga hranili v [[kašča]]h iz [[ilovica|ilovice]]. Izredno pomemben pridelek pa je bil tudi [[papirusni trs]], ki je bil v celoti uporaben. [[korenina|Korenine]] so uporabili za [[kurjava|kurjavo]], [[stržen]]e za hrano, iz [[steblo|stebla]] pa so izdelovali [[papirus]]e, [[vrv]]i, [[sandal]]e, uporabljali pa so ga tudi za gradnjo [[čoln]]ov.
V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] so sadili podobno kot v Egiptu, le da so bile tu razmere manj ugodne. [[Vročina]] je bila hujša, [[Tigris]] pa je bil za namakanje manj primeren.
Na [[Kitajska|Kitajskem]] je bila glavna poljščina [[riž]]. Gojili so še ječmen, proso, [[konoplja|konopljo]] in [[sviloprejka|sviloprejke]]. Zelo hitro se je pojavilo izdelovanje [[keramika|keramike]] in [[porcelan]]a.
V [[Indija|Indiji]] so gojili proso, riž in [[bombaž]] oz. kulture, ki so jih potrebovali za izdelavo [[tkanina|tkanin]] – bili so pravi mojstri pri [[barvanje|barvanju]] le-teh.
== Kmetijstvo ==
Redili so [[govedo]], [[drobnica|drobnico]], [[prašič]]e, [[gos]]i in [[raca|race]]. Za [[prevoz]] so največkrat uporabljali [[osel|osla]]. Od leta [[2000 pr. n. št.]] so poznali tudi [[konj]]a, ki so ga uporabljali za vleko [[bojni voz|bojnih vozov]] in ponekod za [[ježa|ježo]].
== Povezanost družbe ==
Umetno namakanje polj je zahtevalo sodelovanje in skupno delo ljudi po enotnem [[načrt]]u, ki je predvideval [[gradnja|gradnjo]] [[prekop]]ov, [[jarek|jarkov]], [[nasip]]ov, [[rezervoar]]jev, [[zapornica|zapornic]] in skrbel za [[pravičnost|pravično]] delitev [[voda|vode]]. To so bili:
* [[kmet]]je: opravljali težaška in zapletena namakalna dela
* [[plemstvo]] z [[vrhovni svečenik|vrhovnim svečenikom]] (posvetni vladar: vlada posameznim enotam) na čelu: [[načrtovanje]] in izvedba namakalnih del
* [[uradništvo]]: skrbelo za izvajanje vladarjevih [[odlok]]ov
* [[vojska]]: vzdrževala notranji [[red (pravo)|red]] in [[mir (družbeno stanje)|mir]], varovala [[meja|meje]]
Namakalno poledeljstvo je pripeljalo do tesnejše povezanosti [[družba|družbe]]. Oblikovali so tudi [[državna uprava|državno upravo]]. Za vzdrževanje in plačevanje državne uprave so začeli vladarji pobirati [[davek|davke]], največkrat v [[blago|blagu]].
== Pisava ==
Neogiben pripomoček pri nastanku [[država|države]] pa je bila [[pisava]]. Za zanesljivo velja, da so jo prvi izumili [[Sumerci]] (ustvarili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]), druga [[ljudstvo|ljudstva]] pa so privzela njihovo zamisel in na tej osnovi zgradila lastno obliko pisave.
Najstarejša [[sumerska pisava]] je [[Logografska pisava|piktografska]] ali slikovna, pri kateri so [[beseda|besede]] izražene v podobah. Besede, ki so enako zvenele, a so imele popolnoma drugačne pomene, so predstavljali z enakim znamenjem (podobno [[rebus]]u). Pomen besede so nakazovali s [[simbol]]nim znakom (znak za [[bog]]ove, [[človek|ljudi]], [[rastline]],...). Znamenja so vpraskovali s tankim [[trs]]nim [[pisalo]]m v mehko [[glina|glino]] oz. glinene plošče. Ta slikovna pisava izvira iz [[Uruk]]a in sodi v čas okoli [[3200 pr. n. št.|3200]] do [[2800 pr. n. št.|2800 pr. n. št]]. Sprva so bili znaki še zelo predmetni, potem pa so postajali vse bolj shematični. Znak ali podobo so razstavili v posamične klinaste črtice. Tako se je do leta [[2400 pr. n. št.]] razvila [[zlog]]ovna [[klinopis]]na pisava. Pri tej en znak označuje le en zlog v besedi. Ime ''klinopisna'' izhaja od [[pismenka|pismenk]] [[klin]]aste oblike ([[latinščina|latinsko]] ''ceneus'' pomeni ''klin''). Kot podlago za pisanje so uporabljali glinaste ali kamnite plošče. Največkrat so ploskev razdelili v več polj, znotraj katerih so potem pisali [[stolpec|stolpce]] od zgoraj navzdol.
[[Akadci]] so sumersko pisavo prilagodili svojemu jeziku. [[Akadščina]] v [[Asirščina|asirskem]] in [[Babilonščina|babilonskem]] narečju se je v Mezopotamiji uporabljala kot [[pogovorni jezik]], sumerščina pa je bila jezik [[učenjak]]ov. Zlogovna klinopisna pisava je imela 600 pismenk, medtem ko jih je piktografska imela kar 2000. Klinopisno pisavo so prevzela tudi številna druga ljudstva starega Vzhoda, v [[1. tisočletje pr. n. št.|prvem tisočletju pr. n. št.]] pa jo je izpodrinila [[abeceda]].
Svojo pisavo so razvili tudi [[Egipčani]]. Najstarejši zapisi so iz leta [[3100 pr. n. št.|3100 pr. n. št]]. Pisali so na [[kamen]], [[les]], [[pečat]]e, [[slonovina|slonovino]] in zlasti [[papirus]]. Najstarejšo egipčansko pisavo predstavlja ''podobopis'' ali [[hieroglif]]i. Ta pisava je uporabljala slikovna znamenja za več skupin [[soglasnik]]ov in [[črka|črke]]. Kakor je v sumerskem klinopisu pismenka nadomeščala besedo, je egipčansko znamenje lahko pomenilo tudi drug predmet, ki se je enako imenoval. Hieroglife so uporabljali za pisanje v [[svetišče|svetiščih]], [[grobnica]]h, na papirusih z [[vera|versko]] vsebino in na [[faraon]]ovih [[spomenik]]ih. Pisali so lahko z leve na desno, z desne na levo ali od zgoraj navzdol. Iz hieroglifov so razvili [[kurziva|kurzivno]] (ležeče tiskane črke) [[hieratična pisava|hieratično]] in svečeniško pisavo. To je poenostavljena hieroglifna pisava, ki so jo uporabljali za pisanje [[pismo|pisem]], zgodb in poslovnih pogodb. Iz te se je razvila še enostavnejša [[demotična pisava|demotična]] ali ljudska pisava za pisanje pravnih listin. Hieratična in demotična pisava sodita med [[zlogovna pisava|zlogovne]], [[črkopis]]a pa Egipčani niso razvili.
Pod vplivom egipčanskih hieroglifov sta se razvila tudi [[kanaanski alfabet|kanaanski]] in [[feničanski alfabet|feničanski]] [[alfabet]]. Ta pisava pa je vplivala na razvoj [[indijska pisava|indijske]], saj so med [[civilizacija]]mi obstajali [[trgovina|trgovski]] stiki. Najstarejšo indijsko pisavo imenujemo ''[[brahmi]]''. Iz te se je razvila pisava [[devanagari]], v kateri so zapisana besedila v starodavnem jeziku [[sanskrt]], ki je izumrl v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št]]. Ti pisavi sta alfabetski.
[[Kitajska pisava]] se je verjetno razvila pod vplivom »mezopotamske«. Najstarejša piktografska ali podobopisna pisava sodi že v čas [[dinastija Shang|dinastije Shang]]. To pisavo je dal poenostaviti cesar [[Qin Shi Huangdi]] v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] in je v rabi z nekaterimi spremembami še danes. Danes poznajo že okoli 50.000 pismenk, za enostavno pisanje pa zadostuje poznavanje 5000 pismenk.
== Začetki znanosti, matematike in prava ==
Zahtevnejša [[družbena organizacija]] in [[državna uprava]] sta vplivali tudi na začetke razvoja [[znanost]]i. Dosežki znanosti so bili ustrezni stopnji razvitosti tedanje civilizacije in glede na to primerljivi z današnjimi znanstvenimi dosežki. Značilnosti tedanje znanosti sta preprostost in uporabnost]. Zanimalo jih je, kako postopek poteka, razumskih vzrokov za ta postopek pa niso iskali, ampak so jih pripisali delu nadnaravnih sil. Prav tako niso bili sposobni posameznih podatkov povezati v celoto ali celo [[pravilo]]. Znastveni dosežki so bili plod poskusov, opazovanja in proučevanja.
Ker so ljudje morali zaradi vsakoletnih [[poplava|poplav]] [[polje (kmetijstvo)|polja]] na novo [[merjenje|meriti]] in določiti meje, da bi preprečili mejne spore, ali pa ker so morali izdelati načrt za gradnjo svetišča ali [[palača|palače]], se je začela razvijati [[matematika]]. Uvedli so posebne pismenke za [[število|števila]] ter v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] razvili [[šestdesetiški sistem]], v Egiptu pa [[desetiškega]]. Znali so [[seštevanje|seštevati]], [[odštevanje|odštevati]], [[množenje|množiti]] in [[deljenje|deliti]] ter sestavili celo tablice množenja in deljenja. Ohranili so se celo seznami [[Kvadratno število|kvadratov]] in [[kub]]ov. Znali so računati z [[ulomek|ulomki]]. Znanje [[geometrija|geometrije]] je obsegalo računanje [[ploščina|ploščine]] in [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]]. Poznali so [[pi|število π]] v znesku 3,1604. V okviru [[algebra|algebre]] so razvili računanje [[enačba|enačb]] prve, druge in tretje [[stopnja enačbe|stopnje]].
[[Astrologija]] in [[astronomija]] sta se razvili kot plod opazovanja gibanja teles in pojavov. Tako so ugotovili čas trajanja dneva in leta ter sestavili prve [[koledar]]je. V Mezopotamiji je koledar temeljil na [[lunino leto|luninem letu]], v Egiptu pa na [[sončno leto|sončnem letu]]. Ugotovili so, da se je neka [[nesreča]] ali [[vojna]] zgodila v času, ko se je pojavil neki [[komet]], ali pa da se [[Nil]]ove poplave prično, ko [[Sonce]] in zvezda [[Sirius]] hkrati vzideta. Tako so začeli povezovati gibanje [[nebesno telo|nebesnih]] teles z dogodki na [[Zemlja|Zemlji]] in s človeško usodo in postavili temelje astrologiji ali zvezdarstvu. Sestavili so že prve [[horoskop]]e (prikaz lege Sonca, [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov ob rojstvu človeka ali drugem pomembnem dogodku), posebne celo za [[kralj]]e. Razvili so tudi skromne začetke astronomije ali zvezdoslovja, nauka o nebesnih telesih in [[vesolje|vesolju]]. Izračunali so celo sončne in lunine [[mrk]]e, Egipčani pa so poznali pet planetov in razločevali 36 [[zvezda|zvezd]]. Nebo in nebesne pojave so opazovali iz svetišč, ki so bila hkrati še [[astronomska opazovalnica|astronomske opazovalnice]].
Če je človek [[bolezen|zbolel]], so verjeli, da so ga obsedli zli duhovi, in so bolezen temu primerno [[zdravljenje|zdravili]]. Poleg [[padar]]jev so poznali tudi poklic [[zdravnik]]a, kar dokazuje [[Hamurabijev zakonik]]. Zdravniki so določili bolezen in predpisali [[zdravilo|zdravila]]. Ob zdravljenju so s čarobnimi izreki in gibi poskušali iz telesa pregnati zle duhove. Najbolj znan zdravnik je bil Egipčan [[Imhotep]] iz okoli [[2880 pr. n. št.]], ki so ga prišteli celo med [[bog]]ove. O zdravljenju različnih bolezni so pisali tudi zdravniške [[papirus]]e.
Kralji so odnose v [[premoženje|premoženjsko]] razslojenih družbah prvih visokih civilizacij urejali z zapisi [[zakon]]ov. Pomembnejše [[predpis]]e in [[uprava|upravne]] odločitve ter [[sodna odločba|sodne odločbe]] so tudi zapisovali. Največkrat so tako zapisali običajno [[pravo]], ki se je predtem prenašalo iz roda v rod. Najstarejši znani [[zakonik]] je izdal kralj [[Urnamu]] iz [[Ur]]a proti koncu [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletja pr. n. št]]. V vsakem mestu je bilo tudi [[sodišče]]. Na čelu mu je stal [[uradnik]], ki je obenem vodil okrajno upravo.
Iznajdba pisave] je omogočila začetke [[književnost]]i. Razvile so se različne [[literarna oblika|literarne oblike]] in zvrst]i. Pisava je omogočila, da so stara ljudstva zapisovala tudi pomembnejše zgodovinske dogodke. Poznamo zlasti zapise na stenah grobnic različnih vladarjev, ki opevajo njihova junaška dejanja. Veliko prazgodovinsko vrednost pa imajo tudi drugi [[pisni spomenik]]i, zlasti pravne narave.
== Gradbeništvo ==
Kot [[gradbeni material]] so uporabljali snov, ki jo je nudila [[narava]], ali pa so jo [[uvoz]]ili. Osnovni gradbeni material v [[Egipt]]u in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] je bila iz [[blato|blata]] in [[slama|slame]] izdelana [[opeka]], [[sušenje|posušena]] na soncu in zraku.
V Egiptu so grobnice, svetišča in palače gradili iz [[kamen]]ja, to je iz lomljenega [[apnenec|apnenca]], [[peščenjak]]a in [[granit]]a. Prevažali so ga po [[Nil]]u, po kopnem pa z [[voz]]mi in tudi ročno z [[vrv]]mi. Gradbeni [[les]] so uvažali. V Egiptu so se tako ohranili ostanki številnih svetišč in grobnic, drugače kot v Mezopotamiji, kjer so gradili največ iz opeke.
Najbolj znani [[kulturni spomenik]]i iz Egipta so grobnice [[faraon]]ov, v [[stara država|stari]] in [[srednja država|srednji]] državi so to [[piramida|piramide]], v novi državi pa skalni grobovi. Najbolj znani so v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v Zahodnem tebanskem gorovju. Večina grobnic je bila izropana že v [[stari vek|starem veku]], ena redkih neizropanih pa je [[Tutankamon]]ova grobnica. Gradbena dela so opravljali [[kmet]]je v času, ko ni bilo poljskih opravil. Piramide so gradili samo svobodni delavci, ki so to delo opravljali z veseljem. Verjeli so namreč, da je bil faraon utelešen bog in da so z gradnjo piramid dosegli odrešitev. Postavljali so tudi svetišča svojim številnim bogovom. Najbolj znano je pripadalo bogu [[Amon Ra|Amon-Raju]] v [[Karnak]]u. Vhode so krasili vitki [[steber|stebri]], [[obelisk]]i, v [[hieroglifi]]h pa je bil napisan potek verskih [[obred]]ov.
V Mezopotamiji so za gradnjo najrajši uporabljali majhne in ozke pravokotne glinaste opeke. Stene pa so znotraj in zunaj [[omet]]avali s plastjo ilovice. Notranje stene so okrasili s slikarijami, stebri in [[mozaik]]i.
Mogočne grobnice, svetišča in palače so gradili tudi v [[Indija|Indiji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]].
== Umetnost ==
Najbolj poznane so egipčanske [[slikarija|slikarije]]. [[Egipčani]] so imeli smisel za red in popolnost, ki se jim je zdela važnejša od resničnosti upodobitve. Za podlago slikam so izdelali geometrično mrežo, ki je zagotavljala sorazmernost med telesnimi deli. Zanimivo je, da so [[glava|glavo]] in [[noga|noge]] prikazali večinoma [[profil|od strani]], [[oči]] in [[oprsje]] pa od spredaj. Položaj v družbi so prikazali z različno velikostjo prikazane osebe.
Egipčani so sprva z upodobitvijo [[kip]]ov hoteli zagotoviti ljudem njihovo večnost. Zato so velikokrat kipe pridali v grobove, da bi ti sprejeli [[duša|dušo]] umrlih. Kipi so brez življenja in togi, vendar pa izžarevajo dostojanstvo. Faraone so upodabljali sede s prekrižanimi rokami na prsih, [[pisar]]je sede s prekrižanimi nogami in papirusom v naročju, [[suženj|sužnje]] pa kleče.
== Verstva ==
V času prvih visokih civilizacij je bila med ljudmi prisotna vera. Pod njenim vplivom so se razvijale [[državnost]], [[znanost]], [[umetnost]] in [[književnost]]. Za verstva je značilen skupek obredov, magije, mnogoboštva ali politeizma ter upodabljanje bogov v človeški podobi ([[antropomorfizem]]).
Temelje veri v Mezopotamiji so postavili Sumerci. Vsaka mestna država je namreč imela svojega boga zaščitnika. Bogovi posameznih mest so bili razvrščeni v zboru bogov vseh sumerskih mestnih držav. Vrhovni bog [[Ur]]a je bil [[Nannar]], častili pa so tudi druge ([[Uruka Anu]], [[Lagaša Ninurti]],...). Asirci so častili boga [[Asur]]ja. Ko si je Babilon podvrgel še druge mestne države, je njegov bog postal vrhovni bog Babilonije. Bogovom so postavljali [[tempelj|templje]].
Na religijo v [[Egipt]]u sta vplivala dva dejavnika: redne Nilove poplave in sončna toplota, ki sta omogočali poljedelstvo in preživetje obrečnega prebivalstva. Sonce je tako postalo vir življenja in stvarnik vseh stvari. [[Čaščenje sonca]] je tako postalo državni [[kult]]. Nilove poplave so vplivale na nastanek [[mit]]a o stvarjenju sveta. Najbolj priljubljena vera pri ljudeh je bilo čaščenje [[Oziris]]ovega kulta – božanski par Oziris in [[Izida]] iz [[Biblos]]a (prej [[Tammuz]] in [[Ištar]]). Ozirisa so častili kot boga plodnosti in mrtvih.
Egipčani so verovali v [[posmrtno življenje]]. Verjeli so, da je človek sestavljen iz telesa in iz duše, imenovane Ka (življenjska moč). Po smrti naj bi se Ka vrnila v telo, zato je bilo potrebno telo ustrezno pripraviti in pokopati v grobnice, ki so jim rekli hiše za Ka. Trupla so tako [[balzamiranje|balzamirali]] ali mumificirali. V egipčanski veri so opazni tudi ostanki [[totemizem|totemizma]].
Pri Feničanih je imela vsaka mestna država svoje vrhovne bogove. V [[Tir]]u so tako častili vrhovno božansko dvojico [[Melkart]]a in [[Astarta|Astarto]], v [[Sidon]]u pa [[Baal]]a in Astarto. Svojim bogovom so Feničani žrtvovali poleg živali celo ljudi. [[Arheolog]]i so odkopali okoli 20.000 [[žara|žar]] z ostanki [[kost]]i žrtvovanih novorojenčkov ali otrok. Ob obredu žrtvovanja otrok so morali biti prisotni njihovi [[starši]], ki niso smeli pokazati nobene žalosti, da je bila žrtev uspešna. Otroke so žrtvovali, da bi si pridobili naklonjenost bogov v obdobjih različnih nevarnostih.
== Glej tudi ==
* [[periodizacija zgodovine]]
[[Kategorija:Stari vek]]
[[Kategorija:Staroveške države]]
lr6rmdawf736um6cg23ezr5qi0zbo4b
Berlin
0
11255
5724452
5723971
2022-07-27T14:37:20Z
Lear 21
211931
+ Univerze
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni}}
{| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;"
|+
| colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava'''
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb'''
|-
| colspan="2" class="maptable" |
{| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;"
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span>
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]]
|}
|-
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52° 31′ N, 13° 25′ E">52° 31′ N, 13° 25′ E</span> {{ikona en}}]</span>
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava'''
|- class="mergedtoprow adr"
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD)
|- class="mergedrow"
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class="mergedbottomrow"
| '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69)
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Površina]]''' || 892 [[kvadratni kilometer|km²]]
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| - '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115 m
|- class="mergedrow"
| style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]'''
| 3.748.148 <small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref>
|- class="mergedrow"
| - '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 3920 /km²
|- class="mergedrow"
| - '''[[Urbano območje|urbano]]''': || 3.745.221
|- class="mergedbottomrow"
| - '''velemestno''': || 4.700.000 <small>''(2020)''</small>
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class="mergedrow"
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class="mergedrow"
| '''Območna številka''' || 030
|- class="mergedrow"
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)
== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
=== Berlinska okrožja ===
{| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%"
|- style="text-align:center;"
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small>
|-
| align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}
== Geografija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
</gallery>
== Demografija ==
=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj
nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to
nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?
== Podjetje ==
* [[Siemens (podjetje)|Siemens]]
== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
</gallery>
== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin)
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]
== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy
=== Mediji ===
* [[Springer Nature]]
=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin
== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
</gallery>
== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style="background:none;"
|-
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
|valign="top"|
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina
{{Dežele Nemčije}}
{{European Capital of Culture}}
{{de-naselje-stub}}
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}
aw3cg5yf5dwz4uqvy6atrbyrse8q7tp
5724690
5724452
2022-07-28T09:16:37Z
Lear 21
211931
+ Uprava
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni}}
{| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;"
|+
| colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava'''
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb'''
|-
| colspan="2" class="maptable" |
{| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;"
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span>
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]]
|}
|-
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52° 31′ N, 13° 25′ E">52° 31′ N, 13° 25′ E</span> {{ikona en}}]</span>
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava'''
|- class="mergedtoprow adr"
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD)
|- class="mergedrow"
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class="mergedbottomrow"
| '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69)
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Površina]]''' || 892 [[kvadratni kilometer|km²]]
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| - '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115 m
|- class="mergedrow"
| style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]'''
| 3.748.148 <small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref>
|- class="mergedrow"
| - '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 3920 /km²
|- class="mergedrow"
| - '''[[Urbano območje|urbano]]''': || 3.745.221
|- class="mergedbottomrow"
| - '''velemestno''': || 4.700.000 <small>''(2020)''</small>
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class="mergedrow"
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class="mergedrow"
| '''Območna številka''' || 030
|- class="mergedrow"
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)
== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%"
|- style="text-align:center;"
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small>
|-
| align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}
== Geografija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
</gallery>
== Demografija ==
=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj
nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to
nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?
== Podjetje ==
* [[Siemens (podjetje)|Siemens]]
== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
</gallery>
== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin)
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]
== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy
=== Mediji ===
* [[Springer Nature]]
=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin
== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
</gallery>
== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style="background:none;"
|-
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
|valign="top"|
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina
{{Dežele Nemčije}}
{{European Capital of Culture}}
{{de-naselje-stub}}
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}
6i328fpybe6ijr9vzqiz59lqr3ch8az
5724691
5724690
2022-07-28T09:20:28Z
Lear 21
211931
/* Pobratena mesta */
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni}}
{| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;"
|+
| colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava'''
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb'''
|-
| colspan="2" class="maptable" |
{| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;"
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span>
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]]
|}
|-
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52° 31′ N, 13° 25′ E">52° 31′ N, 13° 25′ E</span> {{ikona en}}]</span>
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava'''
|- class="mergedtoprow adr"
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD)
|- class="mergedrow"
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class="mergedbottomrow"
| '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69)
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Površina]]''' || 892 [[kvadratni kilometer|km²]]
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| - '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115 m
|- class="mergedrow"
| style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]'''
| 3.748.148 <small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref>
|- class="mergedrow"
| - '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 3920 /km²
|- class="mergedrow"
| - '''[[Urbano območje|urbano]]''': || 3.745.221
|- class="mergedbottomrow"
| - '''velemestno''': || 4.700.000 <small>''(2020)''</small>
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class="mergedrow"
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class="mergedrow"
| '''Območna številka''' || 030
|- class="mergedrow"
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)
== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%"
|- style="text-align:center;"
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small>
|-
| align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}
== Geografija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
</gallery>
== Demografija ==
=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj
nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to
nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?
== Podjetje ==
* [[Siemens (podjetje)|Siemens]]
== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
</gallery>
== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin)
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]
== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy
=== Mediji ===
* [[Springer Nature]]
=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin
== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
</gallery>
== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style="background:none;"
|-
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
|valign="top"|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign="top"|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina
{{Dežele Nemčije}}
{{European Capital of Culture}}
{{de-naselje-stub}}
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}
jb1plrslsetkkgadww69yba7umfokuo
Seznam osebnih imen na H
0
14547
5724714
5632673
2022-07-28T09:51:58Z
188.198.9.251
Hrast
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[H]].'''
== Seznam ==
=== Ha ===
* [[Hadrijan (ime)|Hadrijan]]
* [[Hal]]
* [[Hana]]
* [[Hanelore]]
* [[Hani]]
* [[Hanka]]
* [[Hannelore]]
* [[Hari]]
* [[Haris]]
* [[Hasan]]
* [[Hava]]
=== He ===
* [[Heda]]
* [[Hedviga]]
* [[Hedvika]]
* [[Helena (ime)|Helena]]
* [[Helenca]]
* [[Helga]]
* [[Hema]]
* [[Helmut]]
* [[Henri]]
* [[Henrih]]
* [[Henrik]]
* [[Henrika]]
* [[Herbert]]
* [[Herman]]
* [[Hermina]]
* [[Herta]]
=== Hi ===
* [[Hieronim (ime)|Hieronim]]
* [[Hijacinta]]
* [[Hilarij]]
* [[Hilarija]]
* [[Hilda]]
* [[Hildegarda]]
* [[Hinko]]
=== Ho ===
* [[Horac (osebno ime)|Horac]]
* [[Horacij (osebno ime)|Horacij]]
Hu
[Hubert]
[Hugo]
[Humphrey]
[Husein|
|Husein]
[Husejin]
== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na G]]
* [[Seznam osebnih imen na I]]
{{Osebna_imena}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami osebnih imen|H]]
oc2d6pu00utiv3heb3dym8dgwr9i3qk
Trška gora
0
15213
5724386
5662815
2022-07-27T12:03:18Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Trška gora}}{{Infopolje Gora|name=Trška gora|type=[[hrib]]|photo=Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|map=Slovenija|photo_caption=Cerkev Marijinega rojstva na Trški gori, podružnična cerkev župnije Št. Peter-Otočec|location={{SLO}}|elevation_m=428}}
'''Trška gôra''' (428 [[mnm]]) je [[hrib]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], posut z [[zidanica]]mi in [[vinograd]]i. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu [[Trg (naselje)|trgu]] Novemu mestu. Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stični]] - podaril jim jo je ob ustanovitvi samostana leta 1136 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Peregrin. V ustanovni listini se omenjata ''Willam Wingarten'' (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas [[Bajnof]] (iz nemške besede ''Weinhof'' – vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji [[Romarsko središče|romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Marijinega rojstva (vsakoletno [[žegnanje]] na [[mali šmaren]] oz. malo mašo 8. septembra), ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana [[Jakob Reinprecht]], danes je v upravi župnije [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter-Otočec]]. Poleg nje pa rastejo štiri [[lipa|lipe]], najmogočnejša med njimi je z 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa.
Z vrha se odpira lep razgled na [[Dolenjska|Dolenjsko]] s [[Krka|Krko]], Novo mesto in [[Gorjanci|Gorjance]]. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med [[Trdinov vrh|Trdinovim vrhom]] in [[Kum]]om. V bližini sta tudi propadajoči [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]] ter delno obnovljeni Stari grad. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] (na južni in jugozahodni strani), [[Golušnik]] (na severni strani) in [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]] (na vzhodni in jugovzhodni strani), nekoliko stran pa zaselek Pod Trško goro.
Sicer je iz teh krajev znan [[cviček]] - cviček s Trške gore omenja že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. S pobočja Trške gore izvira tudi vino trškogorec.
==Zunanje povezave==
* http://www.burger.si/TrskaGora/uvod.html
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trška gora}}
{{koord novi|45|50|36.54|N|15|11|17.78|E|display=title}}
[[Kategorija:Hribi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mestna občina Novo mesto]]
omfmcjygu5c5gu0m4p2eqxa5z9mwqp4
5724387
5724386
2022-07-27T12:03:38Z
A09090091
188929
/* Zunanje povezave */ -koord
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Trška gora}}{{Infopolje Gora|name=Trška gora|type=[[hrib]]|photo=Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|map=Slovenija|photo_caption=Cerkev Marijinega rojstva na Trški gori, podružnična cerkev župnije Št. Peter-Otočec|location={{SLO}}|elevation_m=428}}
'''Trška gôra''' (428 [[mnm]]) je [[hrib]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], posut z [[zidanica]]mi in [[vinograd]]i. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu [[Trg (naselje)|trgu]] Novemu mestu. Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stični]] - podaril jim jo je ob ustanovitvi samostana leta 1136 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Peregrin. V ustanovni listini se omenjata ''Willam Wingarten'' (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas [[Bajnof]] (iz nemške besede ''Weinhof'' – vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji [[Romarsko središče|romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Marijinega rojstva (vsakoletno [[žegnanje]] na [[mali šmaren]] oz. malo mašo 8. septembra), ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana [[Jakob Reinprecht]], danes je v upravi župnije [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter-Otočec]]. Poleg nje pa rastejo štiri [[lipa|lipe]], najmogočnejša med njimi je z 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa.
Z vrha se odpira lep razgled na [[Dolenjska|Dolenjsko]] s [[Krka|Krko]], Novo mesto in [[Gorjanci|Gorjance]]. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med [[Trdinov vrh|Trdinovim vrhom]] in [[Kum]]om. V bližini sta tudi propadajoči [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]] ter delno obnovljeni Stari grad. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] (na južni in jugozahodni strani), [[Golušnik]] (na severni strani) in [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]] (na vzhodni in jugovzhodni strani), nekoliko stran pa zaselek Pod Trško goro.
Sicer je iz teh krajev znan [[cviček]] - cviček s Trške gore omenja že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. S pobočja Trške gore izvira tudi vino trškogorec.
==Zunanje povezave==
* http://www.burger.si/TrskaGora/uvod.html
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trška gora}}
[[Kategorija:Hribi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mestna občina Novo mesto]]
eifehwo6b1vedp6veambhbgfvc950pz
Žirafa
0
19493
5724734
5680630
2022-07-28T11:44:33Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]; dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1762]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{taksonomka
| color = pink
| name = Žirafa
| trend = stabilen
| status = VU
| status_system = iucn3.1
| status_ref = <ref name=":3">{{cite iucn |author=Muller, Z. |author2=Bercovitch, F. |author3=Brand, R. |author4=Brown, D. |author5=Brown, M. |author6=Bolger, D. |author7=Carter, K. |author8=Deacon, F. |author9=Doherty, J.B. |author10=Fennessy, J. |author11=Fennessy, S. |author12=Hussein, A.A. |author13=Lee, D. |author14=Marais, A. |author15=Strauss, M. |author16=Tutchings, A. |author17=Wube, T. |date=2018 |title=''Giraffa camelopardalis'' |volume=2018 |page=e.T9194A136266699 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T9194A136266699.en |access-date=19 November 2021}}</ref>
| image = Giraffe standing.jpg
| image_width = 250px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji)
| familia = [[Giraffidae]]
| genus = '''''Giraffa'''''
| genus_authority = [[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]], 1762
| type_species = ''[[Cervus camelopardalis]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = [[#Vrste in podvrste|Glej Vrste in podvrste]]
| range_map = Giraffa camelopardalis distribution2.png
| range_map_caption = Razširjenost podvrst ''Giraffa''
}}
'''Žiráfa''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Giraffa''''') je visok afriški [[sesalec]]. Natančneje, gre za [[sodoprsti kopitarji|sodoprstega kopitarja]]. Je najvišja živa kopenska žival in največji prežvekovalec na Zemlji. Tradicionalno je veljalo, da so žirafe ena vrsta, ''Giraffa camelopardalis'', z devetimi podvrstami. Nazadnje so raziskovalci predlagali razdelitev žiraf na do osem obstoječih vrst zaradi novih raziskav njihove mitohondrijske in jedrne DNK ter morfoloških meritev. Iz [[fosil]]nih zapisov je znanih sedem drugih izumrlih vrst žiraf.
Glavne značilnosti žirafe so izjemno dolg vrat in noge, rogovom podobni izrastki na glavi in lisasti vzorci dlake. Uvrščena je v družino ''Giraffidae'', skupaj s svojim najbližjim obstoječim sorodnikom, [[okapi]]jem (''Okapia johnstoni''). Njen razpršen obseg sega od [[Čad]]a na severu do [[Republika Južna Afrika|Južne Afrike]] na jugu in od [[Niger|Nigra]] na zahodu do [[Somalija|Somalije]] na vzhodu. Žirafe običajno naseljujejo [[savana|savane]] in [[gozd]]ove. Njihov vir hrane so listi, plodovi in cvetovi lesnatih rastlin, predvsem vrst [[akacija|akacije]], po katerih brskajo na višinah, ki jih večina drugih rastlinojedcev ne doseže.
Levi, leopardi, lisaste hijene in afriški hijenski psi lahko plenijo žirafe. Žirafe živijo v čredah sorodnih samic in njihovih potomcev ali samskih čredah nepovezanih odraslih samcev, vendar so družinske in se lahko zbirajo v velikih skupinah. Samci vzpostavljajo družbeno hierarhijo z borbo z vratom, kjer se vrat uporablja kot orožje. Prevladujoči samci dobijo paritveni dostop do samic, ki so izključno odgovorne za vzgojo mladičev.
Žirafa je zaradi svojega posebnega videza navdušila različne starodavne in sodobne kulture in je bila pogosto predstavljena na slikah, knjigah in risankah. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) jo uvršča med [[Ranljiva vrsta|ranljive]] za izumrtje in je bila iztrebljen iz mnogih delov nekdanjega območja razširjenosti. Žirafe še vedno najdemo v številnih [[narodni park|narodnih parkih]] in rezervatih divjadi, vendar ocene od leta 2016 kažejo, da je v divjini približno 97.500 članov žirafe. Leta 2010 jih je bilo več kot 1600 v živalskih vrtovih.
== Etimologija ==
Ime ''žirafa'' ima svoj najzgodnejši znani izvor v arabski besedi ''zarāfah'' (زرافة), morda izposojeni iz somalskega imena živali ''geri''.<ref>{{cite book|author=Peust, C.|contribution=Some Cushitic Etymologies|editor=Dolgopolʹskiĭ, A.|editor2=Takács, G.|editor3=Jungraithmayr, H.|year=2009|title=Semito-Hamitic Festschrift for A.B. Dolgopolsky and H. Jungraithmayr|publisher=Reimer|pages=257–60|isbn=978-3-496-02810-9}}</ref> Arabsko ime je prevedeno kot 'hitri sprehajalec'.
== Taksonomija ==
[[Carl Linnaeus]] je žive žirafe prvotno leta 1758 uvrstil v eno vrsto. Dal ji je binomsko ime ''Cervus camelopardalis''.<ref name="Dagg1971">{{Cite journal|author=Dagg, A. I.|author-link=|year=1971|title=''Giraffa camelopardalis''|journal= Mammalian Species|volume=5|pages=1–8|url= http://www.science.smith.edu/msi/pdf/i0076-3519-005-01-0001.pdf|doi=10.2307/3503830|issue=5|jstor=3503830}}</ref> Morten Thrane Brünnich je leta 1762 uvrstil rod žiraf. Ime vrste ''camelopardalis'' izhaja iz latinščine.<ref>{{cite web|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Dcamelopardalis|title= camelopardalis|work=A Latin Dictionary, Perseus Digital Library|access-date= 23 November 2011}}</ref>
=== Evolucija ===
{{Cladogram |align=left
| label1=[[Ruminantia]]
| 1={{clade
| label1=[[Tragulina]]
| 1=[[Tragulidae]] [[File:Tragulus napu - 1818-1842 - Print - Iconographia Zoologica - Special Collections University of Amsterdam - (white background).jpg|50 px]]
| label2=[[Pecora]]
| 2={{clade
| 1=[[Antilocapridae]] [[File:Antilocapra white background.jpg|50 px]]
| 2=[[Giraffidae]] [[File:Giraffa camelopardalis Brockhaus white background.jpg|50 px]]
| 3={{clade
| 1=[[Cervidae]] [[File:The deer of all lands (1898) Hangul white background.png|50 px]]
| 2={{clade
| 1=[[Bovidae]] [[File:Birds and nature (1901) (14562088237) white background.jpg |50px]]
| 2=[[Moschidae]] [[File:Moschus chrysogaster white background.jpg|50 px]]
}}
}}
}}
}}
|caption=[[Cladogram]] temelji na študiji Hassanina in Douzeryja iz leta 2003.<ref name="Hassanin2003">{{cite journal | last1=Hassanin | first1=A. | last2=Douzery | first2=E. J. P. | title=Molecular and morphological phylogenies of Ruminantia and the alternative position of the Moschidae | journal=Systematic Biology | date=2003 | volume=52 | issue=2 | pages=206–28 | doi=10.1080/10635150390192726 | url=https://www.researchgate.net/publication/10760976 | pmid=12746147| doi-access=free }}</ref>
}}
Žirafa je eden od le dveh živih rodov družine ''Giraffidae'' v redu ''Artiodactyla'', drugi pa je okapi. Družina je bila nekoč veliko obsežnejša, z več kot 10 opisanimi fosilnimi rodovi.<ref name="Mitchell20003">{{cite journal |author1=Mitchell, G. |author2=Skinner, J. D. | year = 2003 | title = On the origin, evolution and phylogeny of giraffes ''Giraffa camelopardalis'' | journal = Transactions of the Royal Society of South Africa | volume = 58 | issue = 1| pages = 51–73| doi = 10.1080/00359190309519935|s2cid=6522531 }}</ref> Zdi se, da se je raztezanje vratu začelo zgodaj v rodu žirafe. Primerjave med žirafami in njihovimi starodavnimi sorodniki kažejo, da so se vretenca blizu lobanje podaljšala prej, čemur sledi podaljšanje vretenc nižje. Eden od zgodnjih prednikov žirafe je bil ''Canthumeryx'', ki je bil različno datiran, da je živel pred 25–20 milijoni let ([[Megaanum|ma]]), 17–15 milijonov let ali 18–14,3 ma in katerega nahajališča so bila najdena v [[Libija|Libiji]]. Ta žival je bila srednje velika, vitka in podobna antilopi. ''Giraffokeryx'' se je pojavil 15 milijonov let na indijski podcelini in je spominjal na okapija ali majhno žirafo ter je imel daljši vrat in podobne osikone. ''Giraffokeryx'' je morda delil klado z bolj masivnimi žirafami, kot sta ''Sivatherium'' in ''Bramatherium''.
Žirafe, kot so ''Palaeotragus'', ''Sansitherium'' in ''Samotherium'', so se pojavile 14 milijonov let pred sedanjostjo in živele po vsej Afriki in Evraziji. Te živali so imele gole osikone in majhne lobanjske sinuse ter bile daljše s širšimi lobanjami. ''Paleotragus'' je bil podoben okapiju in je bil morda njegov prednik. Drugi ugotavljajo, da se je linija okapija razšla že prej, pred ''Giraffokeryx''. ''Samotherium'' je bil še posebej pomemben prehodni fosil v rodu žirafe, saj so bila njegova vratna vretenca po dolžini in strukturi vmesna med sodobno žirafo in okapijem ter so bila bolj navpična kot okapijeva.<ref name="Danowitz">{{cite journal|author1=Danowitz, M. |author2=Domalski, R. |author3=Solounias, N. |year=2015|title=The cervical anatomy of ''Samotherium'', an intermediate-necked giraffid|journal=Royal Society Open Science|volume=2|issue=11 |page=150521|doi=10.1098/rsos.150521|pmid=26716010 |pmc=4680625 |bibcode=2015RSOS....250521D }}</ref> ''Bohlinia'', ki se je prvič pojavila v jugovzhodni Evropi in je živela pred 9–7 milijonov let, je bila verjetno neposredna prednica žirafe. ''Bohlinia'' je bila zelo podobna sodobnim žirafam, saj je imela dolg vrat in noge ter podobne osikone in zobovje.
[[File:Giraffidcomparison.jpg|thumb|upright|right|Izumrla žirafa ''Samotherium'' (sredina) v primerjavi z okapijem (spodaj) in žirafo. Zdi se, da je anatomija ''Samotheriuma'' pokazala prehod na vrat, podoben žirafi.]]
''Bohlinia'' je prišla na Kitajsko in severno Indijo kot odgovor na podnebne spremembe. Od tam se je razvil rod ''Giraffa'' in okoli 7 milijonov let vstopil v Afriko.<ref name="TPBDBGiraffa">{{cite web|url=http://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=checkTaxonInfo&taxon_no=42695|title=Giraffa (giraffe)|work=The Paleobiology Database |access-date=13 September 2016}}</ref> Nadaljnje podnebne spremembe so povzročile izumrtje azijskih žiraf, medtem ko so afriške žirafe preživele in se razširile v več novih vrst. Zdi se, da so se žive žirafe pojavile okoli 1 milijona let v vzhodni Afriki v [[pleistocen]]u. Nekateri biologi predlagajo, da so sodobne žirafe potomci ''G. jumae'', drugi menijo, da je ''G. gracilis'' bolj verjeten kandidat. ''G. jumae'' je bila večja in bolje grajena, ''G. gracilis'' pa manjša in lažje grajena.
Spremembe iz obsežnih gozdov v bolj odprte habitate, ki so se začele 8 milijonov let nazaj, naj bi bile glavno gonilo za razvoj žiraf. V tem času so tropske rastline izginile in so jih nadomestile sušne rastline C4, v vzhodni in severni Afriki ter zahodni Indiji pa se je pojavila suha savana.<ref>{{Cite journal|last=Janis|first=Christine M.|date=1993-01-01|title=Tertiary Mammal Evolution in the Context of Changing Climates, Vegetation, and Tectonic Events|journal=Annual Review of Ecology and Systematics|volume=24|pages=467–500|doi=10.1146/annurev.ecolsys.24.1.467|jstor=2097187}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Ramstein|first1=Gilles|last2=Fluteau|first2=Frédéric|last3=Besse|first3=Jean|last4=Joussaume|first4=Sylvie|date=1997-04-24|title=Effect of orogeny, plate motion and land–sea distribution on Eurasian climate change over the past 30 million years|journal=Nature|language=en|volume=386|issue=6627|pages=788–795|doi=10.1038/386788a0|bibcode=1997Natur.386..788R|s2cid=4335003}}</ref> Nekateri raziskovalci so domnevali, da je ta novi habitat skupaj z drugačno prehrano, vključno z vrstami akacije, morda izpostavil prednike žirafe toksinom, ki so povzročili višje stopnje mutacij in višjo stopnjo evolucije. Tudi vzorci dlake sodobnih žiraf so morda sovpadali s temi spremembami habitata. Domneva se, da so imele azijske žirafe bolj okapi podobne barve.
Genom žirafe je dolg približno 2,9 milijarde baznih parov v primerjavi s 3,3 milijarde baznih parov okapija. Od beljakovin v genih žirafe in okapija je 19,4 % enakih. Razhajanje rodov žirafe in okapija sega okoli 11,5 milijona let. Zdi se, da je majhna skupina regulatornih genov v žirafi odgovorna za rast živali in s tem povezane prilagoditve krvnega obtoka.
=== Vrste in podvrste ===
[[File:Genetic subdivision in the giraffe based on mitochondrial DNA sequences.png|thumb|right|alt=Approximate geographic ranges, fur patterns, and phylogenetic relationships between some giraffe subspecies | Zemljevid, ki prikazuje "približna geografska območja, vzorce krzna in filogenske odnose med nekaterimi podvrstami žirafe, ki temeljijo na zaporedjih mitohondrijske DNK. Barvne pike na zemljevidu predstavljajo mesta vzorčenja. Filogenetsko drevo je filogram največje verjetnosti, ki temelji na vzorcih 266 žiraf vzdolž 266 žiraf. Aster. veje ustrezajo vrednostim vozlišč z več kot 90-odstotno podporo zagonskega zagona. Zvezde na konicah vej označujejo parafiletske haplotipe, ki jih najdemo pri masajih in mrežastih žirafah."<ref name=GeneticStructure>{{cite journal|title=Extensive population genetic structure in the giraffe|author1=Brown, D. M. |author2=Brenneman R. A. |author3=Koepfli, K.-P. |author4=Pollinger, J. P. |author5=Milá, B. |author6=Georgiadis, N. J. |author7=Louis Jr., E. E. |author8=Grether, G. F. |author9=Jacobs, D. K. |author10=Wayne R. K. |journal= BMC Biology|year=2007|volume=5|issue=1|page=57|doi=10.1186/1741-7007-5-57|pmc=2254591|pmid=18154651}}</ref>]]
Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) trenutno priznava samo eno vrsto žirafe z devetimi podvrstami.<ref>{{cite iucn |author=Muller, Z. |author2=Bercovitch, F. |author3=Brand, R. |author4=Brown, D. |author5=Brown, M. |author6=Bolger, D. |author7=Carter, K. |author8=Deacon, F. |author9=Doherty, J.B. |author10=Fennessy, J. |author11=Fennessy, S. |author12=Hussein, A.A. |author13=Lee, D. |author14=Marais, A. |author15=Strauss, M. |author16=Tutchings, A. |author17=Wube, T. |date=2018 |title=''Giraffa camelopardalis'' |year=2018 |page=e.T9194A136266699 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T9194A136266699.en |access-date=19 November 2021}}</ref> V 1900-ih so bile predlagane različne taksonomije z dvema ali tremi vrstami. Študija iz leta 2007 o [[Genetika|genetiki]] žiraf z uporabo mitohondrijske [[DNK]] je pokazala, da bi bilo mogoče prepoznati vsaj šest rodov kot vrste. Študija iz leta 2011 z uporabo podrobne analize morfologije žiraf in uporabe koncepta filogenetskih vrst je opisala '''osem vrst''' živih žiraf. Študija iz leta 2016 je tudi ugotovila, da so tudi sedaj živeče žirafe razdeljene v več vrst. Raziskovalci so predlagali obstoj '''štirih''' vrst, ki si med seboj niso izmenjale genetskega materiala že vsaj 1 do 2 milijona let.<ref name="cur.biol 2016">{{cite journal|last1=Fennessy|first1=Julian|last2=Bidon|first2=Tobias|last3=Reuss|first3=Friederike|last4=Kumar|first4=Vikas|last5=Elkan|first5=Paul|last6=Nilsson|first6=Maria A.|last7=Vamberger|first7=Melita|last8=Fritz|first8=Uwe|last9=Janke|first9=Axel|year=2016|title=Multi-locus Analyses reveal four giraffe species instead of one|journal=Current Biology|volume=26|issue=18|pages=2543–2549|doi=10.1016/j.cub.2016.07.036|pmid=27618261|s2cid=3991170|doi-access=free}}</ref>
Študija iz leta 2020 je pokazala, da je glede na izbrano metodo mogoče upoštevati različne taksonomske hipoteze, ki prepoznajo od dveh do šest vrst za rod žirafe. Ta študija je tudi pokazala, da lahko večvrstne koalescentne metode privedejo do taksonomske prekomerne delitve, saj te metode razmejujejo geografske strukture in ne vrste. Hipoteza o treh vrstah, ki priznava ''G. camelopardalis'', ''G. giraffo'' in ''G. tippelskirchi'', je močno podprta s filogenetskimi analizami in je podprta tudi z večino populacijsko genetskih in večvrstnih koalescentnih analiz. Študija sekvenciranja celotnega genoma iz leta 2021 kaže na obstoj štirih različnih vrst in sedmih podvrst.<ref name="Coimbra2021">{{cite journal|last1=Coimbra|first1=Raphael T.F. |last2=Winter|first2=Sven |last3=Kumar|first3=Vikas|last4=Koepfli|first4=Klaus-Peter|last5=Gooley|first5=Rebecca M. |last6=Dobrynin |first6=Pavel|last7=Fennessy|first7=Julian|last8=Janke|first8=Axel|title=Whole-genome analysis of giraffe supports four distinct species|journal=Current Biology |volume=31|issue= 13|year=2021|pages= 2929–2938.e5|issn=0960-9822 |doi=10.1016/j.cub.2021.04.033 |s2cid=|doi-access=free }}</ref>
Naslednja tabela primerja različne hipoteze o taksonomiji žiraf. Stolpec z opisom prikazuje tradicionalnih devet podvrst v hipotezi o eni vrsti.
{| class="wikitable"
|+ Vrste in podvrste žirafe
! Opis
! Slika
! Taksonomija osmih vrst
! Taksonomija štirih vrst
! Taksonomija treh vrst
|-
| '''[[Kordofanska žirafa]]''' (''G. c. antiquorum'') je razširjena v južnem Čadu, Srednjeafriški republiki, severnem Kamerunu in severovzhodni DR Kongo. Populacije v Kamerunu so bile prej vključene v ''G. c. peralta'', vendar to ni bilo pravilno.<ref name="WestAfricaGiraffe">{{Cite journal|author1=Hassanin, A. |author2=Ropiquet, A. |author3=Gourmand, B.-L. |author4=Chardonnet, B. |author5=Rigoulet, J. |year=2007|title= Mitochondrial DNA variability in ''Giraffa camelopardalis'': consequences for taxonomy, phylogeography and conservation of giraffes in West and central Africa|journal=Comptes Rendus Biologies|volume=330|issue=3|pages= 173–83|pmid= 17434121|doi=10.1016/j.crvi.2007.02.008}}</ref> V primerjavi z nubijsko žirafo ima ta podvrsta manjše in bolj nepravilne vzorce madežev. Njegove lise lahko najdemo pod skočnim sklepom in notranjostjo nog. Pri samcih je prisotna srednja kepa. Nekaj 2000 naj bi jih ostalo v divjini. Obstaja precejšnja zmeda glede statusa te podvrste in G. c. peralta v živalskih vrtovih. Leta 2007 so vsi domnevni G. c. peralta v evropskih živalskih vrtovih se je izkazalo, da je pravzaprav G. c. antiquorum. S tem popravkom jih v živalskih vrtovih hranijo približno 65.
|[[File:Zoo de Vincennes, Paris, France April 2014 (7), crop.jpg|150px]]
|'''[[Kordofanska žirafa]]''' <br/>(''G. antiquorum'')<ref>Swaison 1835. Camelopardalis antiquorum. Bagger el Homer, Kordofan, about 10° N, 28° E (as fixed by Harper, 1940)</ref>
| rowspan="4" colspan="2" style="border-bottom:0px none| '''[[Severna žirafa]]''' <br/>(''G. camelopardalis'')
{{smalldiv|1=
Tri ali štiri podvrste:
*''G. c. antiquorum''
*''G. c. camelopardalis''
*''G. c. peralta''
*''G. c. reticulata'' (samo v hipotezi treh vrst)
}}
|-
| '''[[Nubijska žirafa]]''' (''G. c. camelopardalis''), najdemo jo v vzhodnem Južnem Sudanu in jugozahodni Etiopiji, poleg Kenije in Ugande. Ima ostro opredeljene lise kostanjeve barve, obkrožene z večinoma belimi črtami, medtem ko na spodnji strani manjkajo lise.<ref name="wildstatus">{{cite web|url=http://www.giraffeconservation.org/giraffe_facts.php?pgid=40|title=Giraffe – The Facts: Current giraffe status?|publisher=Giraffe Conservation Foundation|access-date=21 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20160319183600/http://www.giraffeconservation.org/giraffe_facts.php?pgid=40|archive-date=19 March 2016|url-status=dead}}</ref> Mediana kepa je še posebej razvita pri samcih.<ref name=Seymour>Seymour, R. (2002) The taxonomic status of the giraffe, ''Giraffa camelopardalis'' (L. 1758), PH.D Thesis</ref> Domneva se, da jih je v divjini ostalo okoli 2150, še 1500 posameznikov pa pripada Rothschildovemu ekotipu. Z dodajanjem Rothschildove žirafe k nubijski podvrsti je nubijska žirafa zelo pogosta v ujetništvu, čeprav je prvotni fenotip redek – skupina se hrani v živalskem vrtu Al Ain v Združenih arabskih emiratih.<ref name="Al Ain exhibits">{{cite web|title=Exhibits|url=http://www.awpr.ae/en/Visit/Pages/AfricanMixedExhibit.aspx|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129023015/http://www.awpr.ae/en/Visit/Pages/AfricanMixedExhibit.aspx|archive-date=2011-11-29|publisher=[[Al Ain Zoo]]|date=25 February 2003|access-date= 21 November 2011}}</ref> Leta 2003 je ta skupina štela 14.
|[[File:Giraffa camelopardalis camelopardalis (Al Ain Zoo, UAE), crop & flip.jpg|150px]]
| rowspan="2" |'''[[Nubijska žirafa]]''' <br/>(''G. camelopardalis'')
Znana tudi kot '''[[Jezero Baringo|Baringo]] žirafa''' ali '''Ugandska žirafa'''
{{smalldiv|1=
Dve podvrsti:
*''G. c. camelopardalis''
*''G. c. rothschildi'' (Rothschildova žirafa)
}}
|-
| '''[[Rothschildova žirafa]]''' (''G. c. rothschildi'') je lahko ekotip G. camelopardalis. Njen obseg vključuje dele Ugande in Kenije. Njena prisotnost v Južnem Sudanu je negotova.<ref name="IUCNrothschildi">{{cite iucn |author=Fennessy, S. |author2=Fennessy, J. |author3=Muller, Z. |author4=Brown, M. |author5=Marais, A. |date=2018 |title=''Giraffa camelopardalis'' ssp. ''rothschildi'' |volume=2018 |page=e.T174469A51140829 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T174469A51140829.en |access-date=19 November 2021}}</ref> Ta žirafa ima velike temne lise, ki imajo običajno popolne robove, lahko pa imajo tudi ostre robove. Temne lise imajo lahko v sebi tudi blede žarkaste črte ali proge. Pegavost redko seže pod skočni sklep in skoraj nikoli do kopit. Ta ekotip lahko razvije tudi pet rogov . Približno 1500 posameznikov, za katere se domneva, da ostajajo v naravi in več kot 450 jih hranijo v živalskih vrtovih. Po genetski analizi okoli septembra 2016 je sorodna z nubijsko žirafo (G. c. camelopardalis).
|[[File:Rothschild's Giraffe (Giraffa camelopardalis rothschildi) male (7068054987), crop & edit.jpg|150px]]
|-
| '''[[Zahodnoafriška žirafa]]''' (''G. c. peralta'') je endemična za jugozahodni Niger. Ta žival ima svetlejšo dlako (krzno) kot druge podvrste,<ref name=Kingdon1988>{{Cite book|author=Kingdon, J. |year=1988|title=East African Mammals: An Atlas of Evolution in Africa, Volume 3, Part B: Large Mammals|pages=313–37|publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-43722-4}}</ref> z rdečimi lisami v obliki rež, ki segajo pod skočni sklep. Osikoni so bolj pokončni kot pri drugih podvrstah in samci imajo dobro razvite srednje grude. Je najbolj ogrožena podvrsta znotraj žirafe, saj je v divjini le še 400 osebkov. Prej je veljalo, da žirafe v Kamerunu pripadajo tej vrsti, v resnici pa so ''G. c. antiquorum''. Ta napaka je povzročila nekaj zmede glede njenega statusa v živalskih vrtovih, vendar je bilo leta 2007 ugotovljeno, da so vse "G. c. peralta", ki jih hranijo v evropskih živalskih vrtovih, dejansko ''G. c. antiquorum''. Ista študija iz leta 2007 je pokazala, da je bila zahodnoafriška žirafa tesneje povezana z Rothschildovo žirafo kot Kordofansko, njen prednik pa se je morda preselil iz vzhodne v severno Afriko in nato na njeno trenutno območje z razvojem puščave Sahare. Največje je Čadsko jezero je morda delovalo kot ovira med zahodnoafriškimi in kordofanskimi žirafami v holocenu (pred 5000 pr. n. št.)
|[[File:Giraffe-solo Koure-NIGER.jpg|150px]]
|'''[[Zahodnoafriška žirafa]]''' <br/>(''G. peralta''),<ref name=IUCNperalta>{{cite iucn|author=Fennessy, J.|author2=Marais, A.|author3=Tutchings, A.|year=2018|title=''Giraffa camelopardalis'' ssp. ''peralta''|page=e.T136913A51140803}}</ref>
Znana tudi kot '''Nigerska žirafa''' ali '''Nigerijska žirafa'''
|-
| '''[[Mrežasta žirafa]]''' (''G. c. reticulata'') izvira iz severovzhodne Kenije, južne Etiopije in Somalije. Njen značilen vzorec dlake je sestavljen iz rdečkasto rjavih poligonalnih lis z ostrimi robovi, razdeljenih z mrežo tankih belih črt. Pege se lahko razširijo pod skočni sklep ali pa tudi ne, pri samcih pa je prisotna srednja kepa. Ocenjuje se, da je v divjini še 8660 posameznikov in na podlagi evidenc Mednarodnega informacijskega sistema o vrstah jih več kot 450 hranijo v živalskih vrtovih.<ref name=ISIS>{{cite web|url=https://app.isis.org/abstracts/Abs77545.asp|title= Giraffa |publisher=International Species Information System (ISIS)|year=2010|access-date= 4 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100706081917/https://app.isis.org/abstracts/Abs77545.asp |archive-date=6 July 2010 |url-status=dead}}</ref>
|[[File:Giraffa camelopardalis reticulata 01, flip.jpg|150px]]
| colspan="2" | '''[[Mrežasta žirafa]]''' <br/>(''G. reticulata''),<ref>{{Cite journal|last=Winton|first=W. E. de|date=1899-11-01|title=XXXVIII.—On mammals collected by Lieut.-Colonel W. Giffard in the northern territory of the Gold Coast|journal=Annals and Magazine of Natural History|volume=4|issue=23|pages=353–359|doi=10.1080/00222939908678212|issn=0374-5481|url=https://zenodo.org/record/1430367}}</ref>
Znana tudi kot '''Somalijska žirafa'''
|style="border-top:0px none;" | <!-- empty cell joined to northern giraffe by hiding border -->
|-
| '''[[Angolska žirafa]]''' (''G. c. angolensis''); najdemo jo v severni Namibiji, jugozahodni Zambiji, Bocvani in zahodnem Zimbabveju. Genetska študija iz leta 2009 o tej podvrsti je pokazala, da populacija severne puščave Namib in narodnega parka Etoša tvorita ločeno podvrsto.<ref>{{cite journal|doi= 10.1111/j.1365-2028.2009.01078.x|author1=Brenneman, R. A. |author2=Louis, E. E. Jr |author3=Fennessy, J. |year=2009|title=Genetic structure of two populations of the Namibian giraffe, ''Giraffa camelopardalis angolensis''|journal=African Journal of Ecology|volume=47|issue=4|pages=720–28}}</ref> Ta podvrsta ima velike rjave lise z nekoliko zarezanimi robovi ali kotnimi podaljški. Vzorec madežev se razteza skozi noge, ne pa tudi na zgornji del obraza. Obliži na vratu in zadnjici so po navadi precej majhni. Podvrsta ima tudi belo uho. Ocenjuje se, da bo v naravi ostalo približno 13.000 živali; in približno 20 jih hranijo v živalskih vrtovih.
|[[File:Giraffa camelopardalis angolensis, flip.jpg|150px]]
|'''[[Angolska žirafa]]''' <br/>(''G. angolensis'')
Znana tudi kot '''Namibijska žirafa'''
| rowspan="2" colspan="2" |'''[[Južna žirafa]]''' (''G. giraffa'')
{{smalldiv|1=
Dve podvrsti:
*''G. g. angolensis''
*''G. g. giraffa''
}}
|-
| '''[[Južnoafriška žirafa]]''' (''G. c. giraffa'') najdemo jo v severni Južni Afriki, južni Bocvani, južnem Zimbabveju in jugozahodnem Mozambiku. Ima temne, nekoliko zaobljene lise "z nekaj finimi izboklinami" na rjavorjavi barvi ozadja. Pege se raztezajo po nogah in se med tem zmanjšajo. Mediana kepa samcev je manj razvita. Ocenjuje se, da jih bo v naravi ostalo največ 31.500, okoli 45 pa jih hranijo v živalskih vrtovih.
|[[File:Giraffe standing.jpg|150px]]
|'''[[Južnoafriška žirafa]]''' <br/>(''G. giraffa'')<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdyuQaviYjIC&q=Rookmaaker,+1989&pg=PR9|title=The Zoological Exploration of Southern Africa 1650–1790|last=Rookmaaker|first=L. C.|date=1989-06-01|publisher=CRC Press|isbn=9789061918677|language=en}}</ref>
Znana tudi kot '''Capska žirafa'''
|-
| '''[[Masajska žirafa]]''' (''G. c. tippelskirchi'') najdemo v osrednji in južni Keniji ter v Tanzaniji. Njegovi vzorci dlake so zelo raznoliki, s pegami, ki se razlikujejo od skoraj okroglih in gladkih robov do ovalne oblike in zarezanih ali zaobljenih robov. Mediana izboklina je običajno prisotna pri samcih. Skupno naj bi jih v divjini ostalo 32.550, približno 100 pa jih hranijo v živalskih vrtovih.
|[[File:GiraffaCamelopardalisTippelskirchi-Masaai-Mara.JPG|150px]]
|'''[[Masajska žirafa]]''' <br/>(''G. tippelskirchi'')<ref name="MacDonald"/>
Znan tudi kot '''Kilimandžaro žirafa'''
| rowspan="2" colspan="2" |'''[[Masajska žirafa]]''' (''G. tippelskirchi'')
{{smalldiv|1=
Dve podvrsti:
*''G. t. tippelskirchi''
*''G. t. thornicrofti''
}}
|-
| [[Rodezijska žirafa|'''Thornicroftova žirafa''']] ''(G. c. thornicrofti)'' je omejena na dolino Luangwa v vzhodni Zambiji. Obliži so zarezani in nekoliko zvezdasti in se lahko razširijo čez noge ali pa tudi ne. Srednji del samcev je nerazvit. V naravi jih ni ostalo več kot 550, nobena pa v živalskih vrtovih. Ime je dobila po Harryju Scottu Thornicroftu).<ref name="MacDonald">{{Cite book|title=The Encyclopedia of Mammals|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0-7607-1969-5|edition=2nd|pages=520–27|author=Pellow, R. A.|contribution=Giraffe and Okapi|editor=MacDonald, D.}}</ref>
|[[File:Giraffe Walking Square, flip.jpg|150px]]
|'''[[Rodezijska žirafa|Thornicroftova žirafa]]''' <br/>("''G. thornicrofti''")
Znana tudi kot '''Luangwa žirafa''' ali '''Rodezijska žirafa'''
|}
Prva izumrla vrsta, ki je bila opisana, je bila ''Giraffa sivalensis'' Falconer in Cautley 1843, ponovna ocena vretenca, ki je bil sprva opisan kot fosil žive žirafe.<ref name="Sittert2015">{{cite journal |last1=van Sittert |first1=Sybrand J. |last2=Mitchell |first2=Graham |title=On reconstructing Giraffa sivalensis, an extinct giraffid from the Siwalik Hills, India |journal=PeerJ |date=4 August 2015 |volume=3 |pages=e1135 |doi=10.7717/peerj.1135 |pmid=26290791 |pmc=4540016 |issn=2167-8359}}</ref> Čeprav taksonomsko mnenje o nekaterih imenih morda manjka, objavljene izumrle vrste vključujejo:<ref name="PBDB">{{cite web |title=''Giraffa'' Brisson 1762 (giraffe) |url=https://paleobiodb.org/classic/basicTaxonInfo?taxon_no=42695 |website=paleobiodb.org |access-date=9 December 2021}}</ref>
*Giraffa gracilis
*Giraffa jumae
*Giraffa priscilla
*Giraffa pomeli
*Giraffa punjabiensis
*Giraffa pygmaea
*Giraffa sivalensis
*Giraffa stillei
== Videz in anatomija ==
[[File:Giraffe skeleton.jpg|thumb|upright|alt=Photograph of a Giraffe skeleton |Okostje žirafe na ogled v Muzeju za osteologijo, Oklahoma City, Oklahoma]]
Popolnoma odrasle žirafe so visoke 4,3–5,7 m, pri čemer so samci višji od samic. Povprečna teža odraslega samcaje 1192 kg, odrasla samica pa 828 kg. Kljub dolgemu vratu in nogam je žirafino telo razmeroma kratko. Koža žirafe je večinoma siva ali rjava in lahko doseže debelino 20 mm. 80–100 centimetrov dolg rep se konča z dolgim, temnim šopom dlak in se uporablja kot obramba pred žuželkami.
Dlaka ima temne lise ali zaplate, ki so lahko oranžne, kostanjeve, rjave ali skoraj črne, ločene s svetlimi dlakami, običajno bele ali kremne barve. Samci žirafe s staranjem postanejo temnejši. Vzorec kožuha naj bi služil kot kamuflaža v vzorcih svetlobe in sence savanskih gozdov. Ko stojijo med drevesi in grmovjem, jih je težko videti na razdalji nekaj metrov. Vendar pa se odrasle žirafe premikajo, da bi dobile najboljši pogled na bližajočega se plenilca, pri čemer se zanašajo na svojo velikost in sposobnost obrambe, ne pa na kamuflažo, ki je morda pomembnejša za teleta. Vsaka posamezna žirafa ima edinstven vzorec kožuha. Teleta žirafe podedujejo nekatere lastnosti vzorca od svojih mater, variacije nekaterih pikčastih lastnosti pa so povezane s preživetjem novorojenčkov. Koža pod lisami lahko služi kot okna za termoregulacijo, saj so mesta za kompleksne sisteme krvnih žil in velike znojne žleze.
Krzno lahko daje živali kemično obrambo, saj ji njeni repelenti proti parazitom dajejo značilen vonj. V kožuhu je vsaj 11 glavnih aromatičnih kemikalij, čeprav sta za večino vonja odgovorna indol in 3-metilindol. Ker imajo samci močnejši vonj kot samice, ima lahko vonj tudi spolno funkcijo.
=== Glava ===
[[File:Giraffa camelopardalis head (Profil).jpg|thumb|left|Bližnji posnetek glave žirafe]]
Oba spola imata izrazite rogovom podobne strukture, imenovane ''osikoni'', ki so oblikovani iz okostenele [[Hrustančevina|hrustančevine]], prekrite s kožo in zraščene z lobanjo pri [[Temenica (kost)|temeskih]] kosteh. Ker so osikoni [[krvna žila|ožiljeni]], imajo lahko vlogo pri termoregulaciji in se uporabljajo v boju med samci. Videz je zanesljiv vodnik o spolu ali starosti žirafe: osikoni samic in mladičev so tanki in imajo na vrhu šopke dlake, medtem ko se pri odraslih samcih končajo s kljukicami in so na vrhu ponavadi plešasti. Poleg tega se na sprednjem delu lobanje pojavi srednja izboklina, ki je bolj izrazita pri samcih. Samci razvijejo usedline kalcija, ki tvorijo izbokline na lobanji, ko se starajo. Več sinusov olajša žirafino lobanjo. Vendar pa, ko se samci starajo, postanejo njihove lobanje težje in bolj paličaste, kar jim pomaga, da postanejo bolj dominantni v boju. Okcipitalni kondili lobanje omogočajo živali, da nagne glavo naravnost navzgor in z jezikom zagrabi hrano na vejah zgoraj.
Oči žirafe, ki so na obeh straneh glave, ji dajejo dober vid in široko vidno polje z velike višine.<ref name=Dagg2014>{{cite book|author=Dagg, A. I.|year=2014|title=Giraffe: Biology, Behaviour and Conservation|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1107610170}}</ref> Oko je večje kot pri drugih kopitarjih, z večjo površino mrežnice. Žirafe morda vidijo v barvah , njihov sluh in vonj pa sta ostra. Ušesa so premična, nosnice pa v obliki reže, kar je lahko prilagoditev proti pihanju peska.<ref>{{cite book|author=Peterson, D.|year=2013|title=Giraffe Reflections|publisher=University of California Press|page=30|isbn=978-0520266858}}</ref>
Žirafin jezik je dolg približno 45 cm. Je črne barve, morda za zaščito pred sončnimi opeklinami in je uporaben za prijemanje listja in občutljivo odstranjevanje listov z vej. Žirafina zgornja ustnica je prijemljiva in uporabna pri iskanju hrane ter je prekrita z dlako za zaščito pred trni. Papile pokrivajo jezik in notranjost ust. Zgornja čeljust ima trdo nebo in nima sprednjih zob. Kočniki in premolarji imajo nizko kronano, široko površino s skoraj kvadratnim prečnim prerezom.
=== Noge, gibanje in drža ===
[[File:Masai Giraffe right-rear foot.jpg|thumb|upright| Desna zadnja noga Masajske žirafe v živalskem vrtu San Diego]]
Sprednja in zadnja noga žirafe sta približno enaki. Polmer in ulna sprednjih nog sta členjena s [[Zapestna kost|karpusom]], ki je strukturno enak človeškemu zapestju, vendar deluje kot koleno.<ref>{{cite book|author1=MacClintock, D. |author2=Mochi, U. |year=1973|title=A natural history of giraffes|publisher=[[Charles Scribner's Sons|Scribner]]|page=30|isbn=978-0-684-13239-6}}</ref> Zdi se, da obešena vez omogoča, da dolge noge podpirajo veliko težo živali. Kopita velikih samcev žiraf dosežejo premer 31 cm × 23 cm. Zadnji del kopita je nizek, zaklep pa je blizu tal, kar omogoča nogi, da zagotavlja varnost. Žirafe nimajo rosnih krempljev in meddigitalnih žlez. Žirafina [[medenica]], čeprav je relativno kratka, ima na zgornjih koncih razpršen ilium.
Žirafa pozna samo dva načina hoje: hojo in galop. Hoja poteka tako, da se noge premaknejo na eni strani telesa, nato pa isto storijo na drugi strani. Pri galopu se zadnje noge premikajo okoli sprednjih nog, preden se slednje premaknejo naprej, rep se pri tem zvije. Žival se zanaša na premike glave in vratu naprej in nazaj, da ohrani ravnotežje in nasprotni zagon med galopom. Žirafa lahko doseže hitrost šprinta do 60 km/h in lahko vzdrži 50 km/h več kilometrov.<ref>{{Cite book|author=Rafferty, John. P|year=2011|title=Grazers (Britannica Guide to Predators and Prey)|publisher=Britannica Educational Publishing| page=[https://archive.org/details/grazers0000raff/page/194 194]|isbn=978-1-61530-336-6|url=https://archive.org/details/grazers0000raff/page/194}}</ref> Žirafe verjetno ne bi bile kompetentne plavalke, saj bi bile njihove dolge noge zelo okorne v vodi, čeprav bi lahko lebdele. Med plavanjem bi prsni koš obtežil sprednje noge, kar bi živali otežilo usklajeno premikanje vratu in nog ali držanje glave nad vodno gladino.
Žirafa počiva tako, da leži s telesom na prekrižanih nogah. Da se uleže, žival poklekne na sprednje noge in nato spusti preostanek telesa. Da se dvigne, se najprej postavi na prednja kolena in zadaj postavi na zadnje noge. Nato iz klečeča preide v stojo na sprednjih nogah in potegne preostanek telesa navzgor ter zamahne z glavo za ravnotežje. Če se žirafa želi skloniti, da bi pila, bodisi razširi sprednje noge ali upogne svoja kolena. Študije v ujetništvu so pokazale, da žirafa spi občasno približno 4,6 ure na dan, večinoma ponoči. Običajno spi leže; vendar so zabeležili spanje stoje, zlasti pri starejših osebah. Za občasne kratke faze "globokega spanja" med ležanjem je značilno, da žirafa upogne vrat nazaj in nasloni glavo na bok ali stegno, položaj, za katerega se domneva, da kaže na paradoksalen spanec.
=== Vrat ===
Žirafa ima izjemno podolgovat vrat, ki je lahko dolg do 2,4 m.<ref name="Taylor&Wedel2013">{{Cite journal | last1=Taylor | first1=M. P. | last2=Wedel | first2=M. J. | doi=10.7717/peerj.36 | title=Why sauropods had long necks; and why giraffes have short necks | journal=PeerJ | volume=1 | pages=e36 | year=2013 | pmid= 23638372 | pmc =3628838}}</ref> Ob vratu je griva iz kratkih, pokončnih dlak. Vrat običajno leži pod kotom 50–60 stopinj, čeprav imajo mladiči bolj ravne vratove in počivajo pri 70 stopinjah. Dolg vrat je posledica nesorazmernega podaljšanja [[Vratno vretence|vratnih vretenc]], ne zaradi dodajanja več vretenc. Vsako vratno vretence je dolgo več kot 28 cm. Obsega 52–54 odstotkov dolžine žirafinega vretenca v primerjavi s 27–33 odstotki, značilnimi za podobne velike kopitarje, vključno z najbližjim živim sorodnikom, [[okapi]]jem. To podaljšanje se večinoma zgodi po rojstvu, morda zato, ker bi matere žirafe težko kotile mladiče z enakimi razmerji vratu kot odrasli. Glavo in vrat žirafe držijo velike mišice in okrepljena nuhalna vez, ki so zasidrane z dolgimi hrbtnimi bodicami na sprednjih torakalnih vretencih, kar daje živali grbo.
[[File:Flickr - Rainbirder - High-rise living.jpg|thumb|left|upright|Odrasel samec mrežaste žirafe se hrani visoko na akaciji v Keniji]]
Vratna vretenca žirafe imajo sferoidni sklep. Točka artikulacije med vratnim in torakalnim vretencem žirafe je pomaknjena tako, da leži med prvim in drugim prsnim vretencem (T1 in T2), za razliko od večine drugih prežvekovalcev, kjer je členek med sedmim vratnim vretencem (C7) in T1. To omogoča C7, da neposredno prispeva k povečani dolžini vratu in je dalo razlog za domnevo, da je T1 pravzaprav C8 in da so žirafe dodale dodatno vratno vretence.<ref name="Solounias1999">{{Cite journal|author=Solounias, N.|year=1999|title=The remarkable anatomy of the giraffe's neck|journal=[[Journal of Zoology]]|volume=247|issue=2|pages=257–68|doi=10.1111/j.1469-7998.1999.tb00989.x|url=http://www.ikhebeenvraag.be/mediastorage/FSDocument/73/download.pdf}}</ref> Vendar ta predlog ni splošno sprejet, saj ima T1 druge morfološke značilnosti, kot je sklepno rebro, ki se šteje za diagnostiko prsnih vretenc, in ker so za izjeme pri sesalskih mejah sedmih vratnih vretenc na splošno značilne povečane nevrološke anomalije in bolezni.
Obstaja več hipotez o evolucijskem nastanku in ohranjanju raztezka pri žirafih vratih. [[Charles Darwin]] je prvotno predlagal »hipotezo konkurenčnih rastlinojedov«, ki je bila izpodbijana šele pred kratkim. Namiguje, da je konkurenčni pritisk manjših rastlinojedov, kot so kudu, antilopa in impala, spodbudil raztezanje vratu, saj je žirafam omogočil, da dosežejo hrano, ki je konkurenti niso mogli. Ta prednost je resnična, saj se žirafe lahko hranijo do višine 4,5 m, medtem ko se lahko celo precej veliki konkurenti, kot je kudu, hranijo do le približno 2 m visoko. Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da je konkurenca pri hranjenju intenzivna na nižjih ravneh in da se žirafe prehranjujejo učinkoviteje (z vsakim zaužitkom pridobivajo več biomase listov) visoko v krošnjah. Vendar se znanstveniki ne strinjajo glede tega, koliko časa žirafe porabijo za hranjenje na ravneh, ki so zunaj dosega drugih rastlinojedov, in študija iz leta 2010 je pokazala, da so odrasle žirafe z daljšim vratom dejansko utrpele višje stopnje umrljivosti v sušnih razmerah kot njihovi sorodniki s krajšim vratom. Ta študija kaže, da ohranjanje daljšega vratu zahteva več hranilnih snovi, kar ogroža žirafe z daljšim vratom med pomanjkanjem hrane.<ref name="demography">{{cite journal|author1=Mitchell, G. |author2=van Sittert, S. |author3=Skinner, J. D. |year=2010|title=The demography of giraffe deaths in a drought|journal=Transactions of the Royal Society of South Africa|volume=65|issue=3|pages=165–68|doi=10.1080/0035919X.2010.509153|hdl=2263/18957 |s2cid=83652889 |hdl-access=free}}</ref>
Druga teorija, hipoteza spolne selekcije, predlaga, da so se dolgi vratovi razvili kot sekundarna spolna značilnost, kar daje samcem prednost v tekmovanjih z "vratom", da vzpostavijo prevlado in pridobijo dostop do spolno dovzetnih samic. V podporo tej teoriji so vratovi pri samcih daljši in težji kot pri ženskah iste starosti in samci ne uporabljajo drugih oblik boja. Vendar pa obstaja ugovor, ki ne razloži, zakaj imajo tudi samice žirafe dolge vratove.<ref>{{Cite journal|author1=Mitchell, G. |author2=van Sittert, S. J. |author3=Skinner, J. D. | title=Sexual selection is not the origin of long necks in giraffes| journal=Journal of Zoology | volume=278| issue=4| pages=281–86| year=2009| doi=10.1111/j.1469-7998.2009.00573.x}}</ref> Predlagano je bilo tudi, da vrat služi za večjo budnost živali.
=== Notranji sistemi ===
[[File:GiraffaRecurrEn.svg|thumb|right|Shema poti ponavljajočega se laringealnega živca pri žirafi]]
Pri sesalcih je levi povratni laringealni živec daljši od desnega; pri žirafi je več kot 30 cm daljši.<ref name="Wedel">{{Cite journal|author=Wedel, M. J.|year=2012|title=A monument of inefficiency: the presumed course of the recurrent laryngeal nerve in sauropod dinosaurs|journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=57|issue=2|pages=251–56|doi=10.4202/app.2011.0019|s2cid=43447891|url=http://www.app.pan.pl/archive/published/app57/app20110019.pdf|doi-access=free}}</ref> Ti živci so pri žirafi daljši kot pri kateri koli drugi živi živali; levi živec je dolg več kot 2 m. Vsaka živčna celica na tej poti se začne v [[Možgansko deblo|možganskem deblu]] in poteka po vratu vzdolž [[vagusni živec|vagusnega živca]], nato pa se odcepi v ponavljajoči se laringealni živec, ki gre nazaj navzgor po vratu do grla. Tako imajo te živčne celice dolžino skoraj 5 m pri največjih žirafah. Izguba toplote z izhlapevanjem v nosnih prehodih ohranja žirafine možgane hladne. Oblika okostja daje žirafi majhen volumen pljuč glede na njeno maso. Njen dolg vrat ji daje veliko mrtvega prostora, kljub ozkemu sapniku. Ti dejavniki povečajo odpornost na zračni tok. Kljub temu lahko žival še vedno dovaja dovolj kisika v svoja tkiva, med tekom pa lahko poveča hitrost dihanja in razpršitev kisika.
[[File:Flickr - Rainbirder - Reticulated Giraffe drinking.jpg|thumb|left| Mrežasta žirafa se sklanja, da pije v Keniji. Krvožilni sistem je prilagojen, da se spopada s pretokom krvi, ki teče po vratu.]]
[[Obtočila|Krvožilni sistem]] žirafe ima več prilagoditev za njeno veliko višino. Njeno srce, ki lahko tehta več kot 11 kg in meri približno 60 cm v dolžino, mora ustvariti približno dvakrat večji krvni tlak, ki je potreben za človeka, da vzdržuje pretok krvi v možgane. Kot taka je lahko stena srca debela do 7,5 cm. Žirafe imajo za svojo velikost nenavadno visok srčni utrip, pri 150 utripih na minuto. Ko žival spusti glavo, kri brez nasprotovanja steče navzdol in rete mirabile v zgornjem delu vratu z velikim prečnim prerezom preprečuje prekomerni pretok krvi v možgane. Ko se ponovno dvigne, se krvne žile zožijo in usmerijo kri v možgane, da žival ne omedli.<ref>{{cite journal|author1=Mitchell, G. |author2=Skinner, J. D. |year=1993|title=How giraffe adapt to their extraordinary shape|journal=Transactions of the Royal Society of South Africa |volume=48|issue=2|pages=207–18|doi=10.1080/00359199309520271}}</ref> Jugularne vene vsebujejo več (najpogosteje sedem) ventilov, ki preprečujejo pretok krvi nazaj v glavo iz [[Spodnja votla vena|spodnje votle vene]] in desnega [[Srčni preddvor|atrija]], medtem ko je glava spuščena. Nasprotno pa so krvne žile v spodnjih nogah pod velikim pritiskom zaradi teže tekočine, ki pritiska nanje. Za rešitev tega problema je koža spodnjih nog debela in napeta, kar preprečuje, da bi se vanje zlilo preveč krvi.
Žirafe imajo mišice [[požiralnik]]a, ki so nenavadno močne, da omogočajo regurgitacijo hrane iz želodca navzgor po vratu in v usta za prežvekovanje. Imajo štiri prekatne želodce, kot pri vseh prežvekovalcih; prva komora se je prilagodila njihovi specializirani prehrani. Črevesje odrasle žirafe meri več kot 70 m v dolžino in ima relativno majhno razmerje med tankim in debelim črevesjem. Jetra žirafe so majhna in kompaktna. [[Žolčnik]] je običajno prisoten med fetalnim življenjem, vendar lahko izgine pred rojstvom.
== Vedenje in ekologija ==
=== Habitat in hranjenje ===
[[File:Giraffe feeding, Tanzania.jpg|thumb|Masajska žirafa, ki iztegne jezik, da bi se nahranila, v Tanzaniji. Njen jezik, ustnice in nebo so dovolj močni, da se lahko spopade z ostrimi trni na drevesih.]]
Žirafe običajno naseljujejo [[savana|savane]] in odprte [[gozd]]ove. Raje imajo Mimosoideae, ''[[Commiphora]]'', ''[[Combretum]]'' in odprte gozdove ''Terminalia'' kot gostejša okolja, kot so gozdovi ''Brachystegia''. Angolsko žirafo lahko najdemo v puščavskih okoljih. Žirafe brskajo po vejicah dreves, raje imajo tiste iz poddružine ''Acacieae'' ter rodov ''Commiphora'' in ''Terminalia'', ki so pomemben vir [[kalcij]]a in [[beljakovina|beljakovin]] za vzdrževanje stopnje rasti žirafe. Hranijo se tudi z grmičevjem, travo in sadjem. Žirafa dnevno poje približno 34 kg listja. Ko so pod stresom, lahko žirafe žvečijo lubje vej. Zabeleženo je tudi, da žirafe žvečijo stare kosti.
V mokri sezoni je hrane v izobilju in žirafe so bolj razpršene, v sušnem obdobju pa se zbirajo okoli preostalih zimzelenih dreves in grmovnic. Matere se običajno hranijo na odprtih območjih, verjetno zato, da bi lažje odkrile plenilce, čeprav to lahko zmanjša njihovo učinkovitost hranjenja. Kot prežvekovalec žirafa svojo hrano najprej prežveči, nato jo pogoltne za predelavo in nato vidno preide napol prebavljeno žvečilko po vratu in nazaj v usta, da jo ponovno žveči. Žirafa kot [[prežvekovalec]] potrebuje manj hrane kot številni drugi rastlinojedi, ker ima listje, ki ga poje, bolj koncentrirane hranilne snovi in ima učinkovitejši prebavni sistem. Iztrebki živali so v obliki majhnih peletov. Ko ima žirafa dostop do vode, pije v presledkih, ki niso daljši od treh dni.
Žirafe močno vplivajo na drevesa, s katerimi se prehranjujejo, saj za nekaj let odložijo rast mladih dreves in dajo "pas" previsokim drevesom. Hranjenje je največje v prvih in zadnjih urah dneva. Med temi urami žirafe večinoma stojijo in prežvečujejo. Prežvekovanje je prevladujoča dejavnost ponoči, ko se večinoma izvaja leže.
=== Socialno življenje ===
[[File:Giraffe (Giraffa camelopardalis) females.jpg|thumb|left|Zbiranje samic južnoafriških žiraf v rezervatu Tswalu Kalahari v Južni Afriki. Te živali se običajno zbirajo v čredah.]]
Žirafe običajno najdemo v skupinah, ki se razlikujejo po velikosti in sestavi glede na ekološke, antropogene, časovne in družbene dejavnike.<ref name=":5">{{Cite journal|last1=Bond|first1=Monica L.|last2=Lee|first2=Derek E.|last3=Ozgul|first3=Arpat|last4=König|first4=Barbara|date=2019-08-27|title=Fission–fusion dynamics of a megaherbivore are driven by ecological, anthropogenic, temporal, and social factors|journal=Oecologia|volume=191|issue=2|pages=335–347|language=en|doi=10.1007/s00442-019-04485-y|pmid=31451928|bibcode=2019Oecol.191..335B|s2cid=201732871|issn=1432-1939}}</ref> Tradicionalno je bila sestava teh skupin opisana kot odprta in nenehno spreminjajoča se. Za raziskovalne namene je bila »skupina« opredeljena kot »zbirka posameznikov, ki so narazen manj kot kilometer in se gibljejo v isti splošni smeri«. Novejše študije so pokazale, da imajo žirafe dolgotrajna družbena združenja in lahko tvorijo skupine ali pare na podlagi sorodstva, spola ali drugih dejavnikov, te skupine pa se redno povezujejo z drugimi skupinami v večjih skupnostih ali podskupnostih znotraj fisijsko-fuzijske družbe.<ref name=":7">{{Cite journal|last1=Bond|first1=Monica L.|last2=König|first2=Barbara|last3=Lee|first3=Derek E.|last4=Ozgul|first4=Arpat|last5=Farine|first5=Damien R.|title=Proximity to humans affects local social structure in a giraffe metapopulation|journal=Journal of Animal Ecology|year=2020|volume=90|issue=1|language=en|pages=212–221|doi=10.1111/1365-2656.13247|pmid=32515083|issn=1365-2656|doi-access=free}}</ref> Bližina ljudi lahko moti družbene ureditve. Masajske žirafe v Tanzaniji živijo v različnih družbenih podpopulacijah, ki se prostorsko prekrivajo, vendar imajo različne stopnje razmnoževanja in preživetja telet.
Število žiraf v skupini se lahko giblje od enega do 66 posameznikov. Skupine žiraf so običajno spolno ločene, čeprav se pojavljajo tudi mešane skupine, sestavljene iz odraslih samic in mladih samcev. Skupine samic so lahko matrilinijsko povezane. Na splošno so samice bolj selektivne kot moški pri tem, s kom se družijo glede posameznikov istega spola. Posebno stabilne skupine žiraf so tiste, ki jih sestavljajo matere in njihovi mladiči, ki lahko trajajo tedne ali mesece. Mladi samci se prav tako oblikujejo v skupine in se bodo igrali. Vendar, ko postanejo starejši, samci postanejo bolj samotni, lahko pa se tudi družijo v parih ali s skupinami žensk. Žirafe niso teritorialne, vendar imajo domače območje, ki se razlikuje glede na količino padavin in bližino človeških naselij. Samci žirafe občasno zaidejo daleč od območij, ki jih običajno obiskujejo.
Zgodnji biologi so predlagali, da so žirafe neme in ne morejo ustvariti dovolj hitrega pretoka zraka, da bi vibrirali svoje glasilke. Ravno nasprotno; zabeleženo je, da komunicirajo s smrčanjem, kihanjem, kašljanjem, sikanjem, rafali, stokanjem, godrnjanjem, renčanjem in zvoki, podobnimi flavti.<ref name="Kasozi">{{cite journal|last1=Kasozi|first1=H.|last2=Montgomery|first2=R. A.|year=2018|title=How do giraffes locate one another? A review of visual, auditory, and olfactory communication among giraffes|journal=Journal of Zoology|volume=306|issue=3|pages=139–146|doi=10.1111/jzo.12604|doi-access=free}}</ref> Med dvorjenjem samci glasno kašljajo. Samice kličejo svoje mladiče z vpitjem. Teleta bodo oddajala smrčanje, blejanje, mukanje in mijavkanje. Smrkanje in sikanje pri odraslih je povezano z budnostjo. Ponoči se zdi, da žirafe med seboj brenčijo nad infrazvočnim območjem. Namen ni jasen. Dominantni samci se pokažejo drugim samcem s pokončno držo; pri togi hoji drži brado in glavo visoko in se jim približuje bočno. Manj dominantni pokažejo podrejenost tako, da spustijo glavo in ušesa s pomaknjeno brado, nato pa skočijo in bežijo.
=== Reprodukcija in starševska skrb ===
[[File:Giraffa camelopardalis angolensis (mating).jpg|thumb|right|upright|Angolske žirafe se parijo v Namibiji]]
Razmnoževanje žiraf je na splošno poligamno: nekaj starejših samcev se pari s plodnimi samicami. Samice se lahko razmnožujejo skozi vse leto in doživljajo estrus približno vsakih 15 dni. Samice žirafe v estrusu so razpršene po prostoru in času, zato reproduktivni odrasli samci sprejmejo strategijo gostovanja med skupinami samic, da iščejo priložnosti za parjenje, s periodičnim hormonsko povzročenim motnjanjem približno vsaka dva tedna. Samci imajo raje mlade odrasle samice pred mladoletnimi in starejšimi odraslimi.
Samci žirafe ocenjujejo plodnost samice tako, da okušajo urin samice za odkrivanje estrusa, v večstopenjskem procesu, znanem kot flehmen odziv. Ko odkrijejo samico v estrusu, ji bo samec poskušal dvoriti. Pri dvorjenju bodo prevladujoči samci držali podrejene na strani. Samec, ki dvori, lahko samici oblizne rep, nasloni glavo in vrat na njeno telo ali jo bobna s svojimi osikoni. Med parjenjem samec stoji na zadnjih nogah z dvignjeno glavo in sprednjimi nogami naslonjene na samice.
[[File:Angolan giraffe (Giraffa camelopardalis angolensis) female with young 2 months.jpg|thumb|left|Samica angolske žirafe s teletom]]
Brejost žirafe traja 400–460 dni, potem se običajno skoti eno tele, čeprav se v redkih primerih pojavijo dvojčki. Mati rodi stoje. Tele najprej izstopi z glavo in prednjimi nogami, potem ko je prebilo plodove membrane in pade na tla ter prereže popkovino. Novorojena žirafa je visoka 1,7–2 m. V nekaj urah po rojstvu lahko teliček teče naokoli in se skoraj ne razlikuje od enega tedenskega otroka. Vendar pa se prve do tri tedne večino časa skriva; vzorec dlake zagotavlja prikrivanje. Osikone, ki so ležali ravno v maternici, postanejo pokončni v nekaj dneh.
Matere s telički se bodo zbirale v jasličnih čredah, se skupaj premikale ali hranile. Matere v takšni skupini lahko včasih pustijo teleta z eno samico, medtem ko se hranijo in pijejo drugje. To je znano kot "bazen za telitev". Odrasli samci ne igrajo skoraj nobene vloge pri vzgoji mladičev, čeprav se zdi, da imajo prijateljske interakcije. Teleta so v nevarnosti plenilcev, mati žirafa pa bo stala nad svojim teletom in brcala bližajočega se plenilca. Samice, ki opazujejo bazene za telitev, bodo opozorile svoje mladiče le, če bodo zaznale motnjo, čeprav bodo druge opazile in sledile. Teleta se lahko odstavijo pri šestih do osmih mesecih, vendar lahko ostanejo pri materi do 14 mesecev. Samice postanejo spolno zrele, ko so stare štiri leta, medtem ko samci dozorijo pri štirih ali petih letih. Spermatogeneza pri samcih žiraf se začne pri treh do štirih letih starosti. Samci morajo počakati, da so stari vsaj sedem let, da dobijo priložnost za parjenje.
== Rezmerje z ljudmi ==
=== Kulturni pomen ===
Žirafa je bila s svojo preklasto zgradbo in lisastim plaščem vir fascinacije skozi celotno zgodovino človeštva, njena podoba pa je razširjena v kulturi. Uporabljali so jo za simbol fleksibilnosti, daljnovidnosti, ženskosti, krhkosti, pasivnosti, gracioznosti, lepote in same afriške celine.
[[File:Giraffe cave art.jpg|thumb|Skalna umetnost ljudstva San v Namibiji, ki prikazuje žirafo]]
Žirafe so bile upodobljene v umetnosti po vsej afriški celini, vključno s [[Kifijci]], [[Egipčani]] in [[Kušiti]]. Kifijci so bili odgovorni za skalno gravuro dveh žiraf v naravni velikosti, ki je bila naslikana pred 8000 leti in je bila imenovan za »največji [[petroglif]] skalne umetnosti na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.bradshawfoundation.com/giraffe/|title=The Dabous Giraffe rock art petrograph|publisher=The Bradshaw Foundation|access-date=6 November 2011}}</ref> Kako je žirafa dosegla svojo višino, je bilo predmet različnih afriških ljudskih legend. Prebivalci Tugen v sodobni Keniji so uporabili žirafo za upodobitev svojega boga Mda. Egipčani so dali žirafi lasten [[hieroglif]], poimenovan 'sr' v staroegipčanskem in 'mmy' v kasnejših obdobjih.
Žirafe so prisotne v sodobni zahodni kulturi. [[Salvador Dalí]] jih je na nekaterih svojih nadrealističnih slikah upodobil z gorečimi grivami. Dalí je žirafo smatral za simbol moškosti, goreča žirafa pa naj bi bila »moška kozmična apokaliptična pošast«. Žirafa je predstavljena v več otroških knjigah, vključno z Davida A. Uferja ''Žirafa, ki se je bala višine'', Gilesa Andreaeja ''Žirafe ne morejo plesati'' in Roalda Dahla ''Žirafa in Pelly in jaz''. Žirafe so se pojavljale v animiranih filmih, kot manjši liki v Disneyjevih ''Levji kralj'' in ''Dumbo'' ter v vidnejših vlogah v filmih ''The Wild in Madagaskar''. ''Žirafa Sophie'' je priljubljena žirafa že od leta 1961. Druga znana izmišljena žirafa je maskota Toys "R" Us ''Žirafa Geoffrey''.
Žirafo so uporabljali tudi za nekatere znanstvene poskuse in odkritja. Znanstveniki so pri razvijanju oblek za [[astronavt]]e in [[lovski pilot|lovske pilote]] preučili lastnosti žirafine kože , ker so ljudje v teh poklicih v nevarnosti, da se onesvestijo, če jim kri priteče v noge. Računalniški znanstveniki so modelirali vzorce plašča več podvrst z uporabo reakcijsko-difuzijskih mehanizmov.<ref>{{Cite book |author1=Walter, M. |author2=Fournier, A. |author3=Menevaux, D. |year=2001 |title=Integrating shape and pattern in mammalian models in SIGGRAPH '01 |journal=Proceedings of the 28th Annual Conference on Computer Graphics and Interactive Techniques |pages=[https://archive.org/details/siggraph2001conf00fium/page/317 317–26] |doi=10.1145/383259.383294 |url=https://archive.org/details/siggraph2001conf00fium/page/317 |isbn=978-1-58113-374-5 |citeseerx=10.1.1.10.7622 |s2cid=13488215 |access-date=16 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923224559/http://www.csun.edu/~renzo/GraphicsResources/Articles/walter.pdf |archive-date=23 September 2015 }}</ref> [[Ozvezdje]] [[Žirafa (ozvezdje)|Camelopardalis]], odkrito v 17. stoletju, prikazuje žirafo. Ljudstvo Tswana v Bocvani tradicionalno vidi ozvezdje [[Južni križ (ozvezdje)|Crux]] kot dve žirafi – Acrux in Mimosa, ki tvorita samca in Gacrux in Delta Crusis, ki tvorita samici.<ref>{{cite journal|author=Clegg, A.|year=1986|title=Some Aspects of Tswana Cosmology|journal=Botswana Notes and Records|volume=18|pages=33–37|jstor=40979758 }}</ref>
[[File:Tribute Giraffe with Attendant.jpg|thumb|right|upright|Slika žirafe, uvožene na Kitajsko v času dinastije Ming]]
=== Ujetništvo ===
[[Stari Egipt|Egipčani]] so imeli žirafe kot hišne ljubljenčke in jih pošiljali po Sredozemlju. Žirafa je bila med številnimi živalmi, ki so jih zbirali in razstavljali [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Prvo je v Rim prinesel [[Julij Cezar]] leta 46 pr. n. št. in jo razstavil javnosti. S padcem [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je bivanje žiraf v Evropi nazadovalo. V [[srednji vek|srednjem veku]] se je v Evropi zmanjšalo število žiraf. Žirafe so bile Evropejcem poznane že od nekdaj po stikih z Arabci, ki so žirafo spoštovali zaradi njenega posebnega videza.<ref name="Prothero 2003">{{Cite book|author1=Prothero, D. R. |author2=Schoch, R. M. |year=2003|title=Horns, Tusks, and Flippers: The Evolution of Hoofed Mammals|publisher=Johns Hopkins University Press|pages=67–72|isbn=978-0-8018-7135-1}}</ref>
Posamezne žirafe v ujetništvu so skozi zgodovino dobile status slavnih. Leta 1414 je bila žirafa poslana iz Malindija v Bengal. Nato jo je raziskovalec Zheng He odnesel na Kitajsko in jo postavil v živalski vrt [[dinastija Ming|dinastije Ming]]. Žival je bila vir fascinacije za Kitajce, ki so jo povezovali z mitskim Qilinom. ''[[Medičejska žirafa]]'' je bila žirafa, ki so jo leta 1486 predstavili [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzu Medičejskem]]. Ob prihodu v [[Firence]] je povzročila veliko razburjenje.<ref>{{Cite journal|url=https://archive.org/download/ErikRingmaraudienceForAGiraffeEuropeanExceptionalismAndTheQuest_744/ErikRingmarAudienceForAGiraffe.pdf |title=Audience for a Giraffe: European Expansionism and the Quest for the Exotic|author= Ringmar, E.|journal= Journal of World History| year = 2006| volume = 17| issue = 4| pages = 353–97 |jstor = 20079397|doi=10.1353/jwh.2006.0060|s2cid=143808549}}</ref> ''Zarafa'', še ena znana žirafa, je bila v začetku 19. stoletja pripeljana iz Egipta v [[Pariz]] kot darilo Mohameda Alija egiptovskega kralju [[Karel X. Francoski|Karlu X.]] Žirafa je bila predmet številnih spominkov ali "žirafanalij".
Žirafe so postale priljubljena atrakcija v sodobnih živalskih vrtovih, čeprav jih je težko ohranjati zdrave, saj zahtevajo široka območja in veliko hrane. Zdi se, da imajo žirafe v ujetništvu v Severni Ameriki in Evropi višjo stopnjo umrljivosti kot v divjini; vzroki smrti vključujejo slabe odločitve o reji, prehrani in upravljanju. Žirafe v živalskih vrtovih kažejo stereotipno vedenje, najpogostejše je lizanje neprehrambenih izdelkov. Oskrbniki živalskega vrta lahko ponudijo različne dejavnosti za stimulacijo žiraf, vključno z usposabljanjem, da sprejemajo hrano od obiskovalcev. Hlevi za žirafe so zgrajeni posebej visoko, da ustrezajo njihovi višini.
=== Izkoriščanje ===
Žirafe so bile verjetno običajna tarča lovcev po vsej Afriki. Različni deli njihovih teles so bili uporabljeni za različne namene. Njihovo meso so uporabljali za hrano. Repne dlake so služile kot muharice, zapestnice, ogrlice in niti. Ščitniki, sandale in bobni so bili narejeni iz kože, strune glasbil pa iz kit. Dim iz žganih žirafovih kož so zdravilci iz Bugande uporabljali za zdravljenje krvavitev iz nosu. Ljudstvo Humr iz Kordofana uživajo pijačo Umm Nyolokh, ki je pripravljena iz [[jetra|jeter]] in [[kostni mozeg|kostnega mozga]] žiraf. Richard Rudgley je domneval, da bi Umm Nyolokh lahko vsebovala DMT (Dimetiltriptamin).<ref>Rudgley, Richard ''The Encyclopedia of Psychoactive Substances'', pub. Abacus 1998 {{ISBN|0 349 11127 8}} pps. 20–21.</ref> Pijača naj bi povzročila halucinacije žiraf, za katere naj bi Humr verjeli, da so žirafini duhovi.<ref>{{cite journal|author=Ian Cunnison|title= Giraffe hunting among the Humr tribe|journal=Sudan Notes and Records |volume=39|year=1958}}</ref>
=== Status zavarovanja ===
Leta 2016 je [[IUCN]] z vidika ohranjanja ocenila žirafe kot [[Ranljiva vrsta|ranljive]]. Leta 1985 je bilo ocenjeno, da je bilo v divjini 155.000 žiraf. To se je leta 1999 zmanjšalo na več kot 140.000. Ocene od leta 2016 kažejo, da je v divjini približno 97.500 članov žirafe.<ref>{{cite news|author=Matt McGrath|date=8 December 2016|title=Giraffes facing 'silent extinction' as population plunges|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-38240760|access-date=8 December 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=New bird species and giraffe under threat – IUCN Red List|url=https://www.iucn.org/news/new-bird-species-and-giraffe-under-threat-–-iucn-red-list}}</ref> Masajska in mrežasta podvrsta sta ogroženi <ref>{{cite iucn|author=Bolger, D.|author2=Ogutu, J.|author3=Strauss, M.|author4=Lee, D.|author5=Muneza, A.|author6=Fennessy, J.|author7=Brown, D.|year=2019|title=Masai Giraffe|doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T88421036A88421121.en}}</ref><ref>{{cite iucn|title=Reticulated Giraffe|author=Muneza, A.|author2=Doherty, J. B.|author3=Hussein Ali, A.|author4=Fennessy, J.|author5=Marais, A.|author6=O'Connor, D.|author7=Wube, T.|year=2018|doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T88420717A88420720.en}}</ref>, in podvrsta Rothschild je [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožena]]. Nubijska podvrsta je [[Skrajno ogrožena vrsta|kritično ogrožena]].<ref name="IUCNnubian">{{cite iucn|author=Wube, T.|author2=Doherty, J. B.|author3=Fennessy, J.|author4=Marais, A.|year=2018|title=''Giraffa camelopardalis'' ssp. ''camelopardalis''|doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T88420707A88420710.en}}</ref>
[[File:Giraffe koure niger 2006.jpg|thumb|right|Ogrožena zahodnoafriška žirafa blizu Koureja v Nigru]]
Glavni vzroki za upad populacije žiraf so izguba [[habitat]]a in neposredno ubijanje na trgih z mesom. Žirafe so bile iztrebljene iz velikega dela njihovega zgodovinskega območja, vključno z Eritrejo, Gvinejo, Mavretanijo in Senegalom. Morda so izginile tudi iz Angole, Malija in Nigerije, uvedene pa so bile v Ruando in Esvatini. Od leta 2010 jih je bilo v živalskih vrtovih, registriranih za Species360, več kot 1600 v ujetništvu. Uničenje habitata je žirafo prizadelo. V [[Sahel]]u je potreba po drvih in prostorih za pašo za živino povzročila krčenje gozdov. Običajno lahko žirafe sobivajo z živino, saj jim ne tekmujejo neposredno. Leta 2017 so hude suše na severu Kenije povzročile povečane napetosti in ubijanje divjih živali s strani pastirjev, pri čemer so bile zlasti prizadete populacije žiraf.<ref>{{cite journal| author=Qiu, Jane|author-link=|title=Surge in wildlife killings is wiping out giraffes|journal=Science|url=https://www.sciencemag.org/news/2017/06/surge-wildlife-killings-wiping-out-giraffes?et_rid=305708592&et_cid=1399786|date=22 June 2017|doi= 10.1126/science.aan7000 }}</ref>
Zaščitena območja, kot so [[narodni park]]i, zagotavljajo pomemben habitat in zaščito pred lovom populacij žiraf. Prizadevanja za ohranjanje v skupnosti zunaj narodnih parkov so učinkovita tudi pri zaščiti žiraf in njihovih habitatov. Zasebni rezervati divjadi so prispevali k ohranjanju populacije žiraf v južni Afriki. Žirafa je v večini svojega območja zaščitena vrsta. Je nacionalna žival Tanzanije <ref>{{Cite book|author=Knappert, J|title=East Africa: Kenya, Tanzania & Uganda|publisher=Vikas Publishing House|year=1987|isbn=978-0-7069-2822-8|page=57|author-link= }}</ref> in je zaščitena z zakonom in nepooblaščeno ubijanje lahko povzroči zaporno kazen.<ref>{{cite web|title=National Symbols: National Animal|url=http://tanzania.go.tz/home/pages/260|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150118195350/http://tanzania.go.tz/home/pages/260|archive-date=18 January 2015|access-date=14 January 2015|website=tanzania.go.tz|publisher=Tanzania Government Portal}}</ref> Konvencija o selitvenih vrstah, ki so jih podprli ZN, je leta 2017 izbrala žirafe za zaščito.<ref>{{cite news|date=28 October 2017|title=Chimpanzees among 33 breeds selected for special protection|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-41791842|access-date=30 October 2017}}</ref> Leta 2019 so bile žirafe navedene v Dodatku II Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), kar pomeni, da je mednarodna trgovina, vključno z deli/izvedenimi finančnimi instrumenti, urejena.<ref>{{Cite web|title=Good News for Giraffes at CITES CoP18 > Newsroom|url=https://newsroom.wcs.org/News-Releases/articleType/ArticleView/articleId/12930/Good-News-for-Giraffes-at-CITES-CoP18.aspx|access-date=16 November 2020|website=newsroom.wcs.org}}</ref>
Translokacije se včasih uporabljajo za povečanje ali ponovno vzpostavitev zmanjšane ali iztrebljene populacije, vendar so te dejavnosti tvegane in jih je težko izvesti z uporabo najboljših praks obsežnih študij pred in po translokaciji ter zagotavljanja uspešne ustanovitvene populacije. Zračna raziskava je najpogostejša metoda spremljanja trendov populacije žiraf v obsežnih predelih afriških pokrajin brez cest, vendar je znano, da zračne metode slabo štejejo žirafe. Metode zemeljskega raziskovanja so natančnejše in jih je mogoče uporabiti v povezavi z zračnimi raziskavami za natančne ocene velikosti populacije in trendov. Fundacija za ohranjanje žiraf je bila kritizirana zaradi domnevnega slabega ravnanja z žirafami in žirafskimi znanstveniki.<ref>{{Cite web|title=Giraffes under fire: The Cowboy of Samburu|url=https://www.spektrum.de/news/giraffe-conservation-foundation-conservationist-heavily-criticized/1842544|access-date=2022-01-04|website=www.spektrum.de|language=de}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|žirafa|Žirafa}}
{{Zbirka|Giraffa camelopardalis}}
* [https://giraffeconservation.org/ Giraffe Conservation Foundation]
{{Taxonbar|from=Q862089}}
{{Authority control}}
[[Kategorija:Žirafe|* ]]
[[Kategorija:Sesalci Afrike]]
[[Kategorija:Sodoprsti kopitarji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1762]]
[[Kategorija:Ogrožene vrste (IUCN)]]
j9gc32nyhu35xn23r7nwxbjnqw85e97
John Alan Lyde Caunter
0
21940
5724440
4332492
2022-07-27T14:18:35Z
92.1.241.111
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''John Alan Lyde Caunter''', [[britanci|britanski]] [[general]] [[oklepne enote|oklepnih enot]], * 17th December [[1889]], † May [[1981]].
== Življenjepis ==
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil [[1914]] ujet, nakar ja [[1917]] uspešno pobegnil.
Leta [[1924]] je postal poveljnik [[oklepne enote|oklepne]] [[brigada|brigade]].
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]
{{soldier-stub}}SACGB Founder of the Shark Angling Club of Great Britain in Looe in 1953 which still runs today.
{{DEFAULTSORT:Caunter, John Alan Lyde}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1889]]
[[Kategorija:Umrli leta 1981]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
jw97h5hz9pbqhqs9t5wnyctp5qomb4x
5724441
5724440
2022-07-27T14:19:21Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/92.1.241.111|92.1.241.111]] ([[User talk:92.1.241.111|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''John Alan Lyde Caunter''', [[britanci|britanski]] [[general]] [[oklepne enote|oklepnih enot]], * [[1889]], † [[1981]].
== Življenjepis ==
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil [[1914]] ujet, nakar ja [[1917]] uspešno pobegnil.
Leta [[1924]] je postal poveljnik [[oklepne enote|oklepne]] [[brigada|brigade]].
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Caunter, John Alan Lyde}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1889]]
[[Kategorija:Umrli leta 1981]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
8op9lqqo3kdccpo6rwai39iv4w8exhp
Javornik
0
24821
5724389
5717892
2022-07-27T12:05:21Z
A09090091
188929
2np
wikitext
text/x-wiki
'''Javornik''' je lahko:
== Naselje ==
* [[Javornik, Idrija|Javornik]] - [[Občina Idrija]]
* [[Javornik, Kranj|Javornik]] - [[Mestna občina Kranj]]
* [[Javornik, Štore|Javornik]] - [[Občina Štore]]
*[[Slovenski Javornik]] - [[Občina Jesenice]]
* [[Javornik, Sisaško-moslavinska županija|Javornik]] - [[Sisaško-moslavinska županija]], [[Hrvaška]]
*[[Javornik, Bosna in Hercegovina|Javornik]] - [[Bosna in Hercegovina]]
== Vodotok ==
* [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] - potok v [[Karavanke|Karavankah]], pritok [[Sava Dolinka|Save Dolinke]]
== Drugo ==
* [[Javornik (priimek)|Javornik]] - pogost priimek v Sloveniji
* [[Astronomsko društvo Javornik]]
* [[Planina Javornik]] na [[Pokljuka|Pokljuki]]
* [[Javornik, Hrušica|Javornik]] - najvišji vrh planote [[Hrušica (planota)|Hrušica]] (1241 mnm)
* [[Veliki Javornik]] - ime več hribov
* [[Javornik (planota)]] - planota v Dinarski makroregiji
{{razločitev}}
18u3mlz37t4u7iuojoccsswno29xjmw
Curzonova linija
0
25689
5724385
5724333
2022-07-27T11:59:49Z
Octopus
13285
/* Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939 */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox
| title = Curzonova črta
| subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno
| image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]]
| caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi.
}}
'''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona.
Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]].
Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref>
Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti.
==Zgodnja zgodovina==
Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref>
Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.
==Opis==
Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski.
==Konec prve svetovne vojne==
Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref>
Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref>
==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921==
[[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]]
[[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]]
Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/>
Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/>
17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref>
===Riški mirovni sporazum===
{{glavni|Riški mirovni sporazum}}
[[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|250px|Beloruska karikatura: "Dol z neslavno riško delitvijo! Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"]]
Marca 1921 so Sovjeti z Riškim sporazumom<ref name="Ryan2004">{{cite book|author=Henry Butterfield Ryan|title=The vision of Anglo-America: the US-UK alliance and the emerging Cold War, 1943-1946|url=https://books.google.com/books?id=uRGu4C1FgKsC&pg=PA75|access-date=3. februarja 2011|date=19. avgust 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89284-1|page=75|quote=}}</ref> priznali mejo vzhodno od Curzonove črte, kjer je Poljska osvojila velik del gubernije Vilna (1920/1922), vključno z mestom Wilno ([[Vilna]]), Vzhodno Galicijo (1919), vključno z mestom [[Lvov]], in večji del [[Volinija|Volinije]] (1921). Sporazum je Poljski zagotovil skoraj 135.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je segalo v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.<ref name="FryGoldstein2004">{{cite book|author1=Michael Graham Fry|author2=Erik Goldstein|author3=Richard Langhorne|title=Guide to International Relations and Diplomacy|url=https://books.google.com/books?id=Z5ndamBABdIC&pg=PA203|access-date=3 February 2011|date=30. marec 2004|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-7301-1|pages=203}}</ref><ref name="Tucker2010">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict|url=https://books.google.com/books?id=SWBkx0UlgMAC&pg=PA448|access-date=3. februarja 2011|date=11. november 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-429-0|pages=448}}</ref> Poljsko-sovjetsko mejo je leta 1923 priznalo tudi [[Društvo narodov]]. Potrjena je bila tudi z več različnimi poljsko-sovjetskimi sporazumi. Na zasedenem otemlju je Poljska ustanovila več upravnih okrožij, kot so Volinsko, Polaško in Vilensko vojvodstvo.
Kar zadeva širitev poljskega ozemlja, bi lahko poljske politike razdelili v dve nasprotni skupini, ki sta zagovarjali nasprotna pristopa: obnovitev Poljske na njenih nekdanjih zahodnih ozemljih na eni strani in obnovitev Poljske na podlagi njenih prejšnjih posesti na vzhodu na drugi. V prvi četrtini 20. stoletja je bil predstavnik prve politične skupine Roman Dmowski, privrženec panslavističnega gibanja in avtor več pomembnih političnih knjig in publikacij,<ref>Roman Dmowski: ''La question polonaise''. Pariz 1909. {{ISBN|978-1-141-67057-4}}).</ref> ki je predlagal določitev vzhodne meje Poljske v skladu z etnografskim načelom. Predlagal je tudi, da se Poljska osredotoči na odpor proti nevarnejšemu sovražniku poljskega naroda od Rusije, ki je bil po njegovem mnenju Nemčija. Predstavnik druge skupine je bil [[Józef Piłsudski]], socialist, rojen v guberniji Vilna, ki jo je med [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] leta 1795 priključilo Rusko carstvo. Njegova politična vizija je bila daljnosežna obnova meja poljsko-litovske skupne države. Ker je Ruski imperij po ruski revoluciji leta 1917 zapadel v stanje državljanske vojne in je bila sovjetska vojska ob koncu prve svetovne vojne poražena in znatno oslabljena s strani nemške vojske, je Piłsudski izkoristil priložnost in poskušal z vojsko uresničil svojo politično vizijo tako, da se je osredotočil na vzhod in začel poljsko-sovjetsko vojno.
==Druga svetovna vojna==
[[Pakt Ribbentrop-Molotov]], sklenjen avgusta 1939, je predvidel razdelitev Poljske vzdolž rek San, [[Visla]] in Nerev, ki ni potekala vzdolž Curzonove črte, ampak je segala daleč čez njo in Sovjetski zvezi podelila [[Lublin]] in okolio [[Varšava|Varšave]]. Po vojaškem porazu Poljske septembra 1939, je Sovjetska zveza priključila vsa ozemlja vzhodno od Curzonove črte ter [[Białystok]] in vzhodno Galicijo. Ozemlja vzhodno od te črte so bila po zrežiranih referendumih vključena v [[Belorusija|Belorusko SSR]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]], več sto tisoč Poljakov in manjše število Judov pa je bilo deportiranih na vzhod v Sovjetsko zvezo. Julija 1941 je ta ozemlja med invazijo na Sovjetsko zvezo zasedla Nemčija. Med nemško okupacijo so Nemci večino judovskega prebivalstva izgnali ali pobili.
Leta 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] izgnala Nemce in zavzela vzhodno Poljsko. Sovjeska zveza je enostransko razglasila novo mejo med Sovjetsko zvezo in Poljsko, ki se je približno ujemala s Curzonovo črto. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu je temu ostro nasprotovala in vztrajala na meji po "liniji iz Rige". Na konferencah v Teheranu in Jalti sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj premisli, zlasti glede Lvova, a je Stalin to zavrnil in postavil vprašanje: ''"Ali želite, da povem ruskemu ljudstvu, da sem manj Rus od lorda Curzona?"''<ref name="Plokhy2010">{{cite book|author=Serhii Plokhy|title=Yalta: The Price of Peace|url=https://books.google.com/books?id=0wOKfjnXdAUC&pg=PT190|access-date=3. februarja 2011|date=4. februar 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-670-02141-3|pages=190}}</ref> Spremenjena Curzonova črta je tako postala stalna vzhodna meja Poljske, ki so jo julija 1945 priznali tudi zahodni zavezniki. Meja je bila pozneje večkrat prilagojena, največ leta 1951.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Curzonova črta postala meja Poljske z Litvo, Belorusijo in Ukrajino.
==Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939==
Narodnostna sestava teh območij se je izkazala za težko merljivo, tako v času med vojnama kot po drugi svetovni vojni. Članek v The Timesu iz leta 1944 je ocenil, da je vzhodno od Curzonove črte leta 1931 živelo med 2,2 in 2,5 milijona Poljakov.<ref>Alexandre Abramson (Alius). ''Die Curzon-Line''. Europa Verlag, Zürich 1945. str. 45.</ref> Po oceni zgodovinarja Yohanana Cohena je na ozemljih medvojne Poljske vzhodno od Curzonove črte, pridobljenih z Riškim sporazumom, leta 1939 živelo 12 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov Ukrajincev, med 3,5 in 4 milijoni Poljakov, 1,5 milijona Belorusov in 1,3 milijona Judov.<ref>{{cite book|author=Yohanan Cohen|publisher=SUNY Press|year=1989|title=Small Nations in Times of Crisis and Confrontation|url=https://books.google.com/books?id=aN96TB0RUB8C&q=curzon+line+12+million&pg=PA63|page=63|isbn=978-0-7914-0018-0}}</ref> Med drugo svetovno vojno so politiki različno ocenjevali število Poljakov vzhodno od Curzonove črte. Winston Churchill je omenil 3 do 4 milijone Poljakov,<ref name="Churchill1986">{{cite book|author=Winston Churchill|title=Triumph and Tragedy|url=https://books.google.com/books?id=M_6cljKX0uUC&pg=PA568|access-date=25. januarja 2011|date=11. april 1986|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|isbn=978-0-395-41060-8|pages=568}}</ref> Stanislav Mikołajczyk, takratni predsednik poljske vlade v izgnanstvu, pa 5 milijonov.<ref name="Erickson1999">{{cite book|author=John Erickson|title=The road to Berlin|url=https://books.google.com/books?id=6UaU6ZLqK4UC&pg=PA407|access-date=25. januarja 2011|date=10. junij 1999|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07813-8|pages=407}}</ref>
Ukrajinci in Belorusi skupaj so sestavljali večino prebivalstva medvojne vzhodne Poljske.<ref name="Cienciala"/> Poljaki so predstavljali večino v glavnih mestih, kjer so jim sledili Judje, in na nekaterih podeželskih območjih, na primer v Vilenskem vojvodstvu.<ref name="Cienciala">Anna M. Cienciala. "The foreign policy of Józef Piłsudski and Józef Beck 1926-1939: Misconceptions and interpretations". ''The Polish Review''. Vol. LVI, Nos 1-2. 2011. str. 112.</ref><ref name="Wnuk">Rafal Wnuk. "The Polish underground under Soviet occupation, 1939-1941". ''Stalin and Europe: Imitation and Domination, 1928-1953''. Oxford University Press. 2014. str. 95.</ref><ref>Piotr Eberhardt, Jan Owsinski (2003). ''Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth Century Eastern Europe: History, Data and Analysis''. Routledge. str. 29.</ref>
Po sovjetski deportaciji Poljakov in Judov v letih 1939–1941, holokavstu in etničnem čiščenju poljskega prebivalstva Volinije in Vzhodne Galicije s strani ukrajinskih nacionalistov, se je poljsko prebivalstvo na teh ozemljih znatno zmanjšalo. Veliko Poljakov je še vedno živelo v mestih Vilna, Lvov in Grodno in nekaterih manjših mestih. Po letu 1945 se je poljsko prebivalstvo območja vzhodno od nove sovjetsko-poljske meje na splošno znašlo pred dilemo ali sprejeti drugo državljanstvo ali se izseliti. Po novejših raziskavah je vzhodno od Curzonove črte živelo približno 3 milijone rimskokatoliških Poljakov, od katerih jih je približno 2,1 milijona<ref>{{cite book |first=Jörg-Detlef |last=Kühne |title=Die Veränderungsmöglichkeiten der Oder-Neiße-Linie nach 1945 |edition=2nd |publisher=Nomos |location=Baden-Baden |year=2007 |at=see footnote no. 2 |isbn=978-3-8329-3124-7 |language=de}}</ref> do 2,2 milijona<ref>{{cite book |first=Manfred |last=Alexander |title=Kleine Geschichte Polens |edition=2nd enlarged |publisher=Reclam |location=Stuttgart |year=2008 |page=321 |isbn=978-3-15-017060-1 |language=de}}</ref> umrlo, pobegnilo, emigriralo ali bilo izgnano na nemško ozemlje, priključeno k Poljski.<ref name=":3">{{Cite book|url=http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151411/http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-26|title=Political Migrations in Poland 1939-1948|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Didactica|year=2006|isbn=9781536110357|location=Warsaw}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|url=http://rcin.org.pl/Content/15652/WA51_13607_r2011-nr12_Monografie.pdf|title=Political Migrations On Polish Territories (1939-1950)|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Polish Academy of Sciences|year=2011|isbn=978-83-61590-46-0|location=Warsaw}}</ref> V Litvi in Belorusiji še vedno živi velika poljska manjšina. Veliko Poljakov živi tudi v Vilni in Grodnem. V eni od vilenskih občin in regiji Saposkin tvorijo večino prebivalstva.
Ukrajinski nacionalisti so po drugi svetovni vojni nadaljevali svojo partizansko vojno, dokler jih niso Sovjeti zaprli in poslali v gulaga. Tam so aktivno sodelovali v več vstajah (Kengirska vstaja, Norilska vstaja, Vorkutska vstaja).
Število Poljakov vzhodno od Curzonove črte pred drugo svetovno vojno je mogoče oceniti tako, da se seštejejo številke za nekdanjo vzhodno Poljsko in Sovjetsko zvezo pred letom 1939:
{| class="wikitable"
|+
!1. Medvojna Poljska
! Pojščina kot primarni jezik (od tega rimokatoliki)
! Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Jugovzhodna Poljska
|2.249.703 (1.765.765)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/16/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-czesci-kresow-obecnie-w-granicach-ukrainy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na części Kresów obecnie w granicach Ukrainy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
| Poljski popis prebivalstva leta 1931<ref name=":02">{{Cite web|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Polish_census_of_1931|title=Polish census of 1931}}</ref>
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Severovzhodna Poljska
|1.663.888 (1.358.029)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/13/liczebnosc-polakow-na-kresach-w-obecnej-bialorusi/|title=Liczebność Polaków na Kresach w obecnej Białorusi|date=2011|website=Konsnard}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/15/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-obszarach-obecnej-litwy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na obszarach obecnej Litwy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
|Poljski popis prebivalstva 1931
|{{Flagicon|Belorusija}} in {{Flagicon|Litva}}
|-
!2. medvojna ZSSR
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
!Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Sovjetska Ukrajina
|476.435
|Prvi sovjetski zvezni popis prebivalstva, urejen po narodnostih (1926)
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Sovjetska Belorusija
|97.498
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Belorusija}}
|-
|Sovjetska Rusija
|197.827
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Rusija}}
|-
|Ostanek ZSSR
|10.574
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|
|-
!3. Bedvojne Baltske države
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
! Vir (popis prebivalstva)
!Danes del:
|-
|Litva
|65.599 {{refn|Poljski viri na podlagi deleža glasov za poljske stranke na volitvah za Litovski perlament leta 1923 ocenjujejo, da je bilo v medvojni Litvi leta 1923 202.026 Poljakov.|group=Note}}
|Litovski popis prebivalstva leta 1923
|{{Flag|Litva}}
|-
|Latvija
|59.374
|Latvijski popis prebivalstva leta 1930<ref>{{Cite web|url=https://www.csb.gov.lv/en/statistics/statistics-by-theme/population/census/search-in-theme/185-third-population-and-housing-census-latvia-1930|title=Third Population and Housing Census in Latvia in 1930 (latvijsko in francosko)|website=State Statistical Office}}</ref>
|{{Flag|Latvija}}
|-
|Estonija
|1,608
|Estonski popis prebivalstva leta 1934
|{{Flag|Estonija}}
|-
!SKUPAJ (1., 2., 3.)
!4 do 5 milijonov etničnih Poljakov
!
!
|}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Leto 1919]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
qwnwri65kch2kcfbp53b4ag5aq40ad8
5724388
5724385
2022-07-27T12:03:40Z
Octopus
13285
/* Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939 */ opomba
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox
| title = Curzonova črta
| subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno
| image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]]
| caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi.
}}
'''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona.
Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]].
Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref>
Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti.
==Zgodnja zgodovina==
Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref>
Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.
==Opis==
Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski.
==Konec prve svetovne vojne==
Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref>
Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref>
==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921==
[[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]]
[[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]]
Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/>
Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/>
17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref>
===Riški mirovni sporazum===
{{glavni|Riški mirovni sporazum}}
[[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|250px|Beloruska karikatura: "Dol z neslavno riško delitvijo! Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"]]
Marca 1921 so Sovjeti z Riškim sporazumom<ref name="Ryan2004">{{cite book|author=Henry Butterfield Ryan|title=The vision of Anglo-America: the US-UK alliance and the emerging Cold War, 1943-1946|url=https://books.google.com/books?id=uRGu4C1FgKsC&pg=PA75|access-date=3. februarja 2011|date=19. avgust 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89284-1|page=75|quote=}}</ref> priznali mejo vzhodno od Curzonove črte, kjer je Poljska osvojila velik del gubernije Vilna (1920/1922), vključno z mestom Wilno ([[Vilna]]), Vzhodno Galicijo (1919), vključno z mestom [[Lvov]], in večji del [[Volinija|Volinije]] (1921). Sporazum je Poljski zagotovil skoraj 135.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je segalo v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.<ref name="FryGoldstein2004">{{cite book|author1=Michael Graham Fry|author2=Erik Goldstein|author3=Richard Langhorne|title=Guide to International Relations and Diplomacy|url=https://books.google.com/books?id=Z5ndamBABdIC&pg=PA203|access-date=3 February 2011|date=30. marec 2004|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-7301-1|pages=203}}</ref><ref name="Tucker2010">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict|url=https://books.google.com/books?id=SWBkx0UlgMAC&pg=PA448|access-date=3. februarja 2011|date=11. november 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-429-0|pages=448}}</ref> Poljsko-sovjetsko mejo je leta 1923 priznalo tudi [[Društvo narodov]]. Potrjena je bila tudi z več različnimi poljsko-sovjetskimi sporazumi. Na zasedenem otemlju je Poljska ustanovila več upravnih okrožij, kot so Volinsko, Polaško in Vilensko vojvodstvo.
Kar zadeva širitev poljskega ozemlja, bi lahko poljske politike razdelili v dve nasprotni skupini, ki sta zagovarjali nasprotna pristopa: obnovitev Poljske na njenih nekdanjih zahodnih ozemljih na eni strani in obnovitev Poljske na podlagi njenih prejšnjih posesti na vzhodu na drugi. V prvi četrtini 20. stoletja je bil predstavnik prve politične skupine Roman Dmowski, privrženec panslavističnega gibanja in avtor več pomembnih političnih knjig in publikacij,<ref>Roman Dmowski: ''La question polonaise''. Pariz 1909. {{ISBN|978-1-141-67057-4}}).</ref> ki je predlagal določitev vzhodne meje Poljske v skladu z etnografskim načelom. Predlagal je tudi, da se Poljska osredotoči na odpor proti nevarnejšemu sovražniku poljskega naroda od Rusije, ki je bil po njegovem mnenju Nemčija. Predstavnik druge skupine je bil [[Józef Piłsudski]], socialist, rojen v guberniji Vilna, ki jo je med [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] leta 1795 priključilo Rusko carstvo. Njegova politična vizija je bila daljnosežna obnova meja poljsko-litovske skupne države. Ker je Ruski imperij po ruski revoluciji leta 1917 zapadel v stanje državljanske vojne in je bila sovjetska vojska ob koncu prve svetovne vojne poražena in znatno oslabljena s strani nemške vojske, je Piłsudski izkoristil priložnost in poskušal z vojsko uresničil svojo politično vizijo tako, da se je osredotočil na vzhod in začel poljsko-sovjetsko vojno.
==Druga svetovna vojna==
[[Pakt Ribbentrop-Molotov]], sklenjen avgusta 1939, je predvidel razdelitev Poljske vzdolž rek San, [[Visla]] in Nerev, ki ni potekala vzdolž Curzonove črte, ampak je segala daleč čez njo in Sovjetski zvezi podelila [[Lublin]] in okolio [[Varšava|Varšave]]. Po vojaškem porazu Poljske septembra 1939, je Sovjetska zveza priključila vsa ozemlja vzhodno od Curzonove črte ter [[Białystok]] in vzhodno Galicijo. Ozemlja vzhodno od te črte so bila po zrežiranih referendumih vključena v [[Belorusija|Belorusko SSR]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]], več sto tisoč Poljakov in manjše število Judov pa je bilo deportiranih na vzhod v Sovjetsko zvezo. Julija 1941 je ta ozemlja med invazijo na Sovjetsko zvezo zasedla Nemčija. Med nemško okupacijo so Nemci večino judovskega prebivalstva izgnali ali pobili.
Leta 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] izgnala Nemce in zavzela vzhodno Poljsko. Sovjeska zveza je enostransko razglasila novo mejo med Sovjetsko zvezo in Poljsko, ki se je približno ujemala s Curzonovo črto. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu je temu ostro nasprotovala in vztrajala na meji po "liniji iz Rige". Na konferencah v Teheranu in Jalti sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj premisli, zlasti glede Lvova, a je Stalin to zavrnil in postavil vprašanje: ''"Ali želite, da povem ruskemu ljudstvu, da sem manj Rus od lorda Curzona?"''<ref name="Plokhy2010">{{cite book|author=Serhii Plokhy|title=Yalta: The Price of Peace|url=https://books.google.com/books?id=0wOKfjnXdAUC&pg=PT190|access-date=3. februarja 2011|date=4. februar 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-670-02141-3|pages=190}}</ref> Spremenjena Curzonova črta je tako postala stalna vzhodna meja Poljske, ki so jo julija 1945 priznali tudi zahodni zavezniki. Meja je bila pozneje večkrat prilagojena, največ leta 1951.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Curzonova črta postala meja Poljske z Litvo, Belorusijo in Ukrajino.
==Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939==
Narodnostna sestava teh območij se je izkazala za težko merljivo, tako v času med vojnama kot po drugi svetovni vojni. Članek v The Timesu iz leta 1944 je ocenil, da je vzhodno od Curzonove črte leta 1931 živelo med 2,2 in 2,5 milijona Poljakov.<ref>Alexandre Abramson (Alius). ''Die Curzon-Line''. Europa Verlag, Zürich 1945. str. 45.</ref> Po oceni zgodovinarja Yohanana Cohena je na ozemljih medvojne Poljske vzhodno od Curzonove črte, pridobljenih z Riškim sporazumom, leta 1939 živelo 12 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov Ukrajincev, med 3,5 in 4 milijoni Poljakov, 1,5 milijona Belorusov in 1,3 milijona Judov.<ref>{{cite book|author=Yohanan Cohen|publisher=SUNY Press|year=1989|title=Small Nations in Times of Crisis and Confrontation|url=https://books.google.com/books?id=aN96TB0RUB8C&q=curzon+line+12+million&pg=PA63|page=63|isbn=978-0-7914-0018-0}}</ref> Med drugo svetovno vojno so politiki različno ocenjevali število Poljakov vzhodno od Curzonove črte. Winston Churchill je omenil 3 do 4 milijone Poljakov,<ref name="Churchill1986">{{cite book|author=Winston Churchill|title=Triumph and Tragedy|url=https://books.google.com/books?id=M_6cljKX0uUC&pg=PA568|access-date=25. januarja 2011|date=11. april 1986|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|isbn=978-0-395-41060-8|pages=568}}</ref> Stanislav Mikołajczyk, takratni predsednik poljske vlade v izgnanstvu, pa 5 milijonov.<ref name="Erickson1999">{{cite book|author=John Erickson|title=The road to Berlin|url=https://books.google.com/books?id=6UaU6ZLqK4UC&pg=PA407|access-date=25. januarja 2011|date=10. junij 1999|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07813-8|pages=407}}</ref>
Ukrajinci in Belorusi skupaj so sestavljali večino prebivalstva medvojne vzhodne Poljske.<ref name="Cienciala"/> Poljaki so predstavljali večino v glavnih mestih, kjer so jim sledili Judje, in na nekaterih podeželskih območjih, na primer v Vilenskem vojvodstvu.<ref name="Cienciala">Anna M. Cienciala. "The foreign policy of Józef Piłsudski and Józef Beck 1926-1939: Misconceptions and interpretations". ''The Polish Review''. Vol. LVI, Nos 1-2. 2011. str. 112.</ref><ref name="Wnuk">Rafal Wnuk. "The Polish underground under Soviet occupation, 1939-1941". ''Stalin and Europe: Imitation and Domination, 1928-1953''. Oxford University Press. 2014. str. 95.</ref><ref>Piotr Eberhardt, Jan Owsinski (2003). ''Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth Century Eastern Europe: History, Data and Analysis''. Routledge. str. 29.</ref>
Po sovjetski deportaciji Poljakov in Judov v letih 1939–1941, holokavstu in etničnem čiščenju poljskega prebivalstva Volinije in Vzhodne Galicije s strani ukrajinskih nacionalistov, se je poljsko prebivalstvo na teh ozemljih znatno zmanjšalo. Veliko Poljakov je še vedno živelo v mestih Vilna, Lvov in Grodno in nekaterih manjših mestih. Po letu 1945 se je poljsko prebivalstvo območja vzhodno od nove sovjetsko-poljske meje na splošno znašlo pred dilemo ali sprejeti drugo državljanstvo ali se izseliti. Po novejših raziskavah je vzhodno od Curzonove črte živelo približno 3 milijone rimskokatoliških Poljakov, od katerih jih je približno 2,1 milijona<ref>{{cite book |first=Jörg-Detlef |last=Kühne |title=Die Veränderungsmöglichkeiten der Oder-Neiße-Linie nach 1945 |edition=2nd |publisher=Nomos |location=Baden-Baden |year=2007 |at=see footnote no. 2 |isbn=978-3-8329-3124-7 |language=de}}</ref> do 2,2 milijona<ref>{{cite book |first=Manfred |last=Alexander |title=Kleine Geschichte Polens |edition=2nd enlarged |publisher=Reclam |location=Stuttgart |year=2008 |page=321 |isbn=978-3-15-017060-1 |language=de}}</ref> umrlo, pobegnilo, emigriralo ali bilo izgnano na nemško ozemlje, priključeno k Poljski.<ref name=":3">{{Cite book|url=http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151411/http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-26|title=Political Migrations in Poland 1939-1948|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Didactica|year=2006|isbn=9781536110357|location=Warsaw}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|url=http://rcin.org.pl/Content/15652/WA51_13607_r2011-nr12_Monografie.pdf|title=Political Migrations On Polish Territories (1939-1950)|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Polish Academy of Sciences|year=2011|isbn=978-83-61590-46-0|location=Warsaw}}</ref> V Litvi in Belorusiji še vedno živi velika poljska manjšina. Veliko Poljakov živi tudi v Vilni in Grodnem. V eni od vilenskih občin in regiji Saposkin tvorijo večino prebivalstva.
Ukrajinski nacionalisti so po drugi svetovni vojni nadaljevali svojo partizansko vojno, dokler jih niso Sovjeti zaprli in poslali v gulaga. Tam so aktivno sodelovali v več vstajah (Kengirska vstaja, Norilska vstaja, Vorkutska vstaja).
Število Poljakov vzhodno od Curzonove črte pred drugo svetovno vojno je mogoče oceniti tako, da se seštejejo številke za nekdanjo vzhodno Poljsko in Sovjetsko zvezo pred letom 1939:
{| class="wikitable"
|+
!1. Medvojna Poljska
! Pojščina kot primarni jezik (od tega rimokatoliki)
! Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Jugovzhodna Poljska
|2.249.703 (1.765.765)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/16/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-czesci-kresow-obecnie-w-granicach-ukrainy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na części Kresów obecnie w granicach Ukrainy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
| Poljski popis prebivalstva leta 1931<ref name=":02">{{Cite web|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Polish_census_of_1931|title=Polish census of 1931}}</ref>
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Severovzhodna Poljska
|1.663.888 (1.358.029)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/13/liczebnosc-polakow-na-kresach-w-obecnej-bialorusi/|title=Liczebność Polaków na Kresach w obecnej Białorusi|date=2011|website=Konsnard}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/15/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-obszarach-obecnej-litwy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na obszarach obecnej Litwy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
|Poljski popis prebivalstva 1931
|{{Flagicon|Belorusija}} in {{Flagicon|Litva}}
|-
!2. medvojna ZSSR
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
!Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Sovjetska Ukrajina
|476.435
|Prvi sovjetski zvezni popis prebivalstva, urejen po narodnostih (1926)
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Sovjetska Belorusija
|97.498
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Belorusija}}
|-
|Sovjetska Rusija
|197.827
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Rusija}}
|-
|Ostanek ZSSR
|10.574
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|
|-
!3. Medvojne Baltske države
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
! Vir (popis prebivalstva)
!Danes del:
|-
|Litva
|65.599 {{efn-lr|Poljski viri na podlagi deleža glasov za poljske stranke na volitvah za Litovski perlament leta 1923 ocenjujejo, da je bilo v medvojni Litvi leta 1923 202.026 Poljakov.|group=Note}}
|Litovski popis prebivalstva leta 1923
|{{Flag|Litva}}
|-
|Latvija
|59.374
|Latvijski popis prebivalstva leta 1930<ref>{{Cite web|url=https://www.csb.gov.lv/en/statistics/statistics-by-theme/population/census/search-in-theme/185-third-population-and-housing-census-latvia-1930|title=Third Population and Housing Census in Latvia in 1930 (latvijsko in francosko)|website=State Statistical Office}}</ref>
|{{Flag|Latvija}}
|-
|Estonija
|1,608
|Estonski popis prebivalstva leta 1934
|{{Flag|Estonija}}
|-
!SKUPAJ (1., 2., 3.)
!4 do 5 milijonov etničnih Poljakov
!
!
|}
==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Leto 1919]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
m91kzo1x7e2eyfjlpnf3ty8hdtz7zek
5724392
5724388
2022-07-27T12:11:43Z
Octopus
13285
/* Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939 */ galerija
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox
| title = Curzonova črta
| subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno
| image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]]
| caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi.
}}
'''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona.
Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]].
Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref>
Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti.
==Zgodnja zgodovina==
Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref>
Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.
==Opis==
Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski.
==Konec prve svetovne vojne==
Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref>
Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref>
==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921==
[[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]]
[[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]]
Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/>
Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/>
17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref>
===Riški mirovni sporazum===
{{glavni|Riški mirovni sporazum}}
[[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|250px|Beloruska karikatura: "Dol z neslavno riško delitvijo! Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"]]
Marca 1921 so Sovjeti z Riškim sporazumom<ref name="Ryan2004">{{cite book|author=Henry Butterfield Ryan|title=The vision of Anglo-America: the US-UK alliance and the emerging Cold War, 1943-1946|url=https://books.google.com/books?id=uRGu4C1FgKsC&pg=PA75|access-date=3. februarja 2011|date=19. avgust 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89284-1|page=75|quote=}}</ref> priznali mejo vzhodno od Curzonove črte, kjer je Poljska osvojila velik del gubernije Vilna (1920/1922), vključno z mestom Wilno ([[Vilna]]), Vzhodno Galicijo (1919), vključno z mestom [[Lvov]], in večji del [[Volinija|Volinije]] (1921). Sporazum je Poljski zagotovil skoraj 135.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je segalo v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.<ref name="FryGoldstein2004">{{cite book|author1=Michael Graham Fry|author2=Erik Goldstein|author3=Richard Langhorne|title=Guide to International Relations and Diplomacy|url=https://books.google.com/books?id=Z5ndamBABdIC&pg=PA203|access-date=3 February 2011|date=30. marec 2004|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-7301-1|pages=203}}</ref><ref name="Tucker2010">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict|url=https://books.google.com/books?id=SWBkx0UlgMAC&pg=PA448|access-date=3. februarja 2011|date=11. november 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-429-0|pages=448}}</ref> Poljsko-sovjetsko mejo je leta 1923 priznalo tudi [[Društvo narodov]]. Potrjena je bila tudi z več različnimi poljsko-sovjetskimi sporazumi. Na zasedenem otemlju je Poljska ustanovila več upravnih okrožij, kot so Volinsko, Polaško in Vilensko vojvodstvo.
Kar zadeva širitev poljskega ozemlja, bi lahko poljske politike razdelili v dve nasprotni skupini, ki sta zagovarjali nasprotna pristopa: obnovitev Poljske na njenih nekdanjih zahodnih ozemljih na eni strani in obnovitev Poljske na podlagi njenih prejšnjih posesti na vzhodu na drugi. V prvi četrtini 20. stoletja je bil predstavnik prve politične skupine Roman Dmowski, privrženec panslavističnega gibanja in avtor več pomembnih političnih knjig in publikacij,<ref>Roman Dmowski: ''La question polonaise''. Pariz 1909. {{ISBN|978-1-141-67057-4}}).</ref> ki je predlagal določitev vzhodne meje Poljske v skladu z etnografskim načelom. Predlagal je tudi, da se Poljska osredotoči na odpor proti nevarnejšemu sovražniku poljskega naroda od Rusije, ki je bil po njegovem mnenju Nemčija. Predstavnik druge skupine je bil [[Józef Piłsudski]], socialist, rojen v guberniji Vilna, ki jo je med [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] leta 1795 priključilo Rusko carstvo. Njegova politična vizija je bila daljnosežna obnova meja poljsko-litovske skupne države. Ker je Ruski imperij po ruski revoluciji leta 1917 zapadel v stanje državljanske vojne in je bila sovjetska vojska ob koncu prve svetovne vojne poražena in znatno oslabljena s strani nemške vojske, je Piłsudski izkoristil priložnost in poskušal z vojsko uresničil svojo politično vizijo tako, da se je osredotočil na vzhod in začel poljsko-sovjetsko vojno.
==Druga svetovna vojna==
[[Pakt Ribbentrop-Molotov]], sklenjen avgusta 1939, je predvidel razdelitev Poljske vzdolž rek San, [[Visla]] in Nerev, ki ni potekala vzdolž Curzonove črte, ampak je segala daleč čez njo in Sovjetski zvezi podelila [[Lublin]] in okolio [[Varšava|Varšave]]. Po vojaškem porazu Poljske septembra 1939, je Sovjetska zveza priključila vsa ozemlja vzhodno od Curzonove črte ter [[Białystok]] in vzhodno Galicijo. Ozemlja vzhodno od te črte so bila po zrežiranih referendumih vključena v [[Belorusija|Belorusko SSR]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]], več sto tisoč Poljakov in manjše število Judov pa je bilo deportiranih na vzhod v Sovjetsko zvezo. Julija 1941 je ta ozemlja med invazijo na Sovjetsko zvezo zasedla Nemčija. Med nemško okupacijo so Nemci večino judovskega prebivalstva izgnali ali pobili.
Leta 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] izgnala Nemce in zavzela vzhodno Poljsko. Sovjeska zveza je enostransko razglasila novo mejo med Sovjetsko zvezo in Poljsko, ki se je približno ujemala s Curzonovo črto. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu je temu ostro nasprotovala in vztrajala na meji po "liniji iz Rige". Na konferencah v Teheranu in Jalti sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj premisli, zlasti glede Lvova, a je Stalin to zavrnil in postavil vprašanje: ''"Ali želite, da povem ruskemu ljudstvu, da sem manj Rus od lorda Curzona?"''<ref name="Plokhy2010">{{cite book|author=Serhii Plokhy|title=Yalta: The Price of Peace|url=https://books.google.com/books?id=0wOKfjnXdAUC&pg=PT190|access-date=3. februarja 2011|date=4. februar 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-670-02141-3|pages=190}}</ref> Spremenjena Curzonova črta je tako postala stalna vzhodna meja Poljske, ki so jo julija 1945 priznali tudi zahodni zavezniki. Meja je bila pozneje večkrat prilagojena, največ leta 1951.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Curzonova črta postala meja Poljske z Litvo, Belorusijo in Ukrajino.
==Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939==
===Largest cities and towns===
<gallery mode="packed" heights="200">
Slika:GUS languages1931 Poland.jpg|Poljščina kot primarni jezik leta 1931: rdeče/zeleno = poljščina/drugi jeziki
Slika:Polacy_na_Kresach_1931.PNG|thumb|Odstotek Poljakov za Curzonovo črto leta 1931
Slika:Poland1937linguistic.jpg|Poljska leta 1937
</gallery>
Narodnostna sestava teh območij se je izkazala za težko merljivo, tako v času med vojnama kot po drugi svetovni vojni. Članek v The Timesu iz leta 1944 je ocenil, da je vzhodno od Curzonove črte leta 1931 živelo med 2,2 in 2,5 milijona Poljakov.<ref>Alexandre Abramson (Alius). ''Die Curzon-Line''. Europa Verlag, Zürich 1945. str. 45.</ref> Po oceni zgodovinarja Yohanana Cohena je na ozemljih medvojne Poljske vzhodno od Curzonove črte, pridobljenih z Riškim sporazumom, leta 1939 živelo 12 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov Ukrajincev, med 3,5 in 4 milijoni Poljakov, 1,5 milijona Belorusov in 1,3 milijona Judov.<ref>{{cite book|author=Yohanan Cohen|publisher=SUNY Press|year=1989|title=Small Nations in Times of Crisis and Confrontation|url=https://books.google.com/books?id=aN96TB0RUB8C&q=curzon+line+12+million&pg=PA63|page=63|isbn=978-0-7914-0018-0}}</ref> Med drugo svetovno vojno so politiki različno ocenjevali število Poljakov vzhodno od Curzonove črte. Winston Churchill je omenil 3 do 4 milijone Poljakov,<ref name="Churchill1986">{{cite book|author=Winston Churchill|title=Triumph and Tragedy|url=https://books.google.com/books?id=M_6cljKX0uUC&pg=PA568|access-date=25. januarja 2011|date=11. april 1986|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|isbn=978-0-395-41060-8|pages=568}}</ref> Stanislav Mikołajczyk, takratni predsednik poljske vlade v izgnanstvu, pa 5 milijonov.<ref name="Erickson1999">{{cite book|author=John Erickson|title=The road to Berlin|url=https://books.google.com/books?id=6UaU6ZLqK4UC&pg=PA407|access-date=25. januarja 2011|date=10. junij 1999|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07813-8|pages=407}}</ref>
Ukrajinci in Belorusi skupaj so sestavljali večino prebivalstva medvojne vzhodne Poljske.<ref name="Cienciala"/> Poljaki so predstavljali večino v glavnih mestih, kjer so jim sledili Judje, in na nekaterih podeželskih območjih, na primer v Vilenskem vojvodstvu.<ref name="Cienciala">Anna M. Cienciala. "The foreign policy of Józef Piłsudski and Józef Beck 1926-1939: Misconceptions and interpretations". ''The Polish Review''. Vol. LVI, Nos 1-2. 2011. str. 112.</ref><ref name="Wnuk">Rafal Wnuk. "The Polish underground under Soviet occupation, 1939-1941". ''Stalin and Europe: Imitation and Domination, 1928-1953''. Oxford University Press. 2014. str. 95.</ref><ref>Piotr Eberhardt, Jan Owsinski (2003). ''Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth Century Eastern Europe: History, Data and Analysis''. Routledge. str. 29.</ref>
Po sovjetski deportaciji Poljakov in Judov v letih 1939–1941, holokavstu in etničnem čiščenju poljskega prebivalstva Volinije in Vzhodne Galicije s strani ukrajinskih nacionalistov, se je poljsko prebivalstvo na teh ozemljih znatno zmanjšalo. Veliko Poljakov je še vedno živelo v mestih Vilna, Lvov in Grodno in nekaterih manjših mestih. Po letu 1945 se je poljsko prebivalstvo območja vzhodno od nove sovjetsko-poljske meje na splošno znašlo pred dilemo ali sprejeti drugo državljanstvo ali se izseliti. Po novejših raziskavah je vzhodno od Curzonove črte živelo približno 3 milijone rimskokatoliških Poljakov, od katerih jih je približno 2,1 milijona<ref>{{cite book |first=Jörg-Detlef |last=Kühne |title=Die Veränderungsmöglichkeiten der Oder-Neiße-Linie nach 1945 |edition=2nd |publisher=Nomos |location=Baden-Baden |year=2007 |at=see footnote no. 2 |isbn=978-3-8329-3124-7 |language=de}}</ref> do 2,2 milijona<ref>{{cite book |first=Manfred |last=Alexander |title=Kleine Geschichte Polens |edition=2nd enlarged |publisher=Reclam |location=Stuttgart |year=2008 |page=321 |isbn=978-3-15-017060-1 |language=de}}</ref> umrlo, pobegnilo, emigriralo ali bilo izgnano na nemško ozemlje, priključeno k Poljski.<ref name=":3">{{Cite book|url=http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151411/http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-26|title=Political Migrations in Poland 1939-1948|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Didactica|year=2006|isbn=9781536110357|location=Warsaw}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|url=http://rcin.org.pl/Content/15652/WA51_13607_r2011-nr12_Monografie.pdf|title=Political Migrations On Polish Territories (1939-1950)|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Polish Academy of Sciences|year=2011|isbn=978-83-61590-46-0|location=Warsaw}}</ref> V Litvi in Belorusiji še vedno živi velika poljska manjšina. Veliko Poljakov živi tudi v Vilni in Grodnem. V eni od vilenskih občin in regiji Saposkin tvorijo večino prebivalstva.
Ukrajinski nacionalisti so po drugi svetovni vojni nadaljevali svojo partizansko vojno, dokler jih niso Sovjeti zaprli in poslali v gulaga. Tam so aktivno sodelovali v več vstajah (Kengirska vstaja, Norilska vstaja, Vorkutska vstaja).
Število Poljakov vzhodno od Curzonove črte pred drugo svetovno vojno je mogoče oceniti tako, da se seštejejo številke za nekdanjo vzhodno Poljsko in Sovjetsko zvezo pred letom 1939:
{| class="wikitable"
|+
!1. Medvojna Poljska
! Pojščina kot primarni jezik (od tega rimokatoliki)
! Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Jugovzhodna Poljska
|2.249.703 (1.765.765)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/16/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-czesci-kresow-obecnie-w-granicach-ukrainy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na części Kresów obecnie w granicach Ukrainy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
| Poljski popis prebivalstva leta 1931<ref name=":02">{{Cite web|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Polish_census_of_1931|title=Polish census of 1931}}</ref>
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Severovzhodna Poljska
|1.663.888 (1.358.029)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/13/liczebnosc-polakow-na-kresach-w-obecnej-bialorusi/|title=Liczebność Polaków na Kresach w obecnej Białorusi|date=2011|website=Konsnard}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/15/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-obszarach-obecnej-litwy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na obszarach obecnej Litwy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
|Poljski popis prebivalstva 1931
|{{Flagicon|Belorusija}} in {{Flagicon|Litva}}
|-
!2. medvojna ZSSR
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
!Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Sovjetska Ukrajina
|476.435
|Prvi sovjetski zvezni popis prebivalstva, urejen po narodnostih (1926)
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Sovjetska Belorusija
|97.498
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Belorusija}}
|-
|Sovjetska Rusija
|197.827
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Rusija}}
|-
|Ostanek ZSSR
|10.574
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|
|-
!3. Medvojne Baltske države
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
! Vir (popis prebivalstva)
!Danes del:
|-
|Litva
|65.599 {{efn-lr|Poljski viri na podlagi deleža glasov za poljske stranke na volitvah za Litovski perlament leta 1923 ocenjujejo, da je bilo v medvojni Litvi leta 1923 202.026 Poljakov.|group=Note}}
|Litovski popis prebivalstva leta 1923
|{{Flag|Litva}}
|-
|Latvija
|59.374
|Latvijski popis prebivalstva leta 1930<ref>{{Cite web|url=https://www.csb.gov.lv/en/statistics/statistics-by-theme/population/census/search-in-theme/185-third-population-and-housing-census-latvia-1930|title=Third Population and Housing Census in Latvia in 1930 (latvijsko in francosko)|website=State Statistical Office}}</ref>
|{{Flag|Latvija}}
|-
|Estonija
|1,608
|Estonski popis prebivalstva leta 1934
|{{Flag|Estonija}}
|-
!SKUPAJ (1., 2., 3.)
!4 do 5 milijonov etničnih Poljakov
!
!
|}
==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Leto 1919]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
6etgrr3k2cm0sqa5poyf5uvcu6pmmwt
5724451
5724392
2022-07-27T14:34:44Z
Octopus
13285
/* Opomba */ Največja mesta
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox
| title = Curzonova črta
| subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno
| image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]]
| caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi.
}}
'''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona.
Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]].
Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref>
Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti.
==Zgodnja zgodovina==
Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref>
Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.
==Opis==
Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski.
==Konec prve svetovne vojne==
Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref>
Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref>
==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921==
[[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]]
[[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]]
Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/>
Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/>
17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref>
===Riški mirovni sporazum===
{{glavni|Riški mirovni sporazum}}
[[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|250px|Beloruska karikatura: "Dol z neslavno riško delitvijo! Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"]]
Marca 1921 so Sovjeti z Riškim sporazumom<ref name="Ryan2004">{{cite book|author=Henry Butterfield Ryan|title=The vision of Anglo-America: the US-UK alliance and the emerging Cold War, 1943-1946|url=https://books.google.com/books?id=uRGu4C1FgKsC&pg=PA75|access-date=3. februarja 2011|date=19. avgust 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89284-1|page=75|quote=}}</ref> priznali mejo vzhodno od Curzonove črte, kjer je Poljska osvojila velik del gubernije Vilna (1920/1922), vključno z mestom Wilno ([[Vilna]]), Vzhodno Galicijo (1919), vključno z mestom [[Lvov]], in večji del [[Volinija|Volinije]] (1921). Sporazum je Poljski zagotovil skoraj 135.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je segalo v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.<ref name="FryGoldstein2004">{{cite book|author1=Michael Graham Fry|author2=Erik Goldstein|author3=Richard Langhorne|title=Guide to International Relations and Diplomacy|url=https://books.google.com/books?id=Z5ndamBABdIC&pg=PA203|access-date=3 February 2011|date=30. marec 2004|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-7301-1|pages=203}}</ref><ref name="Tucker2010">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict|url=https://books.google.com/books?id=SWBkx0UlgMAC&pg=PA448|access-date=3. februarja 2011|date=11. november 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-429-0|pages=448}}</ref> Poljsko-sovjetsko mejo je leta 1923 priznalo tudi [[Društvo narodov]]. Potrjena je bila tudi z več različnimi poljsko-sovjetskimi sporazumi. Na zasedenem otemlju je Poljska ustanovila več upravnih okrožij, kot so Volinsko, Polaško in Vilensko vojvodstvo.
Kar zadeva širitev poljskega ozemlja, bi lahko poljske politike razdelili v dve nasprotni skupini, ki sta zagovarjali nasprotna pristopa: obnovitev Poljske na njenih nekdanjih zahodnih ozemljih na eni strani in obnovitev Poljske na podlagi njenih prejšnjih posesti na vzhodu na drugi. V prvi četrtini 20. stoletja je bil predstavnik prve politične skupine Roman Dmowski, privrženec panslavističnega gibanja in avtor več pomembnih političnih knjig in publikacij,<ref>Roman Dmowski: ''La question polonaise''. Pariz 1909. {{ISBN|978-1-141-67057-4}}).</ref> ki je predlagal določitev vzhodne meje Poljske v skladu z etnografskim načelom. Predlagal je tudi, da se Poljska osredotoči na odpor proti nevarnejšemu sovražniku poljskega naroda od Rusije, ki je bil po njegovem mnenju Nemčija. Predstavnik druge skupine je bil [[Józef Piłsudski]], socialist, rojen v guberniji Vilna, ki jo je med [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] leta 1795 priključilo Rusko carstvo. Njegova politična vizija je bila daljnosežna obnova meja poljsko-litovske skupne države. Ker je Ruski imperij po ruski revoluciji leta 1917 zapadel v stanje državljanske vojne in je bila sovjetska vojska ob koncu prve svetovne vojne poražena in znatno oslabljena s strani nemške vojske, je Piłsudski izkoristil priložnost in poskušal z vojsko uresničil svojo politično vizijo tako, da se je osredotočil na vzhod in začel poljsko-sovjetsko vojno.
==Druga svetovna vojna==
[[Pakt Ribbentrop-Molotov]], sklenjen avgusta 1939, je predvidel razdelitev Poljske vzdolž rek San, [[Visla]] in Nerev, ki ni potekala vzdolž Curzonove črte, ampak je segala daleč čez njo in Sovjetski zvezi podelila [[Lublin]] in okolio [[Varšava|Varšave]]. Po vojaškem porazu Poljske septembra 1939, je Sovjetska zveza priključila vsa ozemlja vzhodno od Curzonove črte ter [[Białystok]] in vzhodno Galicijo. Ozemlja vzhodno od te črte so bila po zrežiranih referendumih vključena v [[Belorusija|Belorusko SSR]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]], več sto tisoč Poljakov in manjše število Judov pa je bilo deportiranih na vzhod v Sovjetsko zvezo. Julija 1941 je ta ozemlja med invazijo na Sovjetsko zvezo zasedla Nemčija. Med nemško okupacijo so Nemci večino judovskega prebivalstva izgnali ali pobili.
Leta 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] izgnala Nemce in zavzela vzhodno Poljsko. Sovjeska zveza je enostransko razglasila novo mejo med Sovjetsko zvezo in Poljsko, ki se je približno ujemala s Curzonovo črto. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu je temu ostro nasprotovala in vztrajala na meji po "liniji iz Rige". Na konferencah v Teheranu in Jalti sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj premisli, zlasti glede Lvova, a je Stalin to zavrnil in postavil vprašanje: ''"Ali želite, da povem ruskemu ljudstvu, da sem manj Rus od lorda Curzona?"''<ref name="Plokhy2010">{{cite book|author=Serhii Plokhy|title=Yalta: The Price of Peace|url=https://books.google.com/books?id=0wOKfjnXdAUC&pg=PT190|access-date=3. februarja 2011|date=4. februar 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-670-02141-3|pages=190}}</ref> Spremenjena Curzonova črta je tako postala stalna vzhodna meja Poljske, ki so jo julija 1945 priznali tudi zahodni zavezniki. Meja je bila pozneje večkrat prilagojena, največ leta 1951.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Curzonova črta postala meja Poljske z Litvo, Belorusijo in Ukrajino.
==Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939==
===Largest cities and towns===
<gallery mode="packed" heights="200">
Slika:GUS languages1931 Poland.jpg|Poljščina kot primarni jezik leta 1931: rdeče/zeleno = poljščina/drugi jeziki
Slika:Polacy_na_Kresach_1931.PNG|thumb|Odstotek Poljakov za Curzonovo črto leta 1931
Slika:Poland1937linguistic.jpg|Poljska leta 1937
</gallery>
Narodnostna sestava teh območij se je izkazala za težko merljivo, tako v času med vojnama kot po drugi svetovni vojni. Članek v The Timesu iz leta 1944 je ocenil, da je vzhodno od Curzonove črte leta 1931 živelo med 2,2 in 2,5 milijona Poljakov.<ref>Alexandre Abramson (Alius). ''Die Curzon-Line''. Europa Verlag, Zürich 1945. str. 45.</ref> Po oceni zgodovinarja Yohanana Cohena je na ozemljih medvojne Poljske vzhodno od Curzonove črte, pridobljenih z Riškim sporazumom, leta 1939 živelo 12 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov Ukrajincev, med 3,5 in 4 milijoni Poljakov, 1,5 milijona Belorusov in 1,3 milijona Judov.<ref>{{cite book|author=Yohanan Cohen|publisher=SUNY Press|year=1989|title=Small Nations in Times of Crisis and Confrontation|url=https://books.google.com/books?id=aN96TB0RUB8C&q=curzon+line+12+million&pg=PA63|page=63|isbn=978-0-7914-0018-0}}</ref> Med drugo svetovno vojno so politiki različno ocenjevali število Poljakov vzhodno od Curzonove črte. Winston Churchill je omenil 3 do 4 milijone Poljakov,<ref name="Churchill1986">{{cite book|author=Winston Churchill|title=Triumph and Tragedy|url=https://books.google.com/books?id=M_6cljKX0uUC&pg=PA568|access-date=25. januarja 2011|date=11. april 1986|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|isbn=978-0-395-41060-8|pages=568}}</ref> Stanislav Mikołajczyk, takratni predsednik poljske vlade v izgnanstvu, pa 5 milijonov.<ref name="Erickson1999">{{cite book|author=John Erickson|title=The road to Berlin|url=https://books.google.com/books?id=6UaU6ZLqK4UC&pg=PA407|access-date=25. januarja 2011|date=10. junij 1999|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07813-8|pages=407}}</ref>
Ukrajinci in Belorusi skupaj so sestavljali večino prebivalstva medvojne vzhodne Poljske.<ref name="Cienciala"/> Poljaki so predstavljali večino v glavnih mestih, kjer so jim sledili Judje, in na nekaterih podeželskih območjih, na primer v Vilenskem vojvodstvu.<ref name="Cienciala">Anna M. Cienciala. "The foreign policy of Józef Piłsudski and Józef Beck 1926-1939: Misconceptions and interpretations". ''The Polish Review''. Vol. LVI, Nos 1-2. 2011. str. 112.</ref><ref name="Wnuk">Rafal Wnuk. "The Polish underground under Soviet occupation, 1939-1941". ''Stalin and Europe: Imitation and Domination, 1928-1953''. Oxford University Press. 2014. str. 95.</ref><ref>Piotr Eberhardt, Jan Owsinski (2003). ''Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth Century Eastern Europe: History, Data and Analysis''. Routledge. str. 29.</ref>
Po sovjetski deportaciji Poljakov in Judov v letih 1939–1941, holokavstu in etničnem čiščenju poljskega prebivalstva Volinije in Vzhodne Galicije s strani ukrajinskih nacionalistov, se je poljsko prebivalstvo na teh ozemljih znatno zmanjšalo. Veliko Poljakov je še vedno živelo v mestih Vilna, Lvov in Grodno in nekaterih manjših mestih. Po letu 1945 se je poljsko prebivalstvo območja vzhodno od nove sovjetsko-poljske meje na splošno znašlo pred dilemo ali sprejeti drugo državljanstvo ali se izseliti. Po novejših raziskavah je vzhodno od Curzonove črte živelo približno 3 milijone rimskokatoliških Poljakov, od katerih jih je približno 2,1 milijona<ref>{{cite book |first=Jörg-Detlef |last=Kühne |title=Die Veränderungsmöglichkeiten der Oder-Neiße-Linie nach 1945 |edition=2nd |publisher=Nomos |location=Baden-Baden |year=2007 |at=see footnote no. 2 |isbn=978-3-8329-3124-7 |language=de}}</ref> do 2,2 milijona<ref>{{cite book |first=Manfred |last=Alexander |title=Kleine Geschichte Polens |edition=2nd enlarged |publisher=Reclam |location=Stuttgart |year=2008 |page=321 |isbn=978-3-15-017060-1 |language=de}}</ref> umrlo, pobegnilo, emigriralo ali bilo izgnano na nemško ozemlje, priključeno k Poljski.<ref name=":3">{{Cite book|url=http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151411/http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-26|title=Political Migrations in Poland 1939-1948|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Didactica|year=2006|isbn=9781536110357|location=Warsaw}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|url=http://rcin.org.pl/Content/15652/WA51_13607_r2011-nr12_Monografie.pdf|title=Political Migrations On Polish Territories (1939-1950)|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Polish Academy of Sciences|year=2011|isbn=978-83-61590-46-0|location=Warsaw}}</ref> V Litvi in Belorusiji še vedno živi velika poljska manjšina. Veliko Poljakov živi tudi v Vilni in Grodnem. V eni od vilenskih občin in regiji Saposkin tvorijo večino prebivalstva.
Ukrajinski nacionalisti so po drugi svetovni vojni nadaljevali svojo partizansko vojno, dokler jih niso Sovjeti zaprli in poslali v gulaga. Tam so aktivno sodelovali v več vstajah (Kengirska vstaja, Norilska vstaja, Vorkutska vstaja).
Število Poljakov vzhodno od Curzonove črte pred drugo svetovno vojno je mogoče oceniti tako, da se seštejejo številke za nekdanjo vzhodno Poljsko in Sovjetsko zvezo pred letom 1939:
{| class="wikitable"
|+
!1. Medvojna Poljska
! Pojščina kot primarni jezik (od tega rimokatoliki)
! Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Jugovzhodna Poljska
|2.249.703 (1.765.765)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/16/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-czesci-kresow-obecnie-w-granicach-ukrainy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na części Kresów obecnie w granicach Ukrainy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
| Poljski popis prebivalstva leta 1931<ref name=":02">{{Cite web|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Polish_census_of_1931|title=Polish census of 1931}}</ref>
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Severovzhodna Poljska
|1.663.888 (1.358.029)<ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/13/liczebnosc-polakow-na-kresach-w-obecnej-bialorusi/|title=Liczebność Polaków na Kresach w obecnej Białorusi|date=2011|website=Konsnard}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://konsnard.wordpress.com/2011/06/15/liczba-i-rozmieszczenie-ludnosci-polskiej-na-obszarach-obecnej-litwy/|title=Liczba i rozmieszczenie ludności polskiej na obszarach obecnej Litwy|date=2011|website=Konsnard}}</ref>
|Poljski popis prebivalstva 1931
|{{Flagicon|Belorusija}} in {{Flagicon|Litva}}
|-
!2. medvojna ZSSR
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
!Vir (popis prebivalstva)
! Danes del:
|-
|Sovjetska Ukrajina
|476.435
|Prvi sovjetski zvezni popis prebivalstva, urejen po narodnostih (1926)
|{{Flag|Ukrajina}}
|-
|Sovjetska Belorusija
|97.498
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Belorusija}}
|-
|Sovjetska Rusija
|197.827
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|{{Flag|Rusija}}
|-
|Ostanek ZSSR
|10.574
|Sovjetski popis prebivalstva leta 1926
|
|-
!3. Medvojne Baltske države
!Etnični Poljaki po uradnem popisu prebivalstva
! Vir (popis prebivalstva)
!Danes del:
|-
|Litva
|65.599 {{efn-lr|Poljski viri na podlagi deleža glasov za poljske stranke na volitvah za Litovski perlament leta 1923 ocenjujejo, da je bilo v medvojni Litvi leta 1923 202.026 Poljakov.|group=Note}}
|Litovski popis prebivalstva leta 1923
|{{Flag|Litva}}
|-
|Latvija
|59.374
|Latvijski popis prebivalstva leta 1930<ref>{{Cite web|url=https://www.csb.gov.lv/en/statistics/statistics-by-theme/population/census/search-in-theme/185-third-population-and-housing-census-latvia-1930|title=Third Population and Housing Census in Latvia in 1930 (latvijsko in francosko)|website=State Statistical Office}}</ref>
|{{Flag|Latvija}}
|-
|Estonija
|1,608
|Estonski popis prebivalstva leta 1934
|{{Flag|Estonija}}
|-
!SKUPAJ (1., 2., 3.)
!4 do 5 milijonov etničnih Poljakov
!
!
|}
==Največja mesta==
Po poljskem popisu prebivalstva leta 1931 so bila med deset največjimi naslednja mesta: [[Lvov]] (312.200 prebivalcev), [[Vilna]] (195.100), Stanisławów (60.000), [[Grodno]] (pop. 49,700), Brześć nad Bugiem (48.400), Borysław (41.500), Równe (40.600), Tarnopol (35.600), Łuck (35.600) in Kołomyja (33.800).
==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Leto 1919]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
116wtmt1yoma29hjigodpulrg51pxgd
Seznam slovenskih slikarjev
0
30474
5724664
5722308
2022-07-28T07:57:07Z
2A00:EE2:1618:794:6964:706D:348E:C1B9
MANJKAJOČE IME
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slikar]]jev PETER KRIVEC'''
{{CompactTOC2}}{{div col|colwidth=20em}}
== A ==
*[[Bojan Abaza]]
*[[Ema Abram]]
*[[Peter Abram]]
*[[Peter Adamič]]
*[[Viktor Adamič]]
*[[Miroslav Adlešič]]
*[[Andrej Ajdič]]
*[[Jurij Ajlec]]
*[[Nevena Aleksovski]]
*[[Almanach]]/''Allmenaco'' (nizoz.-slov.)
*[[Andrej iz Ostroga]]
*[[Jožica Ameršek]]
*[[Franjo Ančik]]
*[[Marko Andlovic]]
*[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.)
*[[Rajko Apollonio]]
*[[Zvest Apollonio]]
*[[Johannes Aquila]]
*[[Tatjana Arh]]
*[[Antea Arizanović]]
*[[Fran Arko]]?
*[[Ernest Artič]]
*[[Brigita Artiček]]?
*[[Beno Artnak]]
*[[Adi Arzenšek]]
*[[Todorče Atanasov]]
*[[Gustav Auersperg]]
*[[Marija Auersperg-Attems]]
*Ferdinand (Ferdo) Avsec
*[[Martin Avsenik]]
*[[Anton Ažbe]]
*
*
== B ==
*[[Vojko Babič]]
*[[Ivana Bajec]]
*[[Angelo Bajuk]]
*[[Milko Bambič]]?
*[[Igor Banfi]]
*[[Jože Barachini]]
*[[Ivan Bartl (slikar)]]
*[[Matija Bartl]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Milan Batista]]
*[[Josip Battig]]
*[[Dubravko Baumgartner]]
*[[Emilija Baumgartner]]
*[[Katja Bednařik Sudec]]
*[[Nikolaj Beer]]
*[[Boris Benčič]]
*[[Vesna Benedetič]]
*[[Gregor Benedik (1850|Gregor Benedik]] (panjske končnice)
*[[Ladislav Benesch]]
*[[Rudi Benétik]]
*[[Bojan Bensa]]
*[[Berko]]
*[[Fortunat Bergant]]
*[[Uršula Berlot]]
*[[Emerik Bernard]]
*[[Janez Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[Marin Berovič]]
*[[Franc Bešter]]
*[[Nadja Bevčar]]
*[[Silvan Bevčar]]
*[[Koloman Beznec]]
*[[Gvido Birolla]]
*[[Dare Birsa]]
*[[Viktor Birsa]]
*[[Edvard Bizjak]]
*[[Franc (Frančišek) Bizjak]] (Franz Wisiak)
*[[Martin Bizjak (1929-2017)]]
*[[Milan Bizjak]]
*[[Matej Bizovičar]]
*[[Milan Bizovičar]]
*[[Jurij Bobič]]
*[[Vinko Bogataj]] ?
*[[Ivan Bogovčič]]
*[[Janez Boljka]]
*[[Miha Boljka]]
*[[France Boltar]]
*[[Molly Bonač]]
*[[Jaka Bonča]]
*[[Bogdan Borčić]]
*[[Janez Borovski]]
*[[Jože Boschitz]]
*[[Pavle Bozovičar]]
*[[Andrej Božič]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Julče Božič]]
*[[Nika Božič]]
*[[Matija Bradaška]]
*[[Bram Barjanski]] ''(Branko Simčič)''
*[[Remigij Bratož]]
*[[Lucijan Bratuš]]
*[[Boris Bratuž]]
*[[Igor Bravničar]]
*[[Veljko Bravničar]]
*[[Suzana Brborović]]
*[[Olivia Bregant]]
*[[Lado Brejc]]
*[[Almira Bremec]]
*[[Tea Breščak]]
*[[Stojan Brezočnik]]
*[[Beti Bricelj]]
*[[Ida Brišnik Remec]]
*[[Matej Brodnik]]
*[[Stanislav Brodnik]]
*[[Jakob Brollo]] (Furlan)
*[[Ljubo Brovč]]
*[[Ivan Brudar]]
*[[Andrej Brumen-Čop]]
*[[Klemen Brun]]
*[[Avgust Andrej Bucik]]
*[[Sonja Budal]]
*[[Ivan Bukovec (1932)]]
*[[Jože Bunič]]
*[[Tamara Burmicky]] - Taya
*[[Marko Butina]]
*[[Milan Butina]]
*
== C ==
*[[Alojz Capuder]]
*[[Atilij Carli]]/Kralj
*([[Giorgio Carmelich]])
*[[Rasso Causevig]]?
*[[Anton Cebej]]
*[[Vlado Cedilnik]]
*[[France Cegnar (agronom)|France Cegnar]]
*[[Anton Cej]]
*[[David Cej]]
*[[Demetrij Ivan Cej]]
*[[Jože Cej]]
*[[Jure Cekuta]]
*[[Raoul Cenisi]]
*[[Jože Centa]]
*[[Mira Cepuder]]
*[[Maja Cerar (r. Tomc)]]
*[[Mojca Cerjak]]?
*[[Klavdij Cernigoi]]
*[[Jože Cesar]]
*[[Mire Cetin]]
*[[Ludovik Cetinović|Ludovik (Ljudevit) Cetinović]]
*[[Dragutin Cifrek]]
* [[Anton Cigoj]]
* [[Danica Cigoj-Kuščer]]
*[[Jure Cihlař]]
*[[Janez Cimbol]]
*[[Jože Ciuha]]
*[[Peter Ciuha]]
*[[Romeo Coceani]]
*[[Carolina Coglot|Carolina Coglot/Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli)
*[[Ina Conradi Chavez]]?
*[[Ludwig de Clericq|Ludwig Clericq]] (1640–1702)
*[[Silva Copič]]
*[[Viktor Cotič]]
*[[Tulio Crali]]/Kralj
*[[Stane Cuderman]]
*[[Valentin Cundrič]]?
*[[Franc Curk]]
*[[Dragica Cvek Jordan]]
*[[Jože Cvelbar]]
*[[Marjeta Cvetko]]
*[[Jure Cvitan]]
== Č ==
*[[Ivan Čargo]]
*[[Sebastijan Časar]]
*[[Avgust Čebulj (duhovnik)]]
*[[Jože Čebulj]]
*[[Josip Čeferin]]
*[[Luka Čeferin]]
*[[Anton Čeh (slikar)]]
*[[Boni Čeh]]
*[[Vlado Čelar]]
*[[Nina Čelhar]]
*[[Lojze Čemažar]]
*[[Matej Čepin]]
*[[Ksenija Čerče]]
*[[Marijan Černe]]
*[[Avgust Černigoj]]
*[[Dora Černigoj]]
*[[Klavdij Černigoj]]/Cernigoi
*[[Sandi Červek]]
*[[Barbara Čižmek Cihlař]]
*
*[[Bogdan Čobal]]
*[[Ivan Čobal]]
*[[Larisa Čobal]]
*[[Zvonko Čoh]]?
*[[Mirko Čok]]
*[[Alojz Črnigoj]]
*[[Rajko Čuber]]
*[[Simona Čudovan]]
*[[Tjaša Čuš]]
*[[Branko Čušin]]
== D ==
*[[Rado Dagarin]]
*[[Marjanca Dakskofler Savinšek]]
*[[Miha Dalla Valle]]
*[[Ladislav Danč]]
*[[Izidor Debeljak]]
*[[Riko Debenjak]]
*[[Barbara Demšar]]
*[[Danijel Demšar|Daniel Demšar]]
*[[Jože Denko]]
*[[Marijan De Reggi]]
*[[Edo Deržaj]]
*[[Danilo Devetak]]
*[[Patrizia Devidé]]
*[[Smiljana Didek]]?
*[[Zoran Didek]]
*[[Boge Dimovski]]
*[[Tina Dobrajc]]
*[[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
*[[Igor Dolenc]]
*[[Jana Dolenc]]
*[[Veno Dolenc]]
*[[Štefan Dolinar]]
*[[Sarah Dolinšek]]
*[[Zdravko Dolinšek]] ?
*[[Miligoj Dominko]]
*[[Marjan Dovjak]]
*[[France Dremelj|France "Aco" Dremelj]]
*[[Barbara Drev]]
*[[Vesna Drnovšek]]
*[[Drago Druškovič ml.]]
== E ==
*[[Josip Egartner (slikar)]]
*[[Jože Ekart]]
*[[Danilo Emeršič]]
*[[Milka Erbežnik]]
*[[Milan Erič]]
*[[Miran Erič]]
*[[Simona Erjavec]]
*[[Andreja Eržen]]
*[[Jože Eržen]]
== F ==
*
*[[Milanka Fabjančič]]?
*[[Stane Fabjančič]]
*Dominik (Domenico) Fabris
*[[Robert Faganel]]
*[[Vida Fakin]]
*[[Silvester Fakuč]]
*[[Ivana Faninger]]
*[[Tomaž Fantoni]] (Furlan)
*[[Blaž Farčnik]]
*[[Romana Favier]]
*[[Roman Fekonja]]
*[[Katja Felle]]
*[[Rajko Ferk]]
*[[Janez Ferlan]]
*[[Pavel Ferluga]]
*[[Mitja Ficko]]
*[[Igor Fistrič]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Božidar Flajšman]]
*[[Marija Flegar]]
*[[Jelka Flis]]
*[[Pavel Florjančič]]
*[[Franz Ignaz Flurer]]
*[[Zorko Fon]]
*[[Jernej Forbici]]
*[[Dominik Forte]]
*[[Ivan Franke]]
*[[Vanja Franko]]
*[[Vida Franko]]
*[[Milan Fras (1921)]]
*[[Simon Fras]]
*[[Vlado Fras]]
*[[Ivo Frbežar]]
*[[Črtomir Frelih]]
*[[Metod Frlic]]
*[[Filip Fröhlich]]
*[[Josef Ferdinand Fromiller]]?
*[[Srečko Frühauf]]
*[[Lorenzo Furlan]]
*[[Slavko Furlan]]
*Dunja Furlani Kofler?
*[[Peter Furlanič]]
*[[Leander Fužir]]
== G ==
*[[Peter Gaber]] & [[Tone Gaber]]
*[[Rudolf Gaberc]] (>Bgd)
*[[Dragan Gačnik]]
*Vladimir Gajšek
*[[Branko Gajšt]]
*[[Andrej Gala]]
*[[Štefan Galič]]
*[[Sašo Gantar]]
*[[Janez Garbajs]]
*[[Maksim Gaspari]]
*[[Nataša Gašparac]]
*[[Irena Gašperšič]] Meško
*[[Vojko Gašperut]]
*[[Kostja Gatnik]]
*[[Irena Gayatri Horvat]] (hrv.-slov.)
*[[Ivan Geder]]
*[[Mito Gegič]]
*[[Hans Georg Geigerfeld]]
*[[Nino Gergolet]]
*[[Alenka Gerlovič]]
*[[Herman Germ]]
*[[Josip Germ]]
*[[Helena Germonik]]
*Stanka Glavan
*[[Blaž de Gleria]]
*[[Franc Globočnik]]
*[[Olaf Globočnik]]
*[[Vito Globočnik]]
*[[Ivan Gluhodedov]]
*[[Gustav Gnamuš]]
*[[France Godec]]
*[[Silvester Godina]]
*[[Marjeta Godler]]
*[[Prokop Godler|Prokop(ij) Godler]]
*[[Goetzl]] (Götzl) (družina)
*[[Bojan Golija]]
*[[Klementina Golija]]
*[[Martina Golija]]
*[[Franc Golob (agronom)]]
*[[Franc Golob]]
*[[Franjo Golob (umetnik)]]
*[[Milan Golob]]
*[[Zdenka Golob Borčič]]
*[[Endre Göntér]] (star./ml.)
*[[Bojan Gorenec]]
*[[Viktor Goričan]]
*[[Josip Gorinšek]]
*[[Jože Gorjup]]
*[[Rudi Gorjup]]
*[[Stane Gorjup]]
*[[Tine Gorjup]]
*[[Tomaž Gorjup]]
*[[Josip Marija Gorup]]
*[[Tomaž Gostinčar]]
*Fanči (Frančiška) Gostiša
*[[Božidar Grabnar]]
*[[Boris Grad]]
*[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]]
*[[Stojan Grauf]]
*[[Fulvia Grbac]]
*[[Marija Gregorc]]
*[[Milena Gregorčič]]
*[[Nevenka Gregorčič]]
*[[Ludvik Grilc]]
*[[Cene Griljc]]
*[[Ivan Grohar]]
*[[Janez Grohar]]
*[[Bogdan Grom]]
*[[Davorin Gros]]
*[[Evgenija Gruden]]
*[[France Gruden]]
*Roman Gruntar
*[[Marjan Gumilar]]
*[[Špela Gumzej]]
*[[Pavel Gustinčič]]
*[[Anton Gvajc]]
*[[Herman Gvardjančič]]
== H ==
*[[Janez Hafner]]
*[[Miro Hajnc]]
*Friderik Hamerlitz
*Janez Handt
*[[Štefan Hauko]]
*Dora Hauser
*[[Anton Hayne]]
*[[Jožef Hayne]]
*[[Martina Hegediš]]
*[[Eva Heimer]]
*[[Peter Hergold]]
*[[Andrej Herman]] ?
*[[Anton Herman]]
*[[Janez Andrej Herrlein]]
*[[Jaroslav Hilbert]]
*[[Robert Hlavaty]]
*[[Vinko Hlebš]]
*[[Vladimir Hmeljak]]
*[[Leopold Hočevar]] - Hoči
*[[Miran Hočevar]]
*[[Sergej Hočevar]]
*[[Zoran Hočevar]]
*[[Valentin Hodnik]]
*[[Josip Hohnjec (slikar)]]
*[[Leon Homar]] - Levko
*[[Goran Horvat]]
*[[Franc Horvat (slikar)]]
*[[Jože Horvat]] - [[Jaki]]
*[[Štefan Horvat]]
*[[Vera Horvat]]
*[[Milena Houška Pavlin]]
*[[Tomaž Hostnik (1961)]]
*[[Anamari Hrup]]
*[[Anka Hribar Košmerl]]
*[[Janez Hrovat]]
*[[Drago Hrvacki]]
*Hua Qing ?
*[[Vida Hudoklin Šimaga]]
*[[Gabrijel Humek]]
*[[Ištvan Išt Huzjan]]
*[[Zdenko Huzjan]]
*[[Just Hvala]]
== I ==
*[[Stanislav Intihar]]?
*[[Cvetka Ipavec]]
*[[Jože Ipavec]]
*[[Tjaša Iris]]
*[[Bard Iucundus]] (''Leobard Oblak'')
*[[Aleksa Ivanc Olivieri]]
*[[Taja Ivančič]]
*[[Slobodan Ivanković-Baudo]] (bos./srb.-fr.-slov.)
== J ==
*[[Stane Jagodič]]
*[[Božidar Jakac]]
*[[Svetlana Jakimovska Rodić]]
*[[Karel Jakob]]
*[[Marko Jakopič]]
*[[Marta Jakopič Kunaver]]
*[[Rihard Jakopič]]
*[[Viljem Jakopin]]
*[[Marko Jakše]]
*[[Izidor Jalovec]]
*[[Matija Jama]]
*[[Jamšek]] (Jambšek), družina
*[[Janez Borovski]]
*[[Janez Ljubljanski]]
*[[Janez iz Kastva]]
*[[Silva Janež]]
*[[Anton Janša]]
*[[Lovro Janša]]
*[[Valentin Janša]]
*[[Gustav Januš]]
*[[Evgenija Jarc]]
*[[Radovan Jeglič]]
*[[Danilo Jejčič]]
*[[Marjan Jelenc]]
*[[Franc Jelovšek]]
*[[Krištof Andrej Jelovšek]]
*[[Andrej Jemec]]
*[[Gašper Jemec]]
*[[Jernej Jemec]]
*[[Stanka Jenko]]
*[[Zmago Jeraj]]
*[[Irena Jeras Dimovska]]
*[[Alojz Jerčič]]
*[[Anja Jerčič Jakob]]
*[[Ciril Jerič]]
*[[Rado Jerič]]
*[[Zvonimir Jerič]]?
*[[Marcos Luis Jerman|Marko Jerman]]
*[[Jernej iz Loke]]
*[[Mladen Jernejec]]
*[[Jožef Jerome]]
*[[Marijan Jesenovec]]
*[[Boris Jesih (slikar)]]
*[[Kristijan Jezernik]]?
*[[Karel Jirak]]
*[[Johannes Aquila]]
*[[Breda Jontes]]
*[[Rudi Jordan]]
*[[Sebstijan Jordan]]
*[[Peter Jovanovič]]
*[[Anton Jug]]
*[[Jurij Jurčič]]
*[[Boštjan Jurečič]]
*[[Samo Jurečič]] - [[Samo]]
*[[Silva Jurečič Košir]]
*[[Jože Jurič]]
*[[Barbara Jurkovšek]]
*[[Rok Juršič]]
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Elko Justin]]
== K ==
*[[Miro Kačar]]
*[[Duša(nka) Kajfež|Duša Kajfež]]
*[[Simon Kajtna]]
*[[Jurij Kalan]]
*[[Bogoslav Kalaš]]
*[[Katarina Kalc]]
*[[Lojze Kalinšek]]
*[[Stane Kališnik]]
*[[Enver Kaljanac]]
*[[France Kambič]]
*[[Mihael Kambič]]
*[[Andrej Kamnik]]?
*[[Sergej Kapus]]
*[[Janez Kardelj (slikar)]]
*[[Azad Karim]]
*[[Silva Karim]]
*[[Anton Karinger]]
*[[Maria Karnar-Lemesheva]] (rus.-slov.)
** [[Alois Kasimir]] (r. Dunaj - u. Ptuj)
** [[Luigi Kasimir]] (r. Ptuj - u. Dunaj)
*[[Barbara Kastelec]]
*[[Eva Kastelic]]
*[[Janko Kastelic (slikar)]]
*[[Milan Kastelic]]
*[[Simon Kastelic]]
*[[Elza Obereigner|Elza Kastl-Obereigner]]
*Josip Kastner
*[[Franc Kavčič (slikar)]]
*[[Maks Kavčič]]
*[[Mateja Kavčič]]
*[[Vasja Kavčič]]
*[[Irena Kazazić]]
*[[Karel Keber]]
*[[Gregor Kemperle]]
*[[Alenka Kham Pičman]]
*[[Dušan Kirbiš]]
*[[Lojze Kirbiš]]
*[[Jože Kjačič]]
*[[Bojan Klančar]]
*Stane Klančnik?
*[[Vladimir Klanjšček]]
*[[Klavdij Klarič]]
*[[Roza Klein Sternen]]
*[[Staš Kleindienst]]
*[[Dore Klemenčič-Maj]]
*[[Fran Klemenčič]]
*[[Maj Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Kiki Klimt]]
*[[Vivijana Kljun]]
*[[Matija Knavs]]
*[[A. D. Knez]]
*[[Janez Knez]]
*[[Janez Mišo Knez]]
*[[Joso Knez]]
*[[Aleksij Kobal]]
*[[Jožef Kobau]] (Cobau)
*[[Boris Kobe]]
*[[Jurij Kobe]]
*[[Ivana Kobilca]]
*[[Matjaž Kocbek]]
*[[Rajmund Kocbek]]
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Ida Kocjančič]]
*[[Romej Kocjančič]] (Romeo Coceani)
*[[Majda Kočar]]
*[[Dimitrij Kodrič]] (John D. Kodric)
*[[Ignac Kofol]]
*[[Rudi Kogej]]
*[[Carolina Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli)
*[[Alojzij Kogovšek]]
*[[Josip Kogovšek]]
*[[Viktor Kojc]]
*[[Denise Kokalj]]
*[[Gregor Kokalj]]
*[[Ivo Kolar]]
*[[Antonija Kolerič]]
*[[Kaly Kolonič]]
*[[Biserka Komac]]?
*[[Stanka Komac|Stanka Komac Šraj]]
*[[Silvester Komel]]
*[[Franc Konc]]
*[[Alojz Konec]]
*[[Tina Konec]]
*[[Mitja Konić]]
*[[France Kopač|France (Franjo) Kopač]]
*[[Franc Kopitar-Silvo]]
*[[Leon Koporc]]
*[[Lojze Koporc]]
*[[Jože Kopriva]]
*[[Sašo Koprivec]]
*[[Miran Kordež]]
*[[Zora Koren Škerk]]
*[[Slavko Kores]]
*[[Helena Korošec - Elí]]
*[[Irena Korošec]]
*[[Janez Korošec (slikar)]]
*[[Josip Korošec - Nini]]
*[[Nika Korsič]]
*[[Benjamin Korže]]
*[[Gojmir Anton Kos]]
*[[Ivan Kos (likovnik)]]
*[[Klara Kos]] -"''Seiko''"
*[[Mateo Kos]]
*[[Polonca Kosi|Polon(c)a Kosi]]
*[[Srečko Kosi]]
*[[Andrej Kosič]]
*[[Josip Kosmač]]?
*[[Mihael Kosmač]]
*[[Stane Kosmač]]
*[[Franc Košar]]
*[[Andrej Košič]] (Kosič)
*[[Boštjan Košir]]
*[[France Košir]]
*[[Matej Košir]]
*[[Borut Košnjek]]
*[[Suzana Košnjek|Suzana Košnjek-Cotič]]
*[[Jože Kotar]]
*[[Rudolf Kotnik]]
*[[Helena Kottler Vurnik]]
*[[Ivo Kovač]]
*[[Ljerka Kovač]]
*[[Samo Kovač]]
*[[Vesna Kovač]]
*[[Vladimir Kovač]]
*[[Bojan Kovačič]]
*[[David Kovačič]]
*[[Janez Kovačič]]
*[[Katja Kovše]]
*[[Marjan Kozamernik]]
*[[Jasna Kozar]]-Hutheesing
*[[Ljubo Kozic]]
*[[Anton Koželj]]
*[[Maks Koželj]]
*[[Matija Koželj]]
*[[Marjanca Kraigher]]
*[[Nevenka Kraigher]]
*[[Milovan Krajnc]]
*[[Andrej Kralj]]
*[[Ervin Kralj]]
*[[France Kralj]]
*[[Mara Kralj]]
*[[Matjaž Kralj]]
*[[Samo Kralj]]
*[[Tea Kralj]]
*[[Tone Kralj]]
*[[Albin Kramberger]]
*[[Jože Kramberger]]
*[[Ted Kramolc]]
*[[Konrad Kranjc]]
*[[Miro Kranjec]]
*[[Anka Krašna]]
*[[Metka Krašovec]]
*[[Fani Kratnar]]
*[[Marjan Kravos]]
*[[Edvard Krbavčič]]
*[[Igor Kregar]]
*[[Stane Kregar]]
*[[Bine Krese]]
*[[Štefan Kresnik]]
*[[France Kreuzer]]
*[[Alojz Krevh]]
*[[Benjamin Kreže]]
*[[Dominik Olmiah Križan]]
*[[Gorazd Krnc]]
*[[Benjamin Krumpej]]
*[[Tomaž Kržišnik]]
*[[Stane Kumar]]
*[[France Kunaver]]
*[[Judita Kunčič Mandelc]]
*[[Ida Künl]]
*[[Pavel Künl]]
*[[Viljem Künl]]
*[[Marica Kupfer]]
*[[Majda Kurnik]]
*[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]Kneževič Stojan
== L ==
*[[Vladimir Lakovič]]
*[[Milan Lamovec|Milan "Didi" Lamovec]]
*[[Mojca Lampe Kajtna]]
*[[Vladimir Lamut]]
*[[Aladin Lanc]]
*[[Henrika Langus]]
*[[Matevž Langus]]
*[[Adolf Lapajne]]
*[[Boštjan Lapajne]]
*[[Nuša Lapajne]] Čurin
*[[Samo Lapajne]]?
*[[Tone Lapajne]]
*[[Avgust Lavrenčič]]
*[[Miloš Lavrenčič]]
*[[Boris Lavrič]]
*[[Lojze Lavrič]]
*[[Simon Lavrič]]
*[[Anton Layer]]
*[[Josip Layer]]
*[[Leopold Layer]]
*[[Marko Layer]]
*[[Valentin Layer]]
*[[Monika Lazar]]
*[[Vladimir Leben]]
*[[Kamilo Legat]]
*[[Zmago Lenardič]]
*[[Jožef Anton Lerchinger]]
*[[Drago Leskovar]]
*[[Tone Leskovšek]]
*[[Mira Ličen Krmpotić]]
*[[Terezija Lipič]] (por. Köstl)
*[[Dušan Lipovec]]
*[[Gani Llaloshi]]
*[[Janez Logar (1938)]]
*[[Lojze Logar]]
*[[Tatjana Logar]]
*[[Milan Lorenčak]]
*[[Ivo Lorenčič]]
*[[Erik Lovko]]
*[[Branko Lozar]]
*[[Robert Lozar]]
*[[Albin Lugarič]]
*[[Marko Lukan]]
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Avrelij Lukežič]]
*[[Ferdo Lupša]]?
*[[Stana Lušnic Arsovska]]
*[[Milena Luznar Strašek]]
*[[Aprilija Lužar]]
== M ==
*
*[[Josip Macarol]]
*[[France Maček]] - Muc
*[[Janez Madrijan]]
*[[Srečko Magolič]]
*[[Polona Maher]]
*[[Dominik Mahnič]]
*[[Marino Mahnič]]
*[[Rudolf Maister]]
*[[Jože Majcen]]
*[[Anka Makovec]]?
*[[Stanko Makuc|Stanko (Stanislav) Makuc]]
*[[Tanja Makuc]]
*[[Vladimir Makuc]]
*[[Ivan Malavašič]]
*[[Miha Maleš]]
*[[Ferdinand Malič]]
*[[Dušan Mandič]]
*[[Adriana Maraž]]
*[[Henrik Marchel]]
*[[Rudolf Marčič]] (Rudolf Ernst Marčić)
*[[Štefan Marflak]]
*[[Jože Marinč]]
*[[Peter Markovič]]
*[[Cveto Marsič]]
*[[Ira Marušič]]
*[[Živko Marušič]]
*[[Nikolaj Mašukov]]
*[[Janez Matelič]]
*[[Matjaž Mauser]]
*[[Aco Mavec]]
*[[Erik Mavrič]]
*[[Ferdo Mayer]]
*[[Marjan Maznik]]
*[[Ignac Meden]]
*[[Jožica Medle]]
*[[Pavel Medvešček]]
*[[Jože Meglič]]
*[[Emil Memon]]
*[[Jasna Merku]]
*[[Franc Mesarič]]
*[[Kiar Meško]]
*[[Stane Meterc]]
*[[Matej Metlikovič]]
*[[Janez Valentin Metzinger]]
*[[Janez Mežan (slikar)]]
*[[Matej Mihelčič]]?
*[[France Mihelič]]
*[[Marina Mihelič]] (-Satler)
*[[Polde Mihelič]]
*[[Eva Mihevc]]
*[[Ignac Mihevc]]
*[[Matevž Miklavčič]]
*[[Ivan Miklavec]]
*[[Marjan Miklavec]]
*[[Julijan Miklavčič]]
*[[Božo Miklavžič]]
*[[Milan Mikuž]]
*[[Mira Mikuž]]
*[[Andrej Militarov]]
*[[Janez Milkovič - Jano]]
*[[Cvetka Miloš]]
*[[Franc Mirt]]
*[[Marijan Mirt]]
*[[Milan Mlakar]]
*[[Niko Mlakar]]
*[[Simon Mlakar]]
*[[Lucija Močnik Ramovš]]
*[[Marko Modic]]
*[[Miroslav Modic]]
*[[Zmago Modic]]
*[[Miran Mohar]]
*[[Marjan Motoh]]? (& Jože M.)
*[[Livij Možina]]
*[[Franc Mrčun]]
*[[Ivo Mršnik]]
*[[Nina Mršnik]]
*[[Izidor Molè]]
*[[Dušan Muc]]
*[[Jožef Muhovič]]
*[[Brane Murko|Brane (Branko) Murko]]
*[[Lojze Mušič]]
*[[Zoran Mušič]]
== N ==
*[[Mira Narobe]]
*[[Franci Nemec]]
*Rafael Nemec ?
*[[David Nez]]
*[[Franc Anton Niernberger]]
*[[Anton Novak]]
*[[Dreja Novak]]?
*[[Miro Novak (slikar)]]
*[[Vinko Novak]]
*[[Franc Novinc]]
== O ==
*[[Peter Obal]]
*[[Elza Obereigner]]
*[[Amalija Oblak Hermannsthal]]
*[[Floris Oblak]]
*[[Mojca Oblak]]
*[[Nika Oblak]]
*[[Polde Oblak (slikar)]]
*[[Joža Ocepek]]
*[[Elsa Oeltjen Kasimir]]
*[[Jan Oeltjen]]
*[[Simon Ogrin]]
*[[Zoran Ogrinc]]
*[[Žiga Okorn]]
*[[Radko Okretič]]
*[[Valentin Oman]]
*[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]]
*[[Jana Omersa Križaj]]
*[[Janko Orač]]
*[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.)
*[[Mojca Osojnik]]?
*[[Lidija Osterc]]?
*[[Janez Ošaben]]
*[[Robert Ošep]]
*[[Jože Ovsec]]
== P ==
*[[Katja Pal]]
*[[Klavdij Palčič]]
*[[Mia Paller]]
*[[Lajči Pandur]]
*[[Ludvik Pandur]]
*[[Andreja Panič Omahna]]
*[[France Papež]]
*([[Julij Papič]] - slov.-hrv.) ?
*[[Uroš Paternu]]
*[[Darinka Pavletič-Lorenčak]]
*[[Andrej Pavlič]]
*[[Anton Pavlič]]?
*[[Marija Pavlič]] - ''Micka Blažičeva''
*[[Sergej Pavlin]]
*[[Agata Pavlovec]]
*[[France Pavlovec]]
*[[Mirna Pavlovec]]
*[[Franc Pavlovič]] (Brazilija)
*Ana Pavšek
*[[Herman Pečarič]]
*[[Marija Pečarič]]
*[[Silvij Pečarič]]
*[[Karel Pečko]]
*[[Greta Pečnik]]
*[[Maja Pegan]]
*[[Lado Pengov]]
*[[Miša Pengov]]
*[[Mojca Pengov]]
*[[Slavko Pengov]]
*[[Amalia Perez-Molek]]
*[[Rudi Pergar]]
*[[Anton Perko]]
*[[Lojze Perko]]
*[[Tomaž Izidor Perko]]
*[[Miha Perne]]
*[[Marko Pernhart]]
*[[Julijana Peršič]]
*[[France Peršin]]
*[[Marija Gracija Peršolja]]
*[[Sebastijan Peršolja]]
*[[Neža Perovšek]]
*[[Gregor Perušek]]
*[[Polona Petek]]
*[[Jože Peternelj]]
*[[Konrad Peternelj]]
*[[Jožef Petkovšek]]
*[[Alojzija Petrič]]
*[[Dušan Petrič]]
*[[Mario Petrić]]
*[[Stane Petrovič - Čonč]]
*[[Emilija Petrović Martini]]
*[[Vida Pfeifer Sajko]]
*[[Albert Pichl]]
*[[Nataša Pičman]]
*[[Mirko Pihler]]
*[[Filip Pik]]
*[[Veno Pilon]]
*[[David Pintar]]
*[[Mira Pintar]]
*[[Anastazija Pirnat]]
*[[Miha Pirnat]] (st./ml.)
*[[Vladimir Pirnat]]
*[[Adolf Pirsch]]
*[[Elda Piščanec]]
*[[Roža Piščanec]]
*[[Leon Pišek]]
*[[Josip Pišof - Cepa]]
*[[Matija Plainer]]/[[Platner]]
*[[Andej Planer|Andej Pla(n)ner]]
*[[Jona Gal Peregrin Planinc|Jona Gal Planinc]]
*[[Mojca Planinc]]
*[[Štefan Planinc]]
*[[Anton Plemelj]]
*[[Karel Plemenitaš]]
*[[Boštjan Plesničar]]
*[[Dora Plestenjak]]
*[[Janez Plestenjak (slikar)]]
*[[Karel Plestenjak]]
*[[Silvester Plotajs Sicoe]]
*[[Anton Plumental]]?
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Tomo Podgornik]]
*[[Vinko Podobnik]]
*[[France Podrekar]]
*[[Tadej Pogačar (umetnik)]]
*[[Tjaša Pogačar]]
*[[Vojko Pogačar]]
*[[Jože Pohlen]]
*[[Franc Pohole]]
*[[Oton Polak]]
*[[Irena Polanec]]
*[[Dragotin Poljanec]]
*[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]]
*[[Jože Poljanšek]]
*[[Borut Popenko]]
*[[Silvije Arc Popovič]]
*[[Gašper Porenta]]
*[[Oton Postružnik]] (slov.-hrv.)
*[[Bogdan Potnik]]
*[[Ervin Potočnik]]
*[[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749-1834)
*[[Janez Potočnik (1892-1983)]]
*[[Josip Potočnik]]
*[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]]
*[[Uroš Potočnik|Uroš Potočnik (slikar)]]
*[[Vladimir Potočnik]]
*[[Cita Potokar]]
*[[Jože Potokar]]
*[[Viktor Povše]]
*[[Andrea Pozzo]]
*[[Miloš Požar]]
*[[Brigita Požegar Mulej]]
*[[Ivo Prančič]]
*[[Janez Praprotnik]]
*[[Valerija Prašnikar]]
*[[Gregor Pratneker]]
*[[Adrijan Praznik]]
*[[Vida Praznik]]
*[[Arjan Pregl]]
*[[Marij Pregelj]]
*[[Mira Pregelj]]
*[[Drago J. Prelog]] (slov.-avstrijski na Dunaju)
*[[Marija Prelog]]
*[[Dušan Premrl]]
*[[Miha Presker]]
*[[Ivan Prešern]]-Žan (& [[Ivanka Kraševec]])
*[[Emil Primožič]] (Primossi)
*[[Ivan Primožič]]
*[[Janez Pristavec]]
*[[Vera Pristovšek]] (r. Fišer)
*[[Stanislava S. Pudobska]]
*[[Zmago Puhar]]
*[[Igor Pustovrh]]
*[[Boštjan Putrih]]
*[[Franc Pustavrh]] (Frančišek Pustovrh)
*[[Ratimir Pušelja]]
==Q==
* [[Giulio Quaglio]]
*Hua Qing
==R==
*
*[[Tone Rački]]
*[[Irina Rahovsky Kralj]]
*[[Janez Franc Rainbalt]]
*[[Milica Rajačič Steržaj]]
*[[Tone Rajhman]]
*[[Mirko Rajnar]]
*[[Stanislav Rapotec]]
*[[Franci Ratej]]?
*[[Janez Ravnik (slikar)]]
*[[Barbara Ravnikar]]
*[[Ljubo Ravnikar]]
*[[Tone Ravnikar (1920)]]
*[[Nevenka Rayer Parisi]]
*[[Claudia Raza]]
*[[Milan Razboršek]]
*[[Stojan Razmovski]]
*[[Ida Rebula]]
*[[Urška Rednak]]
*[[Peter Rehar]]
*[[Žiga Rehar]]
*[[Janez Mihael Reinwaldt]]
*[[Franc Karel Remb]]
*[[Bara Remec]]
*[[Marijan Remec]]
*[[Štefan Remic]]
*[[Tjaša Rener]]
*[[Janez Repnik]]
*[[Anton Repnik]]
*[[Igor Ribič]]
*[[Miriam Repič-Lekič]]
*[[Nataša Ribič Štefanec]]
*[[Niko Ribič]]
*[[Milan Rijavec]]
*[[Oto Rimele]]
*[[Mitja Robič]]
*[[Davorin Rojc]]
*[[Jasmina Rojc]]
*[[Tone (Anton) Rojc]]
*[[Mateja Rojc]]
*[[Melita Rojic]]
*[[Irena Romih]]
*[[Milan Rot]]
*[[Janez Rotman]]
*[[Oskar Rotovnik]] - Oki
*[[Smiljan Rozman]]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Milan Rozmarin|Milan Rožmarin]]
*[[Mihael Rudl]]
*[[Ferdinand Nande Rupnik]]
*[[Marko Ivan Rupnik]]
*[[Tone Rupnik - Storžev]]
*([[Michael Ruppe]])
*[[Marija Rus]]
*[[Zmago Rus]]
*[[Giulio Ruzzier]]
== S ==
*[[Janez Sajevic]]
*[[Boris Sajovic]]
*[[Evgen Sajovic]]
* [[Rudolf Saksida]]
*[[Eduard Salesin]]?
*[[Jasna Samarin]]
*[[Gregor Samastur]]
*[[Jur Samec]]
*[[Gorazd Satler]]
*[[Roman Savinšek]]
*[[Andrej Savski]]
*[[Janez Krstnik Scherer]]
*[[Mitja Schöndorfer]]
*[[Dušan Sedej]]?
*[[Janez Sedej]]
*[[Maksim Sedej]]
*[[Maksim Sedej, mlajši]]
*[[Pavle Sedej]]
*[[Aleš Sedmak]]
*[[Ivan Seljak - Čopič]]
*[[Denis Senegačnik]]
*[[Mojca Senegačnik]]
*[[Brane Sever]]
*[[Edo Sever|Edi (Edo) Sever]]
*[[Mateja Sever]] (''=Maja Ninalota'' S.)?
*[[Valerija Sever]]
*[[Adel Seyoun]]
*''Branko Simčič'' = ''Bram Barjanski''
*[[Daša Simčič]]?
*[[Mik Simčič]]
*[[Rudi Simčič]]
*[[Apolonija Simon]]
*[[Franc Simonič (slikar)]]
*[[Patricija Simonič]]
*[[Štefan Simonič]]
*[[Albert Sirk]]
*[[Zdenko Skalicky]]
*[[Ana Skedl]]
*[[Franci Skerbinek]]
*[[Rudi Skočir]]
*[[Franc Ksaver Skola]]
*[[Hugo Skopal]]
*[[Andrej Skrbinek]] - "Andy Black"
*[[Majda Skrinar]]
*[[Iris Skubin]]
*[[Igor Boris Skulj]]
*[[Marjan Skumavc]]
*[[Jože Slak]] - Đoka
*[[France Slana]]
*[[Domen Slana]]
*[[Rok Slana]]
*[[Rajko Slapernik]]
*[[Darko Slavec]]
*[[Vida Slivniker-Belantič]]
*[[Josip Slovnik]]
*[[Ana Sluga]]
*[[Damir Smerdel]]
*[[Pavel Smolej]]
*[[Jerneja Smolnikar]]
*[[Hinko Smrekar]]
*[[Venceslav Smrekar]]
*[[Jošt Snoj]]
*[[Viktor Snoj]]
*[[Matko Soklič|Matko (Matej) Soklič]]
*[[Simon Soklič]]
*[[Gorazd Sotler]]
*[[Alenka Sottler]]
*[[Savo Sovre]]
*[[Alenka Spacal]]
*[[Jože Spacal]]
*[[Lojze Spacal]]
*[[Venčeslav Sprager]]
*[[Andreja Srna]]
*[[Jože Srebrnič (slikar)]]
*[[Zora Stančič]]
*[[Marija Starič Jenko]]
*[[Tinca Stegovec]]
*[[Ferdinand Steiner]] (?—1725)
*[[Eduard Stepančič]]
*[[Milena Stepančič]]
*[[Franjo Sterle]]
*[[Maksimiljan Sternad]] - Milč
*[[Matej Sternen]]
*[[Lucija Stopar Štrovs]]
*[[Rudi Stopar]]
*[[Lucija Stramec]]
*[[Franc Strauss]]?
*[[Franc Mihael Strauss]]
*[[Janez Strauss]]
*[[Janez Andrej Strauss]]
*[[Gvido Stres]] st.
*[[Božidar Strman]] - Mišo
*[[Ivan Strnad]]
*[[Leopold Strnad]]
*[[Mihael Stroj]]
*[[Mladen Stropnik]]
*[[Gabrijel Stupica]]
*[[Marija Lucija Stupica]]
*[[Marlenka Stupica]]
*[[Breda Laura Sturm]]
*[[Viktor Sulčič]]
*[[Jože Svetina]] - "Taj"
*[[Marija Svetlič]]
*[[Dragica Svetličič]] (Padova)
== Š ==
*[[Andraž Šalamun]]
*[[Avgusta Šantel (starejša)]]
*[[Avgusta Šantel (mlajša)]]
*[[Henrika Šantel]]
*[[Saša Šantel]]
*[[Cvetko Ščuka]]
*[[Pavle Ščurk]]
*[[Natalija Šeruga Golob]]
*[[Viktor Šest]]
*[[Janez Šibila]]
*[[Janez Šinkovec]]
*[[Brane Širca]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Nataša Škof]]
*[[Primož Škof]]
*[[Iztok Šmajs|Iztok Šmajs - Muni]]
*[[Veselka Šorli Puc]]
*[[Lojze Špacapan]]
*[[Nika Špan]]
*[[Rudi Španzel]]
*[[Lučka Šparovec]]
*[[Irena Špendl]]
*[[Tanja Špenko]]
*[[Darja Štefančič]]
*[[Maruša Štibelj]]
*[[Ejti Štih]]
*[[Andrej Štritof]]
*[[Miha Štrukelj]]
*[[Andrej Štular]]
*[[Avgust Štupar]]
*[[Rudi Šturm]]
*[[Marjan Šubelj]]
*[[Alojz Šubic]]
*[[Blaž Šubic]]
*[[Ivan Šubic]]
*[[Ive Šubic]]
*[[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]] (1830–1898)
*[[Janez Šubic (mlajši)]]
*[[Jožef Šubic]]
*[[Jože Šubic]]
*[[Jurij Šubic]]
*[[Maja Šubic]]
*[[Milan Šubic]]
*[[Mirko Šubic]]
*[[Pavel Šubic]]
*[[Pavle Šubic]]
*[[Rajko Šubic]]
*[[Štefan Šubic]]
*[[Simona Šuc]]
*[[Vital Šuligoj]]
*[[Matevž Šumah]]
*[[Drago (Luka) Šumnik]]
*[[Miroslav Šumnik]]
*[[Lojze Šušmelj]]
*[[Tugo Šušnik]]
*[[Maruša Šuštar]]
*[[Rada Šuštar]]
*[[Marko Šuštaršič]]
*[[Saša Šušteršič Soustrade]]
*[[Deziderij Švara]]
*[[Mitja Švigelj]]
*[https://miroslavsumnik.info/ Miroslav Šumnik]
== T ==
*[[Hamid Tahir]]
*[[Helena Tahir]]
*[[Dušan Tancik]]
*[[Anton Tavčar]]
*[[Jakob Tavčar]]
*[[Jurij Tavčar (1812-1895)|Jurij Tavčar]] (1812–1895)
*[[Jurij Tavčar (1820-1892)|Jurij Tavčar]] (1820–1892)
*[[Seka Tavčar]] - Frankl
*[[Teodor Tavželj]]
*[[Borko Tepina]]
*[[Rafael Terpin]]
*[[Marjan Teržan]]
*[[Pavol Tesar]]
*[[Janez Ambrož Testen]]
*[[Janko Testen]]
*[[Jože Tisnikar]]
*[[Katarina Toman Kracina]]
*[[Veljko Toman]]
*[[Tone Tomazin]]
*[[Andrej Tomažič]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Mihael Tomec]]
*[[Miroslav Tomec]]
*[[Alfred Tominc]]
*[[Avgust Tominc]]
*[[Jožef Tominc]]
*[[Brina Torkar]]
*[[Jaka Torkar]]
*[[Tadej Tozon]]
*[[Goce Trajkovski]]
*[[Fran Tratnik]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Gašper Trček]]
*[[Marica Trček]]
*[[Ani Tretjak]]
*[[Jela Trnkoczy]]
*[[Andrej Trobentar]]
*[[Jože Trpin]]
*[[Matej Trpin]] ([[Terpin]])?
*[[Ante Trstenjak]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Marijan Tršar]]
*[[Vinko Turk]]
*[[Janez Anton Tušek]]
*[[Marko Tušek (slikar)|Marko Tušek]]
*[[Mitja Tušek]]
*[[Stanko Tušek]]
*[[Vinko Tušek]]
*[[Bruno Tutta]]
*[[Edko Tutta]]
*[[Klavdij Tutta]]
== U ==
*[[Pavle Učakar]]
*[[Biljana Unkovska]]
*[[Rudi Uran]]
*[[Roman Uranjek]]
*[[Izidor Urbančič]]
*[[France Uršič]]
*[[Mira Uršič-Šparovec]]
*[[Milena Usenik]]
== V ==
*[[Savo Valentinčič]]
*[[Rupert Vallauer]]
*[[Ivan Varl]]
*[[Petra Varl]]
*[[Bruno Vavpotič]]
*[[Ivan Vavpotič]]
*[[Lojze Veberič]]
*[[Blaž Vehovar]]
*[[Mihaela Velikonja]]
*[[Aleksander Velišček]]
*[[Kristina Vencelj]]
*[[Andreja Verderber]]
*[[Ferdo Vesel]]
*[[Josip Vesel]]
*[[Tatjana Verbinc]]
*[[Barbara Vidic]]
*[[Darja Vidic]]
*[[Janez Vidic]]
*[[Matjaž Vidic]]
*[[Drago Vidmar]]
*[[Nande Vidmar]]
*[[Cveto Vidovic]]
*[[Jernej Vilfan]]
*[[Mojca Vilar]]
*[[Leo Vilhar]]
*[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]]
*[[Marko Vipotnik]]
*[[Jana Vizjak]]
*[[Dare Vlaj]]
*[[Nikolaj Vogel]]
*[[Borut Vogelnik]]
*[[Marjan Vojska]]
*[[Dea Volarič]]
*[[Miloš Volarič]]
*[[Zlata Volarič]]
*[[Kamila Volčanšek]]
*[[Franjo Volk]]
*[[Albin Vončina]]
*[[Sonja Vončina]]
*[[Milan Vošank]]?
*[[Josip Vošnjak (slikar)|Josip Vošnjak]]
*[[Karl Vouk]]
*[[Melita Vovk]]
*[[Franc Vozelj]]
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Bogdan Vrčon]]
*[[Marij Vrenko]]
*[[Tomo Vran]]
*[[Meta Vranič]]
*[[Ludvik Vrečič]]
*[[Herman Vrečko]]
*[[Vanda Vremšak Richter]]
*[[Žarko Vrezec]]
*[[Tao G. Vrhovec Sambolec]]
*[[Franc Vrtačnik]]
*[[Helena Vurnik]]
== W ==
*[[Huiqin Wang]]
*[[Matija Wärl]]
*[[Anton Weber]]
*[[Uroš Weinberger]]
*[[Krištof Weissmann]]
*([[Heinrich Wettach]])
*([[Karl Wibmer]])
*[[Edvard Wolf]]
*[[Janez Wolf]]
*[[Elias Wolf starejši]]
*[[Elias Wolf mlajši]]
*[[Meta Wraber]]?
*[[Borivoj Wudler]]
== Z ==
*[[Jure Zadnikar]]
*[[Stojan Zafred]]
*[[Anton Zajc (umetnik)|Anton Zajc]]
*[[Edvard Zajec]]
*[[Franc Ksaver Zajec]]
*[[Martin Zajec]]
*[[Joni Zakonjšek]]
*[[Leon Zakrajšek]]
*[[Janez Zalaznik]]
*[[Marjan Zaletel]] - Janč
*[[Pavle Zamar]] - Zappa
*[[Boris Zaplatil]]
*[[Božidar Dare Zavšek]]
*[[Zlatko Zei]]
*[[Jože Zel]]
*[[Karel Zelenko]]
*[[Rok Zelenko]]
*[[Igor Zimic]]
*[[Branko Zinauer]]
*[[Cveto Zlate]]
*[[Mojca Zlokarnik]]
*[[Klavdij Zornik]]
*[[Marko Zorović]]
*[[Neja Zorzut]]
*[[Marija Zrim]]
*[[Fulvia Zudič]]
*[[Leon Zuodar]]
*[[Boris Zuljan]]
*[[Edo Zupan]]
*[[France Zupan (slikar)|France Zupan]]
*[[Klemen Zupanc]]
*[[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]]
*[[Miro Zupančič]]
*[[Nika Zupančič]]
*[[Anica Zupanec-Sodnik]]
*[[Franc Zupet-Krištof]]
== Ž ==
*[[Ivan Žabota]]
*[[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]]
*[[Lojze Žagar]]
*[[Aleksij Žbona]]
*[[Fedja Žbona]]
*[[Tilen Žbona]]
*[[Peter Železnik]]
*[[Vinko Železnikar]]
*[[Edi Žerjal]]
*[[Ivan Žerjal]]
*[[Stano Žerjal]]
*[[Jasna Žezlina]]
*[[Zdenka Žido]]
*[[Ludvik Žižek]]
*[[Peter Žmitek]]
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Benjamin Žnidaršič]]
*[[Mirko Žnidaršič]]
*[[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]]
*[[Tadej Žugman]]
*[[Jelica Žuža]]
*[[Adalbert Žvab]]
{{div col end}}
{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
{{stublist}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih kiparjev]], [[Seznam slovenskih grafikov]], [[Seznam slovenskih ilustratorjev]]
* [[Seznam slovenskih risarjev]];
* [[Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami]]; [[Seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov]];
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji|*]]
lgb1i1j1ceoomtuvl63atfbiq2c02nn
Križanke
0
35611
5724431
5585053
2022-07-27T13:49:14Z
Vida1948
206281
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Križanke
|image = Križanke dvorišče th.jpg
|image_size = 240px
|caption = preddverje – veliko dvorišče
|location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]].
|address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
|start_date =
|completion_date = 1268
|demolition_date =
|opening =
|renovation_date = 1567–1579, 1952–1956
|building_type = [[samostan]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956)
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Samostan Križanke
| rkd_tip = nslp
| rkd_tip2 = nsdp
| razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986
| razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016
| refšt= 389
| občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]].
V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih.
== Zgodovina ==
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
[[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]]
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali Križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjajo že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijin [[Tondo (umetnost)|tondo]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena A. Auerspergu.
== Rekonstrukcija ==
Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katerega so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je tudi njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart) in javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili otroško igrišče.
Zunaj obzidja je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]].
<gallery>
Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev
Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank
Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank
Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik]
== Glej tudi ==
* [[seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Festival Ljubljana]]
* [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana]
* [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo]
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
34ec6mh0bc95a3ee29ld9i1x6mk15fv
5724435
5724431
2022-07-27T13:58:27Z
Vida1948
206281
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Križanke
|image = Križanke dvorišče th.jpg
|image_size = 240px
|caption = preddverje – veliko dvorišče
|location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]].
|address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
|start_date =
|completion_date = 1268
|demolition_date =
|opening =
|renovation_date = 1567–1579, 1952–1956
|building_type = [[samostan]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956)
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Samostan Križanke
| rkd_tip = nslp
| rkd_tip2 = nsdp
| razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986
| razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016
| refšt= 389
| občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]].
V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih.
== Zgodovina ==
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
[[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]]
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijin [[Tondo (umetnost)|tondo]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena A. Auerspergu.
== Rekonstrukcija ==
Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katerega so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je tudi njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart) in javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili otroško igrišče.
Zunaj obzidja je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]].
<gallery>
Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev
Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank
Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank
Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik]
== Glej tudi ==
* [[seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Festival Ljubljana]]
* [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana]
* [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo]
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
4foj9kia97d4of6tl3azi5ijrefg2to
5724438
5724435
2022-07-27T14:15:37Z
Vida1948
206281
V slovarju tujk piše, da je tonda ženskega spola, oblike tondo ne omenja.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Križanke
|image = Križanke dvorišče th.jpg
|image_size = 240px
|caption = preddverje – veliko dvorišče
|location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]].
|address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
|start_date =
|completion_date = 1268
|demolition_date =
|opening =
|renovation_date = 1567–1579, 1952–1956
|building_type = [[samostan]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956)
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Samostan Križanke
| rkd_tip = nslp
| rkd_tip2 = nsdp
| razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986
| razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016
| refšt= 389
| občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]].
V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih.
== Zgodovina ==
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
[[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]]
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidana Marijina [[Tondo (umetnost)|tonda]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena A. Auerspergu.
== Rekonstrukcija ==
Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katerega so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je tudi njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart) in javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili otroško igrišče.
Zunaj obzidja je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]].
<gallery>
Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev
Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank
Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank
Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik]
== Glej tudi ==
* [[seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Festival Ljubljana]]
* [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana]
* [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo]
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
q0qtc6xbx38i969kuxpzcqoxt0xw6ob
5724449
5724438
2022-07-27T14:32:55Z
Vida1948
206281
Iz oporabe besede je videti, da je uveljavljena mooška oblika.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Križanke
|image = Križanke dvorišče th.jpg
|image_size = 240px
|caption = preddverje – veliko dvorišče
|location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]].
|address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
|start_date =
|completion_date = 1268
|demolition_date =
|opening =
|renovation_date = 1567–1579, 1952–1956
|building_type = [[samostan]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956)
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Samostan Križanke
| rkd_tip = nslp
| rkd_tip2 = nsdp
| razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986
| razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016
| refšt= 389
| občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]].
V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih.
== Zgodovina ==
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
[[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]]
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidan Marijin [[Tondo (umetnost)|tondo]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena A. Auerspergu.
== Rekonstrukcija ==
Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katerega so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je tudi njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart) in javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili otroško igrišče.
Zunaj obzidja je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]].
<gallery>
Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev
Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank
Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank
Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik]
== Glej tudi ==
* [[seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Festival Ljubljana]]
* [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana]
* [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo]
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
qbsegzzci7qainbuysb1l5wd4gwc0m3
Portorož
0
37392
5724732
5695900
2022-07-28T11:43:02Z
Shabicht
3554
/* Lega in opis naselja */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| drugo ime= Portorose
|geopedia=#L410_T13_F10123011_b4
|image = Portoroz (3956393456).jpg
|caption =
| latd = 45 |latm = 30 |lats = 59.88 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 34 |longs = 47.89 |longEW = E
|najdisi=Portorož
|povrsina=2,97
|prebivalstvo=2866
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=31,2
|postna=6320
|posta=Portorož
|obcina=Piran
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Portoróž''' ({{Audio|Sl-Portoroz.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|'''Portorose'''}}) je urbanizirano obmorsko [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Portorož se nahaja na severni obali [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] v [[občina Piran|občini Piran]] in je pomembno [[Turizem|turistično]], kopališko in [[Zdravilišče|zdraviliško]] središče, s številnimi nastanitvenimi kapacitetami v [[Hotel|hotelih]] in penzionih. Naselje je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>
Ime naselja se izgovarja '''Portoróž''', torej je pravilen naglas na zadnjem zlogu. Prebivalci se imenujejo Portoróžani in Portoróžanke, pridevnik je portoróški, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna pravopisna pravila.
== Lega in opis naselja ==
[[Slika:Portorose map.jpg|280px|thumb|levo|lokacija Portoroža je označena s puščico]]
Naselje se je razvilo v zavetrni legi pod [[fliš]]nim [[Sleme (geografija)|grebenom]], s [[Pristanišče|pristaniščem]], ki je zavarovano pred [[burja|burjo]]. Portorož se nahaja med [[Piran|Piranom]] na severozahodu, [[Strunjan|Strunjanom]] na severovzhodu ter na vzhodni strani sega do spodnjega dela kanala Fazan v [[Lucija, Piran|Luciji]] (bližnja Marina Portorož, na območju nekdanjih lucijskih solin, se dejansko nahaja v [[Lucija, Piran|Luciji]]). Portorož poleg osrednjega hotelskega dela v zalivu vključuje ob obali proti Piranu Fizine/Fisine z nekdanjima skladiščema soli Monfort in Grande ter turistično naselje Bernardin ob zahodnem delu Portoroškega zaliva, vse do Fornač v Piranu. Najvišja predela Portoroža sta Beli križ/Croce Bianca z RTV oddajnikom in Šentjane na grebenu polotoka. Na severni obali polotoka, ob Strunjanskem zalivu, so še [[Zaselek|zaselki]] Arze, [[Fiesa]] in [[Pacug]]. Celotno naselje je izrazito [[Urbanizacija|urbanizirano]], z sosednjima [[Lucija, Piran|Lucijo]] in [[Piran|Piranom]] pa se spaja v somestje, dejansko so meje med naselji zabrisane in nejasne.<br>
Portorož je izrazito [[turizem|turistični]] kraj s termalnim zdraviliščem, [[hotel]]i, [[marina|marino]], v bližini pa so [[Sečovlje|Sečoveljske]] [[soline]] in manjše [[letališče Portorož|mednarodno letališče]] (IATA: POW, ICAO: LJPZ). V Portorožu delujejo [[Srednja pomorska šola Portorož]], [[Fakulteta za pomorstvo in promet]] [[univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] ter od leta 1995 [[Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica]]. Tu ima svoj sedež ladjarsko podjetje [[Splošna plovba Piran]]. Portorož je tudi pomembno [[Avditorij Portorož|kongresno središče]], prizorišče številnih prireditev nacionalnega in mednarodnega značaja.
== Kratka zgodovina Istre ==
V drugi polovici 8. stoletja je Istra prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797.
{{glavni|Beneška republika}}
Po propadu je Portorož skupaj s Piranom za kratek čas spadal pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.
{{glavni|Ilirske province}}
Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Portorož po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostal pod avstrijsko nadoblastjo. Portorož je odtlej spadal pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra v okviru [[Kraljevina Italija|kraljevine Italije]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.
{{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del [[Istra|Istre]] do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].
== Zgodovina Portoroža ==
Prva naselja ob [[Istra|istrski]] obali so nastala veliko pred prihodom [[Rimljani|Rimljanov]], saj so imela zametke vsaj v grških, če ne starejših naselbinah. Zametke obalnih mest [[Pulj]]a, [[Novigrad]]a, [[Koper|Kopra]] in [[Piran]]a tako poznavalci uvrščajo v prvo tisočletje pred našim štetjem. Ko pa je na [[Jadransko morje|Jadranu]] zagospodaril [[Rimljani|Rim]], so kolonisti iz [[Oglej|Aquileie]] v Istri poselili predvsem že obstoječa naselja. Ponekod so še vidni ostanki rimskih pristanišč, stavb, tlakov, vodovodov, stanovanjskih stavb, obrtnih delavnic, tako ob obali kot v notranjosti, naj od njih omenimo samo ostanke manjšega pristanišča in ribogojnice v morju pri skladišču [[sol]]i Monfort, na Fizinah. [[Arheologija|Arheološke]] najdbe na malo širšem območju Portoroža govorijo o živahni trgovinski menjavi, o bogatih in številnih posestvih, imenovanih »[[Villa rustica|villae rusticae]]«, ki so ležale na zavetnih območjih in blizu pitne vode.
Po prehodu Istre pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] oblast je Istra zaradi napadov [[Langobardi|Langobardov]] in kasneje [[Obri|Obrov]] in Slovanov v političnem in kulturnem smislu razpadla. Šele [[Frankovska država|Franki]], ki so v Istri zavladali v drugi polovici 8. stoletja, so pričeli uveljavljati fevdalni družbeni red. Frankovski vojvoda Johannes je na nenaseljena in zapuščena območja Istrskega zaledja pošiljal slovanske naseljence, ki so poselili tudi okolico obalnih mest.
Iz nekaterih zgodovinskih virov je izpričano, da naj bi se leta 1202 prav v zaliv sv. Lovrenca (ob katerem leži današnji Portorož), zateklo ladjevje [[Beneška republika|beneškega]] doža [[Enrico Dandolo|Enrica Dandola]] in leta 1380 ladjevje admirala [[Carlo Zeno|Carla Zena]]. Območje današnjega Portoroža je bilo tedaj že poseljeno. Med prišleki so bili tudi redovniki, med prvimi so bili [[benediktinci]].
Samostan sv. Lovrenca s cerkvijo naj bi postavili na mestu starega rimskega objekta, na priobalnem griču, kjer danes stoji hotel [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]].
Po cerkvi sv. Marije Rožnovenske (Madonna delle Rose, Sancta Maria Roxe, Maria delle Rose) iz [[13. stoletje|13. stoletja]], so leta 1251 portoroški zaliv poimenovali »Portus Sanctae Mariae de Rosae«. Koprski škof [[Paolo Naldini]] jo omenja v svojem delu »Cerkveni krajepis« kot največjo, najbolj ljubko in pozornosti vredno. O njej je znano, da je bila koncem 18. stoletja zapuščena, od tedaj pa so izginile vse sledi, spomin nanjo ohranja le ime Portoroža.
Na območju današnjega Bernardina je [[Frančiškani|frančiškanski red]] manjših bratov oz. [[Janez Kapistran|sv. Janez Kapistran]] s podporo pirančanov zgradil samostan s cerkvijo sv. Bernardina, posvečeno sv. Bernardinu Sienskemu. V drugi polovici preteklega stoletja so na tem kraju zgradili hotelski kompleks, od samostanske cerkve je danes ohranjen le zvonik in del prezbiterija.
{{glavni|Cerkev sv. Bernardina, Portorož}}
===Gospodarstvo v preteklosti===
Najstarejša vira preživljanja v preteklosti sta bila zagotovo [[soline|solinarstvo]] in [[ribištvo|ribolov]], ki ju že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. Soline v bližnji [[Lucija, Piran |Luciji]] so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dala v zakup [[piran]]skim meščanom.
== Razvoj kraja in regije ==
Kot zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju. Tedaj so [[benediktinci]] iz samostana sv. Lovrenca (italijansko: San Lorenzo) že zdravili nekatere bolezni s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin ([[talasoterapija|fango]] obloge). Zdravili so zlasti [[revmatizem|revmatike]], kot je zapisal [[Novigrad, Istra|novigrajski]] [[škof]] [[Giacomo Filippo Tomasini|Tomasini]] v [[17. stoletje|17. stoletju]], so ti »z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in se kopali v solinski vodi«.
Pred pojavom turizma je bilo tu razvito ribištvo ter poljedelstvo s pridelavo vrtnin, oljkarstvo in vinogradništvo. Območje današnjega Portoroža je bilo le redko poseljeno. Bližnji Piran, ki je bil stoletja pod [[Beneška republika|beneško]] vladavino, se je razvijal predvsem zaradi dragocene soli iz solin v [[Lucija, Piran|Luciji]] (na področju sedanje marine), [[Strunjan]]u in v [[Sečoveljske soline|Sečovljah]], pozneje pa sta se razvila tudi trgovina in nekaj industrije. Poleg solinarstva in ribištva je bila pomembnejša gospodarska dejavnost ladjedelništvo, največja ladjedelnica je bila na Bernardinu (kasneje preseljena v [[Izola|Izolo]]). V bližini ladjedelnice, na Fornačah, je delovala tudi tovarna Salvetti, ki je najprej proizvajala kemične proizvode in steklo, kasneje pa milo. V [[Fiesa|Fiesi]] je obratovala opekarna. Na mestu sedanjega »starega hotela Palace« je nekdaj stala kemična tovarna, v kateri so iz slanice izdelovali različne kozmetične izdelke, nato pa tudi grenko sol. Na oglasih lekarn Lion iz leta [[1920]], ki so imele prodajalne v Portorožu in Piranu, je razvidno, da se je pri njih ekskluzivno prodajala »antisolina«, ki naj bi bila »hitro in zanesljivo sredstvo proti sončnim pegam in opeklinam«, pomagala pa naj bi tudi pri mehčanju kože. Razvoj turizma je dal Portorožu in okoliškim krajem nov gospodarski zagon, saj je zagotavljal nova delovna mesta, prodajo kmetijskih proizvodov in razvoj številnih dejavnosti (gradbeništvo, prevozništvo, vodniška služba, zdraviliške storitve).
== Turizem do prve svetovne vojne ==
Prvi poskusi razvoja turizma v Portorožu segajo v leto 1865, ko je švicarski trgovec Josef Stölker, lastnik vile San Lorenzo (zgrajene po načrtih tržaškega arhitekta Giovannija Righettija), le-to ponujal v najem ali prodajo. Pri vili sredi čudovitega parka na majhni vzpetini tik ob morju (na mestu današnjega hotela Metropol in igralnice) je poudarjal njeno primernost za razvoj kopališke ponudbe ter možnost namestitve do 200 ljudi. Približno v tem času je najverjetneje nastal tudi projekt inženirja Lorenza Furiana za postavitev kopališča s 40 kabinami in paviljonom za plavanje tik pod vilo San Lorenzo, ki bi bila s kopališčem povezana s stopniščem in nadhodom čez cesto, a je projekt ostal le na papirju. Podobno usodo je doživel tudi Righettijev načrt iz leta 1878, ki je predvideval postavitev desetih bungalovov, razpršenih po parku okoli vile San Lorenzo. Ne glede na neuresničene načrte podjetnih posameznikov se je začelo življenje v Portorožu korenito spreminjati. V prej redko naseljenem zalivu so pričele rasti počitniške vile in hiše lastnikov, ki so spoznali zdravilno morsko klimo in naraščajočo priljubljenost morske obale.
Za uradni začetek portoroškega turizma velja leta 1885, ko so na pobudo piranskega zdravnika Giovannija Lugnianija del kemične tovarne preuredili v poskusno zdravilišče z desetimi gostinskimi sobami in desetimi kadmi za zdravljenje. Ta zdravnik je leta 1879 s pomočjo oblog iz solinskega blata in pitjem slanice pričel zdraviti revmatske in druge bolezni. Od leta 1885 do 1991 naj bi ozdravili 62 ljudi. Vest o uspelem zdravljenju se je razširila tudi v bolj oddaljene predele tedanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Leta 1890 skupina lokalnih veljakov, izobražencev, bančnikov in podjetnikov pripravila projekt za postavitev kopališča pri Piranu (Portorož), s katerim bi začeli gospodarsko izkoriščati naravne dobrine kraja. Zgradili naj bi hotel z 80 sobami in 120 ležišči, restavracijo, kavarno, kopališče za kopanje v slanici in plažo.
[[Slika:Postcard of Portorož 1913.jpg|thumb|300px|Portorož leta 1913]]
Leto dni pozneje, tj. 1891, so ustanovili delniško družbo Società stabilimento balneare di Pirano (Kopališče Piran), ki je dala zagon turističnemu razvoju Portoroža. Ta že leta 1908 od Righettijev kupila vilo San Lorenzo in jo spremenila v hotel »Allo Stabilimento Balneare« (kasneje preimenovan v Hotel Portorose). Hotel in kopališče, ki so ga zgradili, sta bila sicer manjša od načrtovanega, a pomembna za nadaljnji razvoj kraja. Prvemu hotelu se je kmalu pridružilo še nekaj manjših in skromnejših hotelov z le nekaj sobami. Julija 1895 je Portorož obiskal avstrijski minister za obrambo Krighammer, v spremstvu [[kontraadmiral]]a Cassinija. Morda je prav ta obisk pripomogel, da je Cesarsko-kraljeva družba Belega Križa (Weissen Kreutz) leta 1897 tu odprla vojaško okrevališče za avstro-ogrske oficirje in s tem dodatno utrdila položaj Portoroža kot zdravilišča. Dne 25.06.1897 je bil Portorož s celotnim območjem med Bernardinom in [[Lucija, Piran|Lucijo]] tudi uradno razglašen za klimatsko zdravilišče. Z zakonom je bila ustanovljena zdraviliška družba »Azienda di cura per il circondario di Porto Rose presso Pirano«. Zakon je dovoljeval zdravniški komisiji, ki je upravljala podjetje, tudi zaračunavanje turistične takse, s katero naj bi pokrivali stroške svoje dejavnosti. V Portorož so prihajali vse pomembnejši gostje. Poleti 1899 ga je obiskal tudi avstrijski prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]], ki je nato s svojo [[jahta|jahto]] Parenzo odplul v [[Poreč]]. Zaradi vse večje priljubljenosti Portoroža in bližine Trsta, ki je bil najpomembnejše tovorno in potniško pristanišče [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]], so nastale prve ideje za postavitev hotela, namenjenega sprejemu najzahtevnejših gostov. Pobude za tak hotel pa niso bile vedno uspešne. Projekt Anglo-avstrijske banke za postavitev hotela na Bernardinu je propadel zaradi neustrezne lokacije in bližine tamkajšnje piranske ladjedelnice ter industrijske proizvodnje. Tudi projekta Carla de Perinella za postavitev hotela med vilo San Marco in vilo San Lorenzo ter Righettijev projekt za hotel zahodno od vile San Lorenzo nista naletela na ugoden odziv.
Minilo je celo desetletje, preden je bil odprt veličastni »Palace Cur Hotel« leta [[1910]], sedanji Kempinski Palace Portorož, znan kot »stari Palace hotel«, ki je gostom ponujal blatne kopeli in bazen s [[slanica|slanico]]. Bil je eden izmed največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]], ter je še danes nekakšen zaščitni znak Portoroža. Zgraditi ga je dal lastnik graških pivovarn von Reininghaus. <ref>{{navedi knjigo |author= Kladnik, Darinka |year=2003 |title= Vsa slovenska mesta|publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn= |cobiss=127257088 |pages=154}}</ref> Načrte za novi hotel s tedanjimi 175 sobami, je naredil dunajski arhitekt Giovanni Eustacchio, zgradilo pa ga je tržaško gradbeno podjetje Bruna & Depaoli. Z novim prestižnim hotelom se je Portorož dokončno uveljavil kot eden najpomembnejših turističnih krajev na Jadranu in pričel loviti zaostanek za [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatijo]]. Do [[I. svetovna vojna|I. svetovne vojne]] so zgradili [[Igra na srečo|igralnico]] (1913). Gostom je bilo kmalu na voljo več kot dvajset hotelov in penzionov ter več kot petdeset zasebnih počitniških hiš. Poleg »Palace hotela« in vile San Lorenzo so bili večji hoteli še Riviera, Central, Adria, Helios in Virginia. Prav tako je zdraviliške storitve ponujal tudi sanatorij dr. Pupini, ki je na konferencah in v strokovnih revijah, namenjenih zdravnikom, opisoval prednosti Portoroža kot zdravilišča. Število gostov je skokovito naraščalo in se po odprtju novega hotela podvojilo. Največ obiskovalcev je tedaj prihajalo z [[Dunaj]]a in drugih dežel Avstrije in Madžarske, le malo pa iz Italije. Pričakovanih več kot 10.000 obiskovalcev v letu [[1914]] je preprečil izbruh I. svetovne vojne.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, razvoj turizma v Portorožu</ref>
== Turizem med obema vojnama ==
[[Slika:Postcard of Portorož 1923 (2).jpg|thumb|300px|kopališče v Portorožu 1923]]
V vojnem obdobju so hotele v turističnih krajih večinoma uporabljali kot bolnišnice in okrevališča za vojake in oficirje, zato o pravem turizmu ne moremo govoriti. Po koncu vojne je [[Istra]] z otoki prešla pod [[Kraljevina Italija|Italijo]]. Nove politične razmere so prinesle velike spremembe tudi na področju turizma. Vodilno portoroško podjetje, ki je imelo v lasti hotel Palace, tj. družba Portorose, je leta 1911 svoj sedež iz Trsta prenesla na Dunaj. Lastništvo družbe je leta 1919 iz avstrijsko-nemških rok prešlo v last italijanske [[ladijska družba|ladjarske]] družine Cosulich. Podjetna družina bratov Cosulich, je začela ponovni zagon turizma v Portorožu z velikopoteznimi načrti. Čeprav so sprva vsi portoroški hoteli poslovali z izgubo, so Cosulichi kmalu odkupili tudi hotel Riviera. Tako so skupaj s hotelom Palace in vilo San Lorenzo upravljali z večino nastavitvenih objektov v kraju. Po I. svetovni vojni je število obiskovalcev iz Srednje Evrope, ki so nekdaj zasedali večino portoroških turističnih zmogljivosti, začelo hitro upadati. Struktura gostov se je zelo spremenila. Večina gostov v Portorožu je bila [[Italijani|Italijanov]], drugi pa so bili predvsem gosti iz zahodnoevropskih držav. Italijanska država je spodbujala državljane k obisku novo pridobljenih ozemelj tudi s popusti za prevoze z železnico (do 50 %). Uvedli so tudi avtobusne proge iz Trsta ter zgradili nove cestne povezave. Večji poudarek je bil tudi na promociji kraja. Kljub vsem vloženim naporom so bili rezultati skromni. Konkurenca drugih velikih, slovečih in že uveljavljenih obmorskih turističnih centrov je bila premočna. Tako je leta 1939 Portorož obiskalo pol manj gostov kot leta 1913.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, turizem med obema vojnama</ref>
=== Portoroška letalska družba in pilotska šola<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, pilotska šola v Portorožu</ref> ===
[[slika:SISA Portorose.jpg|thumb|220px|left|Nekdanji hidroplanski center S.I.S.A. v Portorožu]]
Da bi obudili zanimanje gostov za obisk Portoroža in njegovih term, je znana [[Trst|tržaška]] ladjarska rodbina [[Cosulich]]<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, podjetni Cosulichi</ref> leta 1921 kupila odsluženo izvidniško [[hidroplan|vodno letalo]] proizvajalca [[Franco-British Aviation|FBA]] in ga namenila za panoramske vožnje svojih gostov. Zaradi velikega takratnega zanimanja za polete in možnosti hitrega prevoza potnikov v različne kraje, so se temu letalu kmalu pridružila še druga, predvsem lastne proizvodnje [[Cantiere Navale Triestino|CANT]]. Iz tega se je v Portorožu razvila podružnica tržaške družbe za letalske storitve S.I.S.A. ([[Società Italiana Servizi Aerei]]), katere hangarji in upravno poslopje so bili na obali v Portorožu, na Fizinah, med skladišči soli in Bernardinom.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, družba za letalske storitve SISA</ref> Ta je kmalu uvedla čarterske linije hidroavionov med Portorožem, [[Reka, Hrvaška|Reko]], [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatijo]], [[Pulj|Pulo]], [[Benetke|Benetkami]], [[Torino]]m in [[Ancona|Ancono]], si pridobila tudi koncesijo za celotno šolanje pilotov hidroavionov in obnavljanje znanja vojaških in civilnih pilotov, znotraj tržaške ladjedelnice pa ustanovila delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje letal. Glavni portoroški [[pilot]] in vodja pilotske šole je bil [[Ivan Vidmar]] (Gianni Widmer ali Johann Widmer) iz Trsta. Z družino je stanoval v bližnji hiši družine Predonzani, v kateri je dolgo bil center za gluhonemo mladino Portorož. V letih [[1925]] in [[1926]] so bile v hidroplanskem centru Portorož postavljene stavbe za tehnično upravo in prodajo vozovnic, trinadstropna stavba za pilote, kopensko osebje ter stanovanja za pilote, zgrajen je bil hangar za letala, mehanična delavnica za popravila letalskih motorjev, mizarska delavnica za popravila lesenih delov letal, navoz za spuščanje letal v morje ter privezi za čolne. Navedene dejavnosti so v Portorožu opravljali vse do konca leta [[1943]], ko je objekte prevzela nemška vojska. Iz nepojasnjenih razlogov naj bi Nemci veliki hangar sami razstrelili [[7. september|7. septembra]] [[1944]]. Zadnji zidani objekt hidroplanskega oporišča je bila mehanična delavnica ob vznožju današnjega študentskega doma Korotan, ki so jo podrli pred nekaj leti.
== Turizem po drugi svetovni vojni ==
[[Slika:Portorose-hotels.PNG|thumb|right|300px|Portoroški hoteli Life Class]]
[[Slika:Portoroz - panoramio (1).jpg|thumb|300px|kopališče Portorož poleti]]
Svetovna vojna je spet prekinila turistični promet in s tem razvoj Portoroža z zaledjem. Tokrat je prekinitev zaradi političnih in gospodarskih razlogov trajala skoraj četrt stoletja. Politični razlogi so bili povezani z razdelitvijo ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, gospodarski pa z dejstvom, da je bila večina turistične infrastrukture v vojni uničena ali poškodovana in tako neprimerna za turizem. Šele po priključitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], so leta [[1954]] začeli načrtovati ponoven razvoj turizma. O ponovnem vzponu Portoroža lahko govorimo šele po letu 1960, in sicer z obnovo in graditvijo nove turistične infrastrukture. V letih 1970-1980 so bili zgrajeni hotelski kompleksi (Bernardin, Emona, Metropol, novi hoteli Palace), igralnica, marina v [[Lucija, Piran|Luciji]] in letališče v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Število turističnih prenočitev, ki jih je bilo leta [[1960]] le 248.000, (od teh 44 % tujih [[gost]]ov), se je leta [[1980]] povečalo na 1.254.000 (65 % tujih gostov) in [[1986]] na 1.452.000 (74 % tujih gostov). Po nazadovanju turističnega prometa v drugi polovici osemdesetih let je bilo leta [[1991]] v Portorožu zgolj 501.000 prenočitev, nato pa se je obisk spet povečeval.
<gallery mode="packed">
Portorož, the Congress Center.jpg|Središče Portoroža
Portoroz,-Palace-Hotel-(270711).jpg|hotel [[Kempinski Palace Portorož]]
Portorož, Slovenia - panoramio (7).jpg|[[Grand Hotel Metropol, Portorož|Grand hotel Metropol]]
</gallery>
{{wide image|Portorož banner.jpg|1024px}}
== Promet ==
S Piranom in [[Lucija, Piran|Lucijo]] je bil Portorož v letih [[1909]]-[[1912]] povezan s [[trolejbus]]om (filobusom), ki ga v letih od [[1912]] do [[1953]] zamenjal [[tramvaj]]. Portorož je imel svojo železniško postajo na ozkotirni železnici [[Porečanka|Parenzani]], ki je povezovala [[Trst]] in [[Poreč]].
==Sklici==
{{opombe}}
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije (9. zvezek), ISBN 86-11-14345-0
* Monografija Casinò Portorož-Portorose 1913, 1964, 1972, 1994, Grafika Soča, Nova Gorica, 1995 {{COBISS|ID=55842048}}
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, {{COBISS|ID=233961728}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}
{{Kategorija v Zbirki}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.portoroz.si/ Uradna spletna stran Portoroža]
* [http://www.geopedia.si/#L410_F10123011_T13_b4_x393920.668_y39620.15_s13 Portorož na Geopediji]
{{Wikipotovanje|Portorož}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{Piran}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Portorož| ]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Piran]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
qfqvxg2eh55qxi6b8mdew7e3b3vmucu
5724733
5724732
2022-07-28T11:43:40Z
Shabicht
3554
/* Lega in opis naselja */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| drugo ime= Portorose
|geopedia=#L410_T13_F10123011_b4
|image = Portoroz (3956393456).jpg
|caption =
| latd = 45 |latm = 30 |lats = 59.88 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 34 |longs = 47.89 |longEW = E
|najdisi=Portorož
|povrsina=2,97
|prebivalstvo=2866
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=31,2
|postna=6320
|posta=Portorož
|obcina=Piran
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Portoróž''' ({{Audio|Sl-Portoroz.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|'''Portorose'''}}) je urbanizirano obmorsko [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Portorož se nahaja na severni obali [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] v [[občina Piran|občini Piran]] in je pomembno [[Turizem|turistično]], kopališko in [[Zdravilišče|zdraviliško]] središče, s številnimi nastanitvenimi kapacitetami v [[Hotel|hotelih]] in penzionih. Naselje je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>
Ime naselja se izgovarja '''Portoróž''', torej je pravilen naglas na zadnjem zlogu. Prebivalci se imenujejo Portoróžani in Portoróžanke, pridevnik je portoróški, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna pravopisna pravila.
== Lega in opis naselja ==
Naselje se je razvilo v zavetrni legi pod [[fliš]]nim [[Sleme (geografija)|grebenom]], s [[Pristanišče|pristaniščem]], ki je zavarovano pred [[burja|burjo]]. Portorož se nahaja med [[Piran|Piranom]] na severozahodu, [[Strunjan|Strunjanom]] na severovzhodu ter na vzhodni strani sega do spodnjega dela kanala Fazan v [[Lucija, Piran|Luciji]] (bližnja Marina Portorož, na območju nekdanjih lucijskih solin, se dejansko nahaja v [[Lucija, Piran|Luciji]]). Portorož poleg osrednjega hotelskega dela v zalivu vključuje ob obali proti Piranu Fizine/Fisine z nekdanjima skladiščema soli Monfort in Grande ter turistično naselje Bernardin ob zahodnem delu Portoroškega zaliva, vse do Fornač v Piranu. Najvišja predela Portoroža sta Beli križ/Croce Bianca z RTV oddajnikom in Šentjane na grebenu polotoka. Na severni obali polotoka, ob Strunjanskem zalivu, so še [[Zaselek|zaselki]] Arze, [[Fiesa]] in [[Pacug]]. Celotno naselje je izrazito [[Urbanizacija|urbanizirano]], z sosednjima [[Lucija, Piran|Lucijo]] in [[Piran|Piranom]] pa se spaja v somestje, dejansko so meje med naselji zabrisane in nejasne.<br>
Portorož je izrazito [[turizem|turistični]] kraj s termalnim zdraviliščem, [[hotel]]i, [[marina|marino]], v bližini pa so [[Sečovlje|Sečoveljske]] [[soline]] in manjše [[letališče Portorož|mednarodno letališče]] (IATA: POW, ICAO: LJPZ). V Portorožu delujejo [[Srednja pomorska šola Portorož]], [[Fakulteta za pomorstvo in promet]] [[univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] ter od leta 1995 [[Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica]]. Tu ima svoj sedež ladjarsko podjetje [[Splošna plovba Piran]]. Portorož je tudi pomembno [[Avditorij Portorož|kongresno središče]], prizorišče številnih prireditev nacionalnega in mednarodnega značaja.
== Kratka zgodovina Istre ==
V drugi polovici 8. stoletja je Istra prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797.
{{glavni|Beneška republika}}
Po propadu je Portorož skupaj s Piranom za kratek čas spadal pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.
{{glavni|Ilirske province}}
Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Portorož po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostal pod avstrijsko nadoblastjo. Portorož je odtlej spadal pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra v okviru [[Kraljevina Italija|kraljevine Italije]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.
{{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del [[Istra|Istre]] do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].
== Zgodovina Portoroža ==
Prva naselja ob [[Istra|istrski]] obali so nastala veliko pred prihodom [[Rimljani|Rimljanov]], saj so imela zametke vsaj v grških, če ne starejših naselbinah. Zametke obalnih mest [[Pulj]]a, [[Novigrad]]a, [[Koper|Kopra]] in [[Piran]]a tako poznavalci uvrščajo v prvo tisočletje pred našim štetjem. Ko pa je na [[Jadransko morje|Jadranu]] zagospodaril [[Rimljani|Rim]], so kolonisti iz [[Oglej|Aquileie]] v Istri poselili predvsem že obstoječa naselja. Ponekod so še vidni ostanki rimskih pristanišč, stavb, tlakov, vodovodov, stanovanjskih stavb, obrtnih delavnic, tako ob obali kot v notranjosti, naj od njih omenimo samo ostanke manjšega pristanišča in ribogojnice v morju pri skladišču [[sol]]i Monfort, na Fizinah. [[Arheologija|Arheološke]] najdbe na malo širšem območju Portoroža govorijo o živahni trgovinski menjavi, o bogatih in številnih posestvih, imenovanih »[[Villa rustica|villae rusticae]]«, ki so ležale na zavetnih območjih in blizu pitne vode.
Po prehodu Istre pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] oblast je Istra zaradi napadov [[Langobardi|Langobardov]] in kasneje [[Obri|Obrov]] in Slovanov v političnem in kulturnem smislu razpadla. Šele [[Frankovska država|Franki]], ki so v Istri zavladali v drugi polovici 8. stoletja, so pričeli uveljavljati fevdalni družbeni red. Frankovski vojvoda Johannes je na nenaseljena in zapuščena območja Istrskega zaledja pošiljal slovanske naseljence, ki so poselili tudi okolico obalnih mest.
Iz nekaterih zgodovinskih virov je izpričano, da naj bi se leta 1202 prav v zaliv sv. Lovrenca (ob katerem leži današnji Portorož), zateklo ladjevje [[Beneška republika|beneškega]] doža [[Enrico Dandolo|Enrica Dandola]] in leta 1380 ladjevje admirala [[Carlo Zeno|Carla Zena]]. Območje današnjega Portoroža je bilo tedaj že poseljeno. Med prišleki so bili tudi redovniki, med prvimi so bili [[benediktinci]].
Samostan sv. Lovrenca s cerkvijo naj bi postavili na mestu starega rimskega objekta, na priobalnem griču, kjer danes stoji hotel [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]].
Po cerkvi sv. Marije Rožnovenske (Madonna delle Rose, Sancta Maria Roxe, Maria delle Rose) iz [[13. stoletje|13. stoletja]], so leta 1251 portoroški zaliv poimenovali »Portus Sanctae Mariae de Rosae«. Koprski škof [[Paolo Naldini]] jo omenja v svojem delu »Cerkveni krajepis« kot največjo, najbolj ljubko in pozornosti vredno. O njej je znano, da je bila koncem 18. stoletja zapuščena, od tedaj pa so izginile vse sledi, spomin nanjo ohranja le ime Portoroža.
Na območju današnjega Bernardina je [[Frančiškani|frančiškanski red]] manjših bratov oz. [[Janez Kapistran|sv. Janez Kapistran]] s podporo pirančanov zgradil samostan s cerkvijo sv. Bernardina, posvečeno sv. Bernardinu Sienskemu. V drugi polovici preteklega stoletja so na tem kraju zgradili hotelski kompleks, od samostanske cerkve je danes ohranjen le zvonik in del prezbiterija.
{{glavni|Cerkev sv. Bernardina, Portorož}}
===Gospodarstvo v preteklosti===
Najstarejša vira preživljanja v preteklosti sta bila zagotovo [[soline|solinarstvo]] in [[ribištvo|ribolov]], ki ju že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. Soline v bližnji [[Lucija, Piran |Luciji]] so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dala v zakup [[piran]]skim meščanom.
== Razvoj kraja in regije ==
Kot zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju. Tedaj so [[benediktinci]] iz samostana sv. Lovrenca (italijansko: San Lorenzo) že zdravili nekatere bolezni s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin ([[talasoterapija|fango]] obloge). Zdravili so zlasti [[revmatizem|revmatike]], kot je zapisal [[Novigrad, Istra|novigrajski]] [[škof]] [[Giacomo Filippo Tomasini|Tomasini]] v [[17. stoletje|17. stoletju]], so ti »z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in se kopali v solinski vodi«.
Pred pojavom turizma je bilo tu razvito ribištvo ter poljedelstvo s pridelavo vrtnin, oljkarstvo in vinogradništvo. Območje današnjega Portoroža je bilo le redko poseljeno. Bližnji Piran, ki je bil stoletja pod [[Beneška republika|beneško]] vladavino, se je razvijal predvsem zaradi dragocene soli iz solin v [[Lucija, Piran|Luciji]] (na področju sedanje marine), [[Strunjan]]u in v [[Sečoveljske soline|Sečovljah]], pozneje pa sta se razvila tudi trgovina in nekaj industrije. Poleg solinarstva in ribištva je bila pomembnejša gospodarska dejavnost ladjedelništvo, največja ladjedelnica je bila na Bernardinu (kasneje preseljena v [[Izola|Izolo]]). V bližini ladjedelnice, na Fornačah, je delovala tudi tovarna Salvetti, ki je najprej proizvajala kemične proizvode in steklo, kasneje pa milo. V [[Fiesa|Fiesi]] je obratovala opekarna. Na mestu sedanjega »starega hotela Palace« je nekdaj stala kemična tovarna, v kateri so iz slanice izdelovali različne kozmetične izdelke, nato pa tudi grenko sol. Na oglasih lekarn Lion iz leta [[1920]], ki so imele prodajalne v Portorožu in Piranu, je razvidno, da se je pri njih ekskluzivno prodajala »antisolina«, ki naj bi bila »hitro in zanesljivo sredstvo proti sončnim pegam in opeklinam«, pomagala pa naj bi tudi pri mehčanju kože. Razvoj turizma je dal Portorožu in okoliškim krajem nov gospodarski zagon, saj je zagotavljal nova delovna mesta, prodajo kmetijskih proizvodov in razvoj številnih dejavnosti (gradbeništvo, prevozništvo, vodniška služba, zdraviliške storitve).
== Turizem do prve svetovne vojne ==
Prvi poskusi razvoja turizma v Portorožu segajo v leto 1865, ko je švicarski trgovec Josef Stölker, lastnik vile San Lorenzo (zgrajene po načrtih tržaškega arhitekta Giovannija Righettija), le-to ponujal v najem ali prodajo. Pri vili sredi čudovitega parka na majhni vzpetini tik ob morju (na mestu današnjega hotela Metropol in igralnice) je poudarjal njeno primernost za razvoj kopališke ponudbe ter možnost namestitve do 200 ljudi. Približno v tem času je najverjetneje nastal tudi projekt inženirja Lorenza Furiana za postavitev kopališča s 40 kabinami in paviljonom za plavanje tik pod vilo San Lorenzo, ki bi bila s kopališčem povezana s stopniščem in nadhodom čez cesto, a je projekt ostal le na papirju. Podobno usodo je doživel tudi Righettijev načrt iz leta 1878, ki je predvideval postavitev desetih bungalovov, razpršenih po parku okoli vile San Lorenzo. Ne glede na neuresničene načrte podjetnih posameznikov se je začelo življenje v Portorožu korenito spreminjati. V prej redko naseljenem zalivu so pričele rasti počitniške vile in hiše lastnikov, ki so spoznali zdravilno morsko klimo in naraščajočo priljubljenost morske obale.
Za uradni začetek portoroškega turizma velja leta 1885, ko so na pobudo piranskega zdravnika Giovannija Lugnianija del kemične tovarne preuredili v poskusno zdravilišče z desetimi gostinskimi sobami in desetimi kadmi za zdravljenje. Ta zdravnik je leta 1879 s pomočjo oblog iz solinskega blata in pitjem slanice pričel zdraviti revmatske in druge bolezni. Od leta 1885 do 1991 naj bi ozdravili 62 ljudi. Vest o uspelem zdravljenju se je razširila tudi v bolj oddaljene predele tedanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Leta 1890 skupina lokalnih veljakov, izobražencev, bančnikov in podjetnikov pripravila projekt za postavitev kopališča pri Piranu (Portorož), s katerim bi začeli gospodarsko izkoriščati naravne dobrine kraja. Zgradili naj bi hotel z 80 sobami in 120 ležišči, restavracijo, kavarno, kopališče za kopanje v slanici in plažo.
[[Slika:Postcard of Portorož 1913.jpg|thumb|300px|Portorož leta 1913]]
Leto dni pozneje, tj. 1891, so ustanovili delniško družbo Società stabilimento balneare di Pirano (Kopališče Piran), ki je dala zagon turističnemu razvoju Portoroža. Ta že leta 1908 od Righettijev kupila vilo San Lorenzo in jo spremenila v hotel »Allo Stabilimento Balneare« (kasneje preimenovan v Hotel Portorose). Hotel in kopališče, ki so ga zgradili, sta bila sicer manjša od načrtovanega, a pomembna za nadaljnji razvoj kraja. Prvemu hotelu se je kmalu pridružilo še nekaj manjših in skromnejših hotelov z le nekaj sobami. Julija 1895 je Portorož obiskal avstrijski minister za obrambo Krighammer, v spremstvu [[kontraadmiral]]a Cassinija. Morda je prav ta obisk pripomogel, da je Cesarsko-kraljeva družba Belega Križa (Weissen Kreutz) leta 1897 tu odprla vojaško okrevališče za avstro-ogrske oficirje in s tem dodatno utrdila položaj Portoroža kot zdravilišča. Dne 25.06.1897 je bil Portorož s celotnim območjem med Bernardinom in [[Lucija, Piran|Lucijo]] tudi uradno razglašen za klimatsko zdravilišče. Z zakonom je bila ustanovljena zdraviliška družba »Azienda di cura per il circondario di Porto Rose presso Pirano«. Zakon je dovoljeval zdravniški komisiji, ki je upravljala podjetje, tudi zaračunavanje turistične takse, s katero naj bi pokrivali stroške svoje dejavnosti. V Portorož so prihajali vse pomembnejši gostje. Poleti 1899 ga je obiskal tudi avstrijski prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]], ki je nato s svojo [[jahta|jahto]] Parenzo odplul v [[Poreč]]. Zaradi vse večje priljubljenosti Portoroža in bližine Trsta, ki je bil najpomembnejše tovorno in potniško pristanišče [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]], so nastale prve ideje za postavitev hotela, namenjenega sprejemu najzahtevnejših gostov. Pobude za tak hotel pa niso bile vedno uspešne. Projekt Anglo-avstrijske banke za postavitev hotela na Bernardinu je propadel zaradi neustrezne lokacije in bližine tamkajšnje piranske ladjedelnice ter industrijske proizvodnje. Tudi projekta Carla de Perinella za postavitev hotela med vilo San Marco in vilo San Lorenzo ter Righettijev projekt za hotel zahodno od vile San Lorenzo nista naletela na ugoden odziv.
Minilo je celo desetletje, preden je bil odprt veličastni »Palace Cur Hotel« leta [[1910]], sedanji Kempinski Palace Portorož, znan kot »stari Palace hotel«, ki je gostom ponujal blatne kopeli in bazen s [[slanica|slanico]]. Bil je eden izmed največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]], ter je še danes nekakšen zaščitni znak Portoroža. Zgraditi ga je dal lastnik graških pivovarn von Reininghaus. <ref>{{navedi knjigo |author= Kladnik, Darinka |year=2003 |title= Vsa slovenska mesta|publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn= |cobiss=127257088 |pages=154}}</ref> Načrte za novi hotel s tedanjimi 175 sobami, je naredil dunajski arhitekt Giovanni Eustacchio, zgradilo pa ga je tržaško gradbeno podjetje Bruna & Depaoli. Z novim prestižnim hotelom se je Portorož dokončno uveljavil kot eden najpomembnejših turističnih krajev na Jadranu in pričel loviti zaostanek za [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatijo]]. Do [[I. svetovna vojna|I. svetovne vojne]] so zgradili [[Igra na srečo|igralnico]] (1913). Gostom je bilo kmalu na voljo več kot dvajset hotelov in penzionov ter več kot petdeset zasebnih počitniških hiš. Poleg »Palace hotela« in vile San Lorenzo so bili večji hoteli še Riviera, Central, Adria, Helios in Virginia. Prav tako je zdraviliške storitve ponujal tudi sanatorij dr. Pupini, ki je na konferencah in v strokovnih revijah, namenjenih zdravnikom, opisoval prednosti Portoroža kot zdravilišča. Število gostov je skokovito naraščalo in se po odprtju novega hotela podvojilo. Največ obiskovalcev je tedaj prihajalo z [[Dunaj]]a in drugih dežel Avstrije in Madžarske, le malo pa iz Italije. Pričakovanih več kot 10.000 obiskovalcev v letu [[1914]] je preprečil izbruh I. svetovne vojne.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, razvoj turizma v Portorožu</ref>
== Turizem med obema vojnama ==
[[Slika:Postcard of Portorož 1923 (2).jpg|thumb|300px|kopališče v Portorožu 1923]]
V vojnem obdobju so hotele v turističnih krajih večinoma uporabljali kot bolnišnice in okrevališča za vojake in oficirje, zato o pravem turizmu ne moremo govoriti. Po koncu vojne je [[Istra]] z otoki prešla pod [[Kraljevina Italija|Italijo]]. Nove politične razmere so prinesle velike spremembe tudi na področju turizma. Vodilno portoroško podjetje, ki je imelo v lasti hotel Palace, tj. družba Portorose, je leta 1911 svoj sedež iz Trsta prenesla na Dunaj. Lastništvo družbe je leta 1919 iz avstrijsko-nemških rok prešlo v last italijanske [[ladijska družba|ladjarske]] družine Cosulich. Podjetna družina bratov Cosulich, je začela ponovni zagon turizma v Portorožu z velikopoteznimi načrti. Čeprav so sprva vsi portoroški hoteli poslovali z izgubo, so Cosulichi kmalu odkupili tudi hotel Riviera. Tako so skupaj s hotelom Palace in vilo San Lorenzo upravljali z večino nastavitvenih objektov v kraju. Po I. svetovni vojni je število obiskovalcev iz Srednje Evrope, ki so nekdaj zasedali večino portoroških turističnih zmogljivosti, začelo hitro upadati. Struktura gostov se je zelo spremenila. Večina gostov v Portorožu je bila [[Italijani|Italijanov]], drugi pa so bili predvsem gosti iz zahodnoevropskih držav. Italijanska država je spodbujala državljane k obisku novo pridobljenih ozemelj tudi s popusti za prevoze z železnico (do 50 %). Uvedli so tudi avtobusne proge iz Trsta ter zgradili nove cestne povezave. Večji poudarek je bil tudi na promociji kraja. Kljub vsem vloženim naporom so bili rezultati skromni. Konkurenca drugih velikih, slovečih in že uveljavljenih obmorskih turističnih centrov je bila premočna. Tako je leta 1939 Portorož obiskalo pol manj gostov kot leta 1913.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, turizem med obema vojnama</ref>
=== Portoroška letalska družba in pilotska šola<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, pilotska šola v Portorožu</ref> ===
[[slika:SISA Portorose.jpg|thumb|220px|left|Nekdanji hidroplanski center S.I.S.A. v Portorožu]]
Da bi obudili zanimanje gostov za obisk Portoroža in njegovih term, je znana [[Trst|tržaška]] ladjarska rodbina [[Cosulich]]<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, podjetni Cosulichi</ref> leta 1921 kupila odsluženo izvidniško [[hidroplan|vodno letalo]] proizvajalca [[Franco-British Aviation|FBA]] in ga namenila za panoramske vožnje svojih gostov. Zaradi velikega takratnega zanimanja za polete in možnosti hitrega prevoza potnikov v različne kraje, so se temu letalu kmalu pridružila še druga, predvsem lastne proizvodnje [[Cantiere Navale Triestino|CANT]]. Iz tega se je v Portorožu razvila podružnica tržaške družbe za letalske storitve S.I.S.A. ([[Società Italiana Servizi Aerei]]), katere hangarji in upravno poslopje so bili na obali v Portorožu, na Fizinah, med skladišči soli in Bernardinom.<ref>Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, družba za letalske storitve SISA</ref> Ta je kmalu uvedla čarterske linije hidroavionov med Portorožem, [[Reka, Hrvaška|Reko]], [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatijo]], [[Pulj|Pulo]], [[Benetke|Benetkami]], [[Torino]]m in [[Ancona|Ancono]], si pridobila tudi koncesijo za celotno šolanje pilotov hidroavionov in obnavljanje znanja vojaških in civilnih pilotov, znotraj tržaške ladjedelnice pa ustanovila delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje letal. Glavni portoroški [[pilot]] in vodja pilotske šole je bil [[Ivan Vidmar]] (Gianni Widmer ali Johann Widmer) iz Trsta. Z družino je stanoval v bližnji hiši družine Predonzani, v kateri je dolgo bil center za gluhonemo mladino Portorož. V letih [[1925]] in [[1926]] so bile v hidroplanskem centru Portorož postavljene stavbe za tehnično upravo in prodajo vozovnic, trinadstropna stavba za pilote, kopensko osebje ter stanovanja za pilote, zgrajen je bil hangar za letala, mehanična delavnica za popravila letalskih motorjev, mizarska delavnica za popravila lesenih delov letal, navoz za spuščanje letal v morje ter privezi za čolne. Navedene dejavnosti so v Portorožu opravljali vse do konca leta [[1943]], ko je objekte prevzela nemška vojska. Iz nepojasnjenih razlogov naj bi Nemci veliki hangar sami razstrelili [[7. september|7. septembra]] [[1944]]. Zadnji zidani objekt hidroplanskega oporišča je bila mehanična delavnica ob vznožju današnjega študentskega doma Korotan, ki so jo podrli pred nekaj leti.
== Turizem po drugi svetovni vojni ==
[[Slika:Portorose-hotels.PNG|thumb|right|300px|Portoroški hoteli Life Class]]
[[Slika:Portoroz - panoramio (1).jpg|thumb|300px|kopališče Portorož poleti]]
Svetovna vojna je spet prekinila turistični promet in s tem razvoj Portoroža z zaledjem. Tokrat je prekinitev zaradi političnih in gospodarskih razlogov trajala skoraj četrt stoletja. Politični razlogi so bili povezani z razdelitvijo ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, gospodarski pa z dejstvom, da je bila večina turistične infrastrukture v vojni uničena ali poškodovana in tako neprimerna za turizem. Šele po priključitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], so leta [[1954]] začeli načrtovati ponoven razvoj turizma. O ponovnem vzponu Portoroža lahko govorimo šele po letu 1960, in sicer z obnovo in graditvijo nove turistične infrastrukture. V letih 1970-1980 so bili zgrajeni hotelski kompleksi (Bernardin, Emona, Metropol, novi hoteli Palace), igralnica, marina v [[Lucija, Piran|Luciji]] in letališče v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Število turističnih prenočitev, ki jih je bilo leta [[1960]] le 248.000, (od teh 44 % tujih [[gost]]ov), se je leta [[1980]] povečalo na 1.254.000 (65 % tujih gostov) in [[1986]] na 1.452.000 (74 % tujih gostov). Po nazadovanju turističnega prometa v drugi polovici osemdesetih let je bilo leta [[1991]] v Portorožu zgolj 501.000 prenočitev, nato pa se je obisk spet povečeval.
<gallery mode="packed">
Portorož, the Congress Center.jpg|Središče Portoroža
Portoroz,-Palace-Hotel-(270711).jpg|hotel [[Kempinski Palace Portorož]]
Portorož, Slovenia - panoramio (7).jpg|[[Grand Hotel Metropol, Portorož|Grand hotel Metropol]]
</gallery>
{{wide image|Portorož banner.jpg|1024px}}
== Promet ==
S Piranom in [[Lucija, Piran|Lucijo]] je bil Portorož v letih [[1909]]-[[1912]] povezan s [[trolejbus]]om (filobusom), ki ga v letih od [[1912]] do [[1953]] zamenjal [[tramvaj]]. Portorož je imel svojo železniško postajo na ozkotirni železnici [[Porečanka|Parenzani]], ki je povezovala [[Trst]] in [[Poreč]].
==Sklici==
{{opombe}}
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije (9. zvezek), ISBN 86-11-14345-0
* Monografija Casinò Portorož-Portorose 1913, 1964, 1972, 1994, Grafika Soča, Nova Gorica, 1995 {{COBISS|ID=55842048}}
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* Gombač Srečko, Letala s sidrom, Hidroavioni v Portorožu in okolici, {{COBISS|ID=233961728}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}
{{Kategorija v Zbirki}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.portoroz.si/ Uradna spletna stran Portoroža]
* [http://www.geopedia.si/#L410_F10123011_T13_b4_x393920.668_y39620.15_s13 Portorož na Geopediji]
{{Wikipotovanje|Portorož}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{Piran}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Portorož| ]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Piran]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
7r52ph56hd73hcleis9fylyptxo6u1b
Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe
0
37393
5724632
5724048
2022-07-27T22:46:10Z
Amanesciri2021
205950
/* Č */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}
== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])
== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]
== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]
== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]
== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''"Sasha Vrtnar"'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]
== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]
== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]
== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]
== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?
== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]
== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]
== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]
== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''
== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]]
== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]
== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]
== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]
== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]
== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]
== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]
== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]
== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]
== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]
== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)
== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]
== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]]
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]
{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]
ismt72z246su5q90tu1pxj8rjpjdunw
5724633
5724632
2022-07-27T22:46:33Z
Amanesciri2021
205950
/* D */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}
== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])
== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]
== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]
== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]
== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]
== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]
== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]
== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]
== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?
== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]
== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]
== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]
== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''
== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]]
== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]
== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]
== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]
== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]
== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]
== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]
== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]
== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]
== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]
== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)
== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]
== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]]
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]
{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]
gxcudh00jznkxhpi6tcv8nnqswtce9n
Agra
0
37852
5724485
4264159
2022-07-27T15:50:29Z
Yerpo
8417
+
wikitext
text/x-wiki
'''Agra''' je lahko:
* [[Mednarodni kmetijsko-živilski sejem|Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA]] v Gornji Radgoni
* [[Agra, Indija]] - mesto v indijski zvezni državi Utar Pradeš
* [[Agra, Italija]] - občina v italijanski deželi Lombardija
* [[Agra, Švica]] - vas in nekdanja občina v švicarskem kantonu Ticino
* [[Agra, Grčija]] - vas na otoku Lezbos, Grčija
{{razločitev}}
nbxe4ldjdcndyuoe1pe4079jv1nxtb2
Seznam televizijskih postaj v Sloveniji
0
41404
5724621
5724106
2022-07-27T21:15:09Z
Timdog13
114514
/* Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena */
wikitext
text/x-wiki
Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu.
== Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo ==
=== Programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference
| [http://www.rtvslo.si/]
|}
=== Komercialne televizijske postaje ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[POP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele
| [http://www.24ur.com/]
|-
| [[Kanal A]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport
| [http://www.radio1.si/]
|-
| [[Planet TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet 2
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet Eva
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| [[TV3 Slovenija|TV 3]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://tv3m.si/]
|-
| [[Gold TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami
| [http://www.goldtv.si/]
|-
| [[BRIO|Brio]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Serije
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[KINO|Kino]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[OTO|Oto]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino
| [https://www.24ur.com/]
|-
| Astra
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref>
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[Sportklub]]
| DVB-C, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://sportklub.n1info.si/]
|-
| [[Šport TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.sport-tv.si/]
|-
| [[Arena Sport]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Arena eSport
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Boom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zabavno glasbo
| [https://www.facebook.com/boomtvsi/]
|-
| TV Veseljak
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://veseljak.si/]
|-
| [[Golica TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| [[Net XXL]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Erotični televizijski program
|-
| Adria TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo
| [https://folx.network/adria-music-television/]
|}
=== Nepridobitni programi ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TOP TV|Top TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni program
| [https://topnews.si/]
|-
| [[Nova24TV|1. Nova24TV]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| [[Nova24TV|2. Nova24TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| Exodus TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Katoliški televizijski program
| [https://https://www.exodus.si//]
|}
== Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo ==
=== Regionalni programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV Koper]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV Maribor]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
|}
=== Regionalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[Gorenjska televizija]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske
| [http://www.gtv.si/]
|-
| [[TV Celje]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Celja za območje Savinjske
| [https://www.tvcelje.si/]
|-
| Vaš kanal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
| [https://www.vaskanal.com/]
|-
| VTV
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške
| [https://www.vtvstudio.com/]
|}
=== Lokalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ATV signal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Litije za območje Zasavja
|
|-
| TV Idea - Kanal 10
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [https://tvidea.si/]
|-
| [[RTS]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
|
|-
| TV Galeja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske
| [http://galeja.tv/]
|}
=== Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ePosavje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Krškega za območje Posavja
| [https://www.eposavje.com/]
|-
| Ljubljana TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
| [https://www.tvlj.si/]
|-
| Maxi TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljutomera za območje Prlekije
|
|-
| TV Nakupi
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|
|-
| vŽivo.si
| DVB-C, IPTV, MMDS
|
| [https://www.vzivo.si/]
|-
| ETV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja
| [https://www.etv-hd.si/]
|-
| KTV Ormož
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske
| [https://ktv-ormoz.si/]
|-
| Koroška TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške
|
|-
| Moj TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Selnice ob Dravi
|
|-
| Net TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
| [https://net-tv.si/]
|-
| Play TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
|
|-
| TV AS
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [http://www.televizijaas.si/]
|-
| TV Kras
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa
|
|-
| TV Krpan
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Laškega
| [https://www.facebook.com/tvkrpan/]
|-
| Kanal K3
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Beltincev
|
|-
| Koroška regionalna televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TV Lep
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Logatca
| [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385]
|-
| TVM Miklavž
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju
|
|-
| TV Medvode
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Medvod
| [https://www.tv-m.si/]
|-
| Oron TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske
| [http://www.oron.si/]
|-
| TV Plus
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Komende
|
|-
| [[TV Studio Radgona - Kanal 11]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Gornje Radgone
|
|-
| TV Trbovlje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja
|
|-
| Vascom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Pivke
|
|-
| ViTel
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske
|
|-
| Go-TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske
| [https://www.go-tv.si/]
|-
| Savinjska televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| TV Kočevje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kočevja
| [https://www.tvkocevje.si/]
|-
| [[TV Arena]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Celja
| [http://www.tvarena.si/]
|-
| Studio Bistrica
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Slovenske Bistrice
|
|-
| [[BK TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške
| [https://www.bktv.si/]
|-
| STV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| [[PeTV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program s Ptuja
| [http://www.petv.tv/]
|-
| [[SIP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje)
| [http://www.siptv.si/]
|-
| [[TvM - zgornjesavinjski kanal]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Mozirja
|
|-
| ATM TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kranjske Gore
| [http://www.atm-tv.si/]
|-
| Bled.TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program z Bleda
| [http://www.bled.tv/]
|-
|
|
|
|-
| AK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TIPK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program za gluhe in naglušne
| [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385]
|-
| TV Uršlja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem
| [https://www.urslja.tv/]
|-
| Tržič TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Tržiča
|
|-
| Zdrava televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
| [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl]
|-
| Zdravje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
|
|}
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
*AKOS, 2022
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]]
i4exoeazmjht14dsybglbcghgfh91ax
5724622
5724621
2022-07-27T21:16:08Z
Timdog13
114514
/* Komercialne televizijske postaje */
wikitext
text/x-wiki
Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu.
== Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo ==
=== Programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference
| [http://www.rtvslo.si/]
|}
=== Komercialne televizijske postaje ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[POP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele
| [http://www.24ur.com/]
|-
| [[Kanal A]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport
| [http://www.radio1.si/]
|-
| [[Planet TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet 2
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet Eva
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| [[TV3 Slovenija|TV 3]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://tv3m.si/]
|-
| [[Gold TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami
| [http://www.goldtv.si/]
|-
| [[BRIO|Brio]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Serije
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[KINO|Kino]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[OTO|Oto]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino
| [https://www.24ur.com/]
|-
| Astra
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref>
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[Sportklub]]
| DVB-C, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://sportklub.n1info.si/]
|-
| [[Šport TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.sport-tv.si/]
|-
| [[Arena Sport]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Arena eSport
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Boom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zabavno glasbo
| [https://www.facebook.com/boomtvsi/]
|-
| TV Veseljak
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://veseljak.si/]
|-
| [[Golica TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| Folx TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| [[Net XXL]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Erotični televizijski program
|-
| Adria TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo
| [https://folx.network/adria-music-television/]
|}
=== Nepridobitni programi ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TOP TV|Top TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni program
| [https://topnews.si/]
|-
| [[Nova24TV|1. Nova24TV]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| [[Nova24TV|2. Nova24TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| Exodus TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Katoliški televizijski program
| [https://https://www.exodus.si//]
|}
== Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo ==
=== Regionalni programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV Koper]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV Maribor]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
|}
=== Regionalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[Gorenjska televizija]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske
| [http://www.gtv.si/]
|-
| [[TV Celje]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Celja za območje Savinjske
| [https://www.tvcelje.si/]
|-
| Vaš kanal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
| [https://www.vaskanal.com/]
|-
| VTV
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške
| [https://www.vtvstudio.com/]
|}
=== Lokalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ATV signal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Litije za območje Zasavja
|
|-
| TV Idea - Kanal 10
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [https://tvidea.si/]
|-
| [[RTS]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
|
|-
| TV Galeja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske
| [http://galeja.tv/]
|}
=== Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ePosavje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Krškega za območje Posavja
| [https://www.eposavje.com/]
|-
| Ljubljana TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
| [https://www.tvlj.si/]
|-
| Maxi TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljutomera za območje Prlekije
|
|-
| TV Nakupi
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|
|-
| vŽivo.si
| DVB-C, IPTV, MMDS
|
| [https://www.vzivo.si/]
|-
| ETV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja
| [https://www.etv-hd.si/]
|-
| KTV Ormož
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske
| [https://ktv-ormoz.si/]
|-
| Koroška TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške
|
|-
| Moj TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Selnice ob Dravi
|
|-
| Net TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
| [https://net-tv.si/]
|-
| Play TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
|
|-
| TV AS
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [http://www.televizijaas.si/]
|-
| TV Kras
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa
|
|-
| TV Krpan
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Laškega
| [https://www.facebook.com/tvkrpan/]
|-
| Kanal K3
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Beltincev
|
|-
| Koroška regionalna televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TV Lep
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Logatca
| [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385]
|-
| TVM Miklavž
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju
|
|-
| TV Medvode
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Medvod
| [https://www.tv-m.si/]
|-
| Oron TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske
| [http://www.oron.si/]
|-
| TV Plus
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Komende
|
|-
| [[TV Studio Radgona - Kanal 11]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Gornje Radgone
|
|-
| TV Trbovlje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja
|
|-
| Vascom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Pivke
|
|-
| ViTel
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske
|
|-
| Go-TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske
| [https://www.go-tv.si/]
|-
| Savinjska televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| TV Kočevje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kočevja
| [https://www.tvkocevje.si/]
|-
| [[TV Arena]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Celja
| [http://www.tvarena.si/]
|-
| Studio Bistrica
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Slovenske Bistrice
|
|-
| [[BK TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške
| [https://www.bktv.si/]
|-
| STV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| [[PeTV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program s Ptuja
| [http://www.petv.tv/]
|-
| [[SIP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje)
| [http://www.siptv.si/]
|-
| [[TvM - zgornjesavinjski kanal]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Mozirja
|
|-
| ATM TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kranjske Gore
| [http://www.atm-tv.si/]
|-
| Bled.TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program z Bleda
| [http://www.bled.tv/]
|-
|
|
|
|-
| AK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TIPK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program za gluhe in naglušne
| [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385]
|-
| TV Uršlja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem
| [https://www.urslja.tv/]
|-
| Tržič TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Tržiča
|
|-
| Zdrava televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
| [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl]
|-
| Zdravje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
|
|}
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
*AKOS, 2022
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]]
664a54eiqt9tm2clyoid2782qmpunqm
5724629
5724622
2022-07-27T21:34:04Z
Timdog13
114514
wikitext
text/x-wiki
Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu.
== Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo ==
=== Programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference
| [http://www.rtvslo.si/]
|}
=== Komercialne televizijske postaje ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[POP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele
| [http://www.24ur.com/]
|-
| [[Kanal A]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport
| [http://www.radio1.si/]
|-
| [[Planet TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet 2
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet Eva
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| [[TV3 Slovenija|TV 3]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://tv3m.si/]
|-
| [[Gold TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami
| [http://www.goldtv.si/]
|-
| [[BRIO|Brio]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Serije
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[KINO|Kino]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[OTO|Oto]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino
| [https://www.24ur.com/]
|-
| Astra
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref>
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[Sportklub]]
| DVB-C, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://sportklub.n1info.si/]
|-
| [[Šport TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.sport-tv.si/]
|-
| [[Arena Sport]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Arena eSport
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Boom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zabavno glasbo
| [https://www.facebook.com/boomtvsi/]
|-
| TV Veseljak
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://veseljak.si/]
|-
| [[Golica TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| Folx TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| [[Net XXL]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Erotični televizijski program
|-
| Adria TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko ter jugoslovansko pop in rock glasbo
| [https://folx.network/adria-music-television/]
|-
| TV 8
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|-
|}
=== Nepridobitni programi ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TOP TV|Top TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni program
| [https://topnews.si/]
|-
| [[Nova24TV|1. Nova24TV]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| [[Nova24TV|2. Nova24TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| Exodus TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Katoliški televizijski program
| [https://https://www.exodus.si//]
|}
== Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo ==
=== Regionalni programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV Koper]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV Maribor]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
|}
=== Regionalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[Gorenjska televizija]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske
| [http://www.gtv.si/]
|-
| [[TV Celje]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Celja za območje Savinjske
| [https://www.tvcelje.si/]
|-
| Vaš kanal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
| [https://www.vaskanal.com/]
|-
| VTV
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške
| [https://www.vtvstudio.com/]
|}
=== Lokalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ATV signal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Litije za območje Zasavja
|
|-
| TV Idea - Kanal 10
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [https://tvidea.si/]
|-
| [[RTS]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
|
|-
| TV Galeja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske
| [http://galeja.tv/]
|}
=== Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ePosavje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Krškega za območje Posavja
| [https://www.eposavje.com/]
|-
| Ljubljana TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
| [https://www.tvlj.si/]
|-
| Maxi TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljutomera za območje Prlekije
|
|-
| TV Nakupi
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|
|-
| vŽivo.si
| DVB-C, IPTV, MMDS
|
| [https://www.vzivo.si/]
|-
| ETV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja
| [https://www.etv-hd.si/]
|-
| KTV Ormož
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske
| [https://ktv-ormoz.si/]
|-
| Koroška TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške
|
|-
| Moj TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Selnice ob Dravi
|
|-
| Net TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
| [https://net-tv.si/]
|-
| Play TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
|
|-
| TV AS
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [http://www.televizijaas.si/]
|-
| TV Kras
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa
|
|-
| TV Krpan
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Laškega
| [https://www.facebook.com/tvkrpan/]
|-
| Kanal K3
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Beltincev
|
|-
| Koroška regionalna televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TV Lep
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Logatca
| [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385]
|-
| TVM Miklavž
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju
|
|-
| TV Medvode
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Medvod
| [https://www.tv-m.si/]
|-
| Oron TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske
| [http://www.oron.si/]
|-
| TV Plus
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Komende
|
|-
| [[TV Studio Radgona - Kanal 11]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Gornje Radgone
|
|-
| TV Trbovlje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja
|
|-
| Vascom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Pivke
|
|-
| ViTel
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske
|
|-
| Go-TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske
| [https://www.go-tv.si/]
|-
| Savinjska televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| TV Kočevje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kočevja
| [https://www.tvkocevje.si/]
|-
| [[TV Arena]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Celja
| [http://www.tvarena.si/]
|-
| Studio Bistrica
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Slovenske Bistrice
|
|-
| [[BK TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške
| [https://www.bktv.si/]
|-
| STV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| [[PeTV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program s Ptuja
| [http://www.petv.tv/]
|-
| [[SIP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje)
| [http://www.siptv.si/]
|-
| [[TvM - zgornjesavinjski kanal]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Mozirja
|
|-
| ATM TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kranjske Gore
| [http://www.atm-tv.si/]
|-
| Bled.TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program z Bleda
| [http://www.bled.tv/]
|-
|
|
|
|-
| AK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TIPK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program za gluhe in naglušne
| [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385]
|-
| TV Uršlja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem
| [https://www.urslja.tv/]
|-
| Tržič TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Tržiča
|
|-
| Zdrava televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
| [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl]
|-
| Zdravje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
|
|}
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
*AKOS, 2022
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]]
59qtqm7xq9pk6f94wi6x83o98beyugt
5724630
5724629
2022-07-27T21:36:12Z
Timdog13
114514
wikitext
text/x-wiki
Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu.
== Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo ==
=== Programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference
| [http://www.rtvslo.si/]
|}
=== Komercialne televizijske postaje ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[POP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele
| [http://www.24ur.com/]
|-
| [[Kanal A]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport
| [http://www.radio1.si/]
|-
| [[Planet TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet 2
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| Planet Eva
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele
| [https://siol.net/planet-tv/]
|-
| [[TV3 Slovenija|TV 3]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi, serije, telenovele
| [https://tv3m.si/]
|-
| [[Gold TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami
| [http://www.goldtv.si/]
|-
| [[BRIO|Brio]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Serije
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[KINO|Kino]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Filmi
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[OTO|Oto]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino
| [https://www.24ur.com/]
|-
| Astra
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref>
| [https://www.24ur.com/]
|-
| [[Sportklub]]
| DVB-C, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://sportklub.n1info.si/]
|-
| [[Šport TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.sport-tv.si/]
|-
| [[Arena Sport]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Arena eSport
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami
| [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/]
|-
| Boom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zabavno glasbo
| [https://www.facebook.com/boomtvsi/]
|-
| TV Veseljak
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://veseljak.si/]
|-
| [[Golica TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| Folx TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo
| [https://golica.si/]
|-
| [[Net XXL]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Erotični televizijski program
|-
| Adria TV
| DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko ter jugoslovansko pop in rock glasbo
| [https://folx.network/adria-music-television/]
|-
| TV 8
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|
|-
| TV Nakupi
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Nakupovalni TV-program
|
|}
=== Nepridobitni programi ===
{| class="wikitable"
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TOP TV|Top TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni program
| [https://topnews.si/]
|-
| [[Nova24TV|1. Nova24TV]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| [[Nova24TV|2. Nova24TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| 24-urni informativni in politični program
| [https://www.nova24tv.si/]
|-
| Exodus TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Katoliški televizijski program
| [https://https://www.exodus.si//]
|}
== Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo ==
=== Regionalni programi Televizije Slovenija ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[TV Koper]]
| DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
| [[TV Maribor]]
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju
| [http://www.rtvslo.si/]
|-
|}
=== Regionalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| [[Gorenjska televizija]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske
| [http://www.gtv.si/]
|-
| [[TV Celje]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Celja za območje Savinjske
| [https://www.tvcelje.si/]
|-
| Vaš kanal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
| [https://www.vaskanal.com/]
|-
| VTV
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške
| [https://www.vtvstudio.com/]
|}
=== Lokalni programi posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ATV signal
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Litije za območje Zasavja
|
|-
| TV Idea - Kanal 10
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [https://tvidea.si/]
|-
| [[RTS]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
|
|-
| TV Galeja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske
| [http://galeja.tv/]
|}
=== Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena ===
{| class="wikitable"
|-
! width="25%"|Ime
! width="25%"|Način sprejema
! width="25%"|Format
! width="25%"|Spletna stran
|-
| ePosavje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Krškega za območje Posavja
| [https://www.eposavje.com/]
|-
| Ljubljana TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
| [https://www.tvlj.si/]
|-
| Maxi TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljutomera za območje Prlekije
|
|-
| vŽivo.si
| DVB-C, IPTV, MMDS
|
| [https://www.vzivo.si/]
|-
| ETV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja
| [https://www.etv-hd.si/]
|-
| KTV Ormož
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske
| [https://ktv-ormoz.si/]
|-
| Koroška TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške
|
|-
| Moj TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Selnice ob Dravi
|
|-
| Net TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske
| [https://net-tv.si/]
|-
| Play TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije
|
|-
| TV AS
| DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja
| [http://www.televizijaas.si/]
|-
| TV Kras
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa
|
|-
| TV Krpan
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Laškega
| [https://www.facebook.com/tvkrpan/]
|-
| Kanal K3
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Beltincev
|
|-
| Koroška regionalna televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TV Lep
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Logatca
| [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385]
|-
| TVM Miklavž
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju
|
|-
| TV Medvode
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Medvod
| [https://www.tv-m.si/]
|-
| Oron TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske
| [http://www.oron.si/]
|-
| TV Plus
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Komende
|
|-
| [[TV Studio Radgona - Kanal 11]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Gornje Radgone
|
|-
| TV Trbovlje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja
|
|-
| Vascom TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Pivke
|
|-
| ViTel
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske
|
|-
| Go-TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske
| [https://www.go-tv.si/]
|-
| Savinjska televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| TV Kočevje
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kočevja
| [https://www.tvkocevje.si/]
|-
| [[TV Arena]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Celja
| [http://www.tvarena.si/]
|-
| Studio Bistrica
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Slovenske Bistrice
|
|-
| [[BK TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške
| [https://www.bktv.si/]
|-
| STV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske
|
|-
| [[PeTV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program s Ptuja
| [http://www.petv.tv/]
|-
| [[SIP TV]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje)
| [http://www.siptv.si/]
|-
| [[TvM - zgornjesavinjski kanal]]
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Mozirja
|
|-
| ATM TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program iz Kranjske Gore
| [http://www.atm-tv.si/]
|-
| Bled.TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni program z Bleda
| [http://www.bled.tv/]
|-
|
|
|
|-
| AK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca
|
|-
| TIPK TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program za gluhe in naglušne
| [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385]
|-
| TV Uršlja
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem
| [https://www.urslja.tv/]
|-
| Tržič TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Lokalni televizijski program iz Tržiča
|
|-
| Zdrava televizija
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
| [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl]
|-
| Zdravje TV
| DVB-C, IPTV, MMDS
| Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami
|
|}
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
*AKOS, 2022
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]]
7zvf09wfsscir4zvo8s9dn4x6srtkgc
Tower Bridge
0
55969
5724393
5669256
2022-07-27T12:12:47Z
A09090091
188929
inf., pp ref, -npov
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=LondonTowerBridge2004-08-03.jpg|crosses=[[Temza]]|design=[[dvižni most]]|owner=Bridge House Estates|architect=Horace Jonesa|begin=1886|complete=1905|locale=[[London]]}}
'''Tower Bridge''' je [[dvižni most|dvižni]] [[most]] čez reko [[Temza|Temzo]] v [[London]]u. Stoji zraven znamenite trdnjave [[Tower of London]], po kateri nosi svoje ime. Njegova gradnja po načrtih Horacea Jonesa se je začela v letu 1886 in je trajala 8 let. Most je zgrajen iz okoli 70.000 ton [[beton]]skih temeljev in okoli 11.000 ton [[jeklo|jeklene]] konstrukcije. Lastnik mostu je ''Bridge House Estates''.
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.towerbridge.org.uk/TBE/EN/}}
{{struct-stub}}
{{koord|51|30|20|N|0|04|32|W|region:GB_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Mostovi v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Londonu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1894]]
[[Kategorija:Mostovi čez Temzo]]
{{normativna kontrola}}
2rl43yt9i2bu2v4u5mjwvt4yqdajjt2
Kužno znamenje
0
57366
5724447
5454799
2022-07-27T14:25:28Z
Ljuba brank
92351
dp
wikitext
text/x-wiki
'''Kužno znamenje''' ali '''kužni steber''' je pomnik, postavljen najpogosteje v 17. stoletju, v zahvalo za konec [[kuga|kuge]], ki je v tistih časih (oz. tudi več stoletij pred tem) občasno izbruhnila v Evropi in terjala življenja milijonov ljudi in domačih živali. Največkrat so znamenja posvečena svetemu Roku, pa tudi svetemu Boštjanu, sveti Rozaliji ali sveti Barbari.
Največkrat so jih preživeli postavljali na skupnih ali posamičnih [[grob]]ovih kužnih mrličev nekje izven pokopališč in naselij. Taka znamenja so lahko zidana ali pa klesana iz kamna in pogosto še vedno na majhni zemeljski gomili ali groblji. Marsikje so pod njimi izkopali kosti za kugo umrlih in tamkaj pokopanih. Po funkciji so ta kužna znamenja pravzaprav nagrobniki, postavljeni v spomin na umrle še zato, da bi bila drugim prihranjena njihova usoda.<ref name="vecer">{{navedi splet |url=https://www.vecer.com/kultura/kuzna-znamenja-in-zavetniki-pred-kugo-10157355 |title=Kužna znamenja in zavetniki pred kugo |accessdate=11.2.2021 |date=16.4.2020 |format= |work=[[Večer (časopis)|Večer]] }}</ref>
== Drugi pomeni ==
{{glavni|Marijanski stebri in stebri Svete Trojice}}
Precejšnje število znamenj pa so postavili v zahvalo za uslišane prošnje ob drugih boleznih, vojskah ([[Turški vpadi|turških vpadih]] na primer) ali drugih nesrečah (npr. če stoji ob križpotju, je pogosto postavljeno kot opravičilo nekoga, ki je v srednjem veku tam zagrešil umor) - '''votivni stebri'''. Zaradi nepoznavanja zgodovine se je pogosto tudi teh znamenj neupravičeno prijelo ime ''kužno''. Do zamenjav prihaja, ker je za posamezno znamenje zgolj po njegovi obliki največkrat nemogoče povedati, zakaj je bilo postavljeno, saj se posamezne tipske skupine ne vežejo izključno z določenim namenom.<ref name="vecer"></ref>
<gallery mode="packed" heights="150" |left="">
Slika:Slovenia-00435 - Plague Memorial (9232178639).jpg|Kužno znamenje na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v [[Maribor]]u
Slika:Bistrica ob Sotli - plague column.JPG|Steber s križem v spomin na kugi leta 1645 in 1646 v [[Bistrica ob Sotli|Bistrici ob Sotli]]
Slika:Kužno znamenje, Rifnik.jpg|Kužno znamenje na vzpetini [[Rifnik]], [[Šentjur pri Celju]]
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Plague columns in Slovenia|Kužna znamenja v Sloveniji}}
[[Kategorija:Spomeniki]]
[[Kategorija:Kužna znamenja|*]]
{{normativna kontrola}}
lhi5oskux3isdux758uss4tc6lhoago
Seznam mostov v Ljubljani
0
65631
5724416
5463404
2022-07-27T13:12:00Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] v [[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[most]]ov v [[Ljubljana|Ljubljani]].'''
{{CompactTOC2}}
== B ==
* [[Hladnikova brv na Špici]], Dans arhitekti
== Č ==
* [[Čevljarski most, Ljubljana]] tudi Šuštarski most, arhitekt Jože Plečnik
* [[Črnuški most, Ljubljana]]
== F ==
* [[Tromostovje|Frančev most, Ljubljana]] ali Nadvojvode Franca most, postavljen 1842
* [[Fužinski most]], arhitekt Peter Gabrijelčič
== H ==
* [[Hradeckega most, Ljubljana]]
* Hladnikova brv na Špici,
== J ==
*[[Jekarski most, Ljubljana]]
* Jubilejni most, Ljubljana je staro ime za [[Zmajski most]].
== K ==
* [[Kavškov most]] (most čez Glinščico v Podutiku)
* Karlovški most
== M ==
* [[Mesarski most, Ljubljana]], Atelier arhitekti (Jurij Kobe et alii)
* [[Materinski most]]
* Mrtvaški most
== P ==
* [[Petelinja brv, Ljubljana]]
* [[Prulski most, Ljubljana]]
== S ==
* [[Tromostovje|Spodnji most, Ljubljana]] je staro ime za srednji most Tromostovja.
* [[Tromostovje|Stari most, Ljubljana]] je staro ime za srednji most Tromostovja.
== Š ==
* [[Šempetrski most]]
* [[Šentjakobski most, Ljubljana]]
* [[Tromostovje|Špitalski most, Ljubljana]], stari most Tromostovja
== T ==
* [[Tacenski most, Ljubljana]]
* [[Trnovski most, Ljubljana]], arhitekt Jože Plečnik
* [[Tromostovje]], arhitekt Jože Plečnik (brvi in balustrade)
== Z ==
* [[Zgornji most, Ljubljana]] ''(ne obstaja več)''
* [[Zmajski most, Ljubljana]], Jurij Zaninovič
== Ž ==
* [[Žitni most, Ljubljana]], arhitekt Boris Podrecca
== Glej tudi ==
{{Commonscat|Bridges in Ljubljana}}
* [[seznam trgov v Ljubljani]]
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
* [[seznam parkov v Ljubljani]]
{{Seznami mostov}}
[[Kategorija:Urbanizem Ljubljane|Mostovi]]
[[Kategorija:Mostovi v Sloveniji|Ljubljana]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal|*]]
itzcgpwv5ppjswa0nebk4s8qfnmbbla
5724421
5724416
2022-07-27T13:12:40Z
A09090091
188929
odstranil [[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]; dodal [[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[most]]ov v [[Ljubljana|Ljubljani]].'''
{{CompactTOC2}}
== B ==
* [[Hladnikova brv na Špici]], Dans arhitekti
== Č ==
* [[Čevljarski most, Ljubljana]] tudi Šuštarski most, arhitekt Jože Plečnik
* [[Črnuški most, Ljubljana]]
== F ==
* [[Tromostovje|Frančev most, Ljubljana]] ali Nadvojvode Franca most, postavljen 1842
* [[Fužinski most]], arhitekt Peter Gabrijelčič
== H ==
* [[Hradeckega most, Ljubljana]]
* Hladnikova brv na Špici,
== J ==
*[[Jekarski most, Ljubljana]]
* Jubilejni most, Ljubljana je staro ime za [[Zmajski most]].
== K ==
* [[Kavškov most]] (most čez Glinščico v Podutiku)
* Karlovški most
== M ==
* [[Mesarski most, Ljubljana]], Atelier arhitekti (Jurij Kobe et alii)
* [[Materinski most]]
* Mrtvaški most
== P ==
* [[Petelinja brv, Ljubljana]]
* [[Prulski most, Ljubljana]]
== S ==
* [[Tromostovje|Spodnji most, Ljubljana]] je staro ime za srednji most Tromostovja.
* [[Tromostovje|Stari most, Ljubljana]] je staro ime za srednji most Tromostovja.
== Š ==
* [[Šempetrski most]]
* [[Šentjakobski most, Ljubljana]]
* [[Tromostovje|Špitalski most, Ljubljana]], stari most Tromostovja
== T ==
* [[Tacenski most, Ljubljana]]
* [[Trnovski most, Ljubljana]], arhitekt Jože Plečnik
* [[Tromostovje]], arhitekt Jože Plečnik (brvi in balustrade)
== Z ==
* [[Zgornji most, Ljubljana]] ''(ne obstaja več)''
* [[Zmajski most, Ljubljana]], Jurij Zaninovič
== Ž ==
* [[Žitni most, Ljubljana]], arhitekt Boris Podrecca
== Glej tudi ==
{{Commonscat|Bridges in Ljubljana}}
* [[seznam trgov v Ljubljani]]
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
* [[seznam parkov v Ljubljani]]
{{Seznami mostov}}
[[Kategorija:Urbanizem Ljubljane|Mostovi]]
[[Kategorija:Mostovi v Sloveniji|Ljubljana]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico|*]]
57a4abnmqth8xk84pvs4267uufnsxff
Seznam slovenskih zdravnikov
0
73092
5724614
5723346
2022-07-27T20:57:05Z
Amanesciri2021
205950
/* Š */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Bojan Accetto]]
* [[Rok Accetto]]
* [[Ruža Ačimović Janežič]]
* [[Martin Ačko]]
* [[Milan Adamčič]]
* [[Metka Adamič]]
* [[Anton Adamlje]]*
* [[Makso Adrian]] (Maks Moric)
* [[Janja Ahačič]]
* [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968)
* [[Janja Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]])
* [[Giovanni de Albertis]]
* [[Tit Albreht]]
* [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić)
* [[Karl Altmann]]
* [[Franc Ambrož]]
* [[Aleš Ambrožič]]
* [[Bogdan Ambrožič]]
* [[Franc Ambrožič]]
* [[Matija Ambrožič]]
* [[Ivan Amon]]
* [[Ivan Amruš]]
* [[Milan Amruš]]
* [[Dimitar Anakiev]]
* [[Amalija Anderluh]]
*[[Marija Anderluh]]
* [[Jože Andlovic]]
* [[Dušan Andoljšek]]
* [[Matej Andoljšek]]?
* [[Lidija Andolšek Jeras]]
* [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]])
* [[Nikica Andromako]]
* [[Sašo Aničin]]
* [[Erik Ankerst]]
* [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]]
* [[Gorazd Antolič]]
* [[Ivo Antolič]]
* [[Vane Antolič]] (1957)
* [[Jože Antonič]]
* [[Miha Antonič]]*
* [[Primož Aplenc]]
* [[Rihard Aplenc]]?
* [[Carlo Apollonio]]
*Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017)
* [[Anton Arko]]
* [[Darja Arko]]
* [[Lojze Arko]]
* [[Venčeslav Arko]]
* [[Ciril Armeni]]
* [[Maja Arnež]]
* [[Zoran Arnež (stomatolog)]]
* [[Zoran Marij Arnež]]
* [[Miha Arnol]]
* [[Andrej Arnšek]]?
* [[Nuhi Arslani]]
* [[Jože Arzenšek]]
* [[Marija Auersperg]]
* [[Jurij Avčin]]
* [[Marij Avčin]]
* [[Tadej Avčin]]
* [[Marija Avguštin Čavić]]
* [[Pavle Avramović]]
* [[Danica Avsec-Letonja|Danica Avsec(-Letonja]])
* [[Mira Ažman]]
* [[Peter Ažman]]
* [[Tomaž Ažman]]
*[[Katja Ažman Juvan]]
== B ==
* [[Janez Babnik]]
* [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]]
* [[Just Bačar]]
* [[Urška Bačovnik Janša]]
*[[Boštjan Baebler]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Bajec]]
* [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]]
* [[Zvonko Baklan]]
* [[Jože Balažic]]
* [[Helena Ban Frangež]]
* [[Tatjana Ban Zlatev]]
* [[Andrej Boris Banič]]
* [[Stanko Banič]]
* [[Andrej Baraga]]
* [[Lojze Baraga]]?
* [[Jože Baričevič]]
* [[Sašo Baričevič]]
* [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]]
* [[Igor Bartenjev]]
* [[Dragica Bartenjev]]
* [[Rajner Bassin]]
*[[Denis Baš]]
* [[Lovrenc Batič]]
* [[Saba Battelino]] (Birk)
* [[Tadej Battelino]]
* [[Hugo Baumgarten]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Damjana Bebler-Brecelj]]
* [[Klemen Bedenčič]]*
* [[Jože Bedernjak]]
*[[Nataša Bedernjak Bajuk]]
* [[Milko Bedjanič]]
* [[Franc Behofer]]
* [[Darinka Belič]]*
* [[Matej Beltram]]
* [[Drago Benedik]]
* [[Janez Benedik]]*
* [[Janko Benedik]]
* [[Majda Benedik]]
* [[Majda Benedik Dolničar]]
* [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]]
* [[Jože Beniger]]
* [[Helena Benko]]?
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Bojana Beović]]
* [[Vojko Berce]]
* [[France Bergelj]] (1903-46)
* [[Vladimir Berglez]]
* [[Mihael Bergmann]]
* [[Ernest Berke]]
* [[Anton Bernik]]
* [[Jernej Bernik]]
* [[Karel Bernik]]
* [[Sabina Bertoncelj Pustišek]]
* [[Ana Berus]]
* [[Marijan Bervar]]
* [[Danijel Bešič Loredan]]
* [[Milan Betetto]]
* [[Marija Bevčar Bernik]]
*[[Jože Bežek]]
* [[Janez Nepomuk Biatzovszky]]
* [[Martin Bigec]]
* [[Slavko Bijelić]]
* [[Marjan Bilban]]
* [[Mirko Birsa]]
* [[Marko Bitenc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]]
* [[Jože Blaznik]]
* [[Demeter Bleiweis]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Leander Bleiweis]]
* [[Tanja Blejec]]*
* [[Aleš Blinc]]
* [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]])
* [[Ruža Blumauer Urbančič]]
* [[Radivoj Bobič]]
* [[Emil Bock|Emil Böck]]
* [[Alojz Boh]] (1913-2010)
* [[Lojze Boh]] (1927)
*[[Marko Boh]]
* [[Franja Bojc Bidovec]]
* [[Jože Bohinjec]] (1923-2021)
* [[Mateja Bohinjec]]
* [[Alena Bok Friedlova]]
* [[Eda Bokal Vrtačnik]]*
*([[Cita Bole]])
* [[Ivan Bonač]]
* [[Urša Bonnevier]]
* [[Peter Borisov]]
* [[Elko Borko]]
* [[Marijan Borštnar]]
* [[Peter Bossman]]
* [[Roman Bošnjak]]
* [[Albert Botteri]]
* [[Ernst Bouvier]]
* [[Cveto Božič]] (1920-2017)
* [[Marjeta Hren Božič]]
* [[Marija Bračko]]
* [[Borut Bratanič]]
* [[Andrej Brataševič]]
* [[Aleš Brecelj (kirurg)]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Bogdan Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Filip Jakob Brecelj]]
* [[Janez Brecelj]]
* [[Konrad Adam Breckerfeld]]
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]]
* [[Dimitrij Bregant]]
* [[Marij Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Andrej Bren]]
* [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019)
* [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]])
* [[Leopold Brenčič]]
* [[Lojze Brenčič]]
* [[Vinko Brenčič]]
* [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]]
* [[Robert Breščak]]
* [[Anamarija Brezigar]]
* [[Svetozar Breznik]]
* [[Brane Breznikar]]
* [[Vladimir Brezovnik]]
* [[Ivan Brežan]] (Bressan)
* [[Simon Brežan]]
* [[Nataša Brglez Jurečič]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Janez Brložnik]]
* [[Brane Brodnik]]
* [[Irena Brovet Zupančič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Viljem Brumec]] (1925-2014)
* [[Marija Brumec Ješe]]
* [[Fran Brumen]]
* [[Monika Brumen]]
* [[Aleksander Brunčko]]
* [[Valentin Brusati]] (Bružat)
* [[Miran Brvar]]
* [[Štefan Brvar]]*
* [[Bronka Brzin]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Sonja Budič]]
* [[Marjan Budihna]]
* [[Nataša Budihna]]
* [[Marjan Bukovec]]
* [[Mateja Bulc]]
* [[Gorazd Bunc]]
* [[Matjaž Bunc]]
* [[Stjepan Bunta]]
* [[Helena Burger]]
* [[Igor But]]
* [[Dušan Butinar]]
* [[Jadranka Buturović Ponikvar]]
== C ==
* [[Luka Camlek]]*
* [[Ksenija Cankar]]
* [[Veronika Cankar Aplenc]]?
* [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska)
* [[Robert Carotta]]
* [[Bogomir Celcer]]
* [[Jurij Cepuder]]
* [[Milan Cepuder]]
* [[Anton Cerar (zdravnik)]]
* [[Matko Vasilij Cerar]]
* [[Rok Cesar]]
* [[Boris Cergolj]]
* [[Ivan Cestnik]]
* [[Matija Cevc]]
* [[Primož Cevc]]
* [[Josip Cholewa]]
* [[Janez Krstnik Christian]]
* [[Boris Cibic]]
* [[Ivan Cibic]]
* [[Iza Ciglenčki]]
* [[Andrej Cijan]] (1937-2020)
* [[Matej Cimerman]]
* [[Ajda Cimperman]]
* [[Lada Cindro]]
* [[Zoltan Cipot]]
* [[Anton Cizelj]]
* [[Tošo Cizelj]] (1926-2021)
* [[Ivan Cof]]
* [[France Cokan]]
* [[Franc Copf]]
* [[Franz Copf]]
* [[Peter Copf]]
* [[Franc Coppini]]
* [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]]
* [[Andrej Cör]]
* [[Karel del Cott]]
*[[Mitja del Cott]]
* [[Rudolf del Cott]]
* [[Anton Crnjac]]
* [[France Cukjati]]
* [[Milan Cunder]] (1908–1970)
* [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994)
* [[France Cundrič]] ([[1946]])
* [[Saša Cvahte]]
* [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97)
* [[Mirjam Cvelbar]]
* [[Erika Cvetko]]
* [[Branislav Cvetko]]
* [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]]
== Č ==
* [[Gvido Čadež]]*
* [[Rudi Čajavec]]*
* [[Jože Čakš]]
* [[Tomaž Čakš]]
* [[Meta Čampa]]
* [[Ferdinand Čandek]]
* [[Anton Čas]]
* [[Milan Čavić]]
* [[Zdenka Čebašek Travnik]]
* [[Ljudevit Čebohin]]
* [[Anton Čede]]
* [[Franc Čeh]]
* [[Robert Čeh]]
* [[Branka Čelan Lucu]]
* [[Franc Čelešnik]]
* [[Lucija Čemažar]]
*([[Maja Čemažar]])
*[[Andreja Čerček]]
* [[Bojan Čerček]]
* [[Andreja Černe Čerček]]
* [[Draga Černelč]]
* [[Milan Černelč]]
* [[Peter Černelč]]
* [[Stanko Černelč]]
* [[Igor Černi]]
* [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]])
* [[Mirko Černič]]
* [[Stanislav Černič]]
* [[Nataša Černič Šuligoj]]
* [[Rafael Černuta]] *
* [[Jožica (Josipina Ana) Červek]]
* [[Milan Žiga Červinka]]
* [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]]
* [[Ignacij Česnik]] *
*[[Jože Četina]] (1927-2017)
* [[Rudolf Čik]]
* [[Bogdan Čizmarevič]]*
* [[Milan Čižman]]
* [[Božidar Čolakovič]]
* [[Andrej Čretnik]]
* [[Božena Čretnik]], r. Kaffou
* [[Tjaša Čretnik Žohar]]
* [[Tanja Čufer]]
* [[Jože Čuk]]*
* [[Jasna Čuk Rupnik]]
== D ==
* [[Hermina Damjan]]
* [[Marija Damjanovska]]
* [[Andrej Debeljak]]
* [[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] (1898-1978)
* [[Franc Debevec]] (1915-2002)
* [[Marija Debevec]]
* [[Miha Debevec (zdravnik)]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Dušan Deisinger]]*
* [[Alenka Dekleva]]
* [[Dušan Dekleva]] (1896-1980)
* [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006)
* [[Franjo Ivan Delak]]
* [[Jelena De Miranda]]
* [[Aleš Demšar]]
* [[Jernej Demšar (zdravnik)]]
* [[Marko Demšar]]
* [[Miro Denišlič]]
* [[Bogdan Derč]]
* [[Ernest Dereani]]
* [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]])
* [[Franc Derganc (1877-1939)]]
* [[Franc Derganc (1911-1973)]]
* [[Kristijan Derganc]]
* [[Metka Derganc]]
* [[Mirko Derganc]]
* [[Jani Dernič]]
* [[Janko Dernovšek]]
* [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]]
* [[Vojko Didanovič]]
* [[Zoran Dietz]]
* [[Milan Dimitrijević]]
* [[Miran Dintinjana]]
* [[Veronika Dintinjana]]
* [[Uroš Dobnikar]] *
* [[Jurij Dobovišek]]
* [[Metoda Dodič Fikfak]]
* [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
* [[Primož Dolenc]]
* [[Vinko Dolenc]]
*[[Leja Dolenc Grošelj]]
*[[Tatjana Dolenc Veličković]]
* [[Zvezdana Dolenc Stražar]]
* [[Alojz Dolhar]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]]
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)]]
* [[Jožef Dolničar]] (1801-1883)
* [[Jernej Dolinšek]]
* [[Rafael Dolinšek]]
* [[Janez Dolničar]]
* [[Fran Dolšak]]
* [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022)
* [[Jožef Dornig]]
* [[Klemen Dovč]]*
* [[Rozalija Dovč]]*
* [[Peter Dovšak]]
* [[Tadej Dovšak]]
* [[Ana Zlata Dragaš]]
* [[Bogo Dragaš]]
* [[Cvetka Dragoš]]
* [[Martina Drevenšek]]
* [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]*
* [[Brigita Drnovšek Olup]]
*[[Ivan Drobnič]]
*[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004)
* [[Matej Drobnič]]
* [[Mirko Drobnič]] (1920-2000)
* [[Adolf Drolc]]
* [[Peter Držaj]] (1913-1944)
* [[Janko Držečnik]]
*[[Benjamin Dvoršak]]
* [[Mirko Đurić]]?
== E ==
* [[Dejan Ebenšpanger]]
* [[Maja Ebert Moltara]]
* [[Gabrijela Ehrlich]]
* [[Robert Ekart]]
* [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]]
* [[Jelka Erjavec]]*
* [[Marijan Erjavec]]
* [[Zoran Erjavec]]
* [[Branko Ermenc]]
* [[Darja Eržen]] *
* [[Ivan Eržen]]
*[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]]
* [[Janez Eržen (kirurg)]]
* [[Nada Eržen]]
* [[Mladen Est]]
== F ==
* [[Marjan Fabjan]]
* [[Mario Fafangel (ml.)]]
* [[Janez Faganel]]
* [[Božidar Fajdiga]]
*[[Darja Fajdiga]], por. Fettich
*[[Igor Fajdiga]]
*[[Nadja Fajdiga]]
*[[Ana Fajmut]]
* [[Božo Fakin]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Jožef Ignacij]] (1754-1795)
* [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]]
* [[Ivan Farkaš]]*
* [[Anton Fazarinc]]
* [[Franc Fazarinc]]
* [[Jože Felc]]
* [[Luciano Ferfoglia]] ?
* [[Ksaverija Ferlan Marolt]]
* [[Dušan Ferluga]]
* [[Alenka Fetih]]
* [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]]
* [[Janez Fettich]]
* [[Jure Fettich]] *
* [[Aleš Fidler]]*
* [[Franc Fidler]]
* [[Matjaž Figelj]]
* [[Alojz Fijavž]]
* [[Žare Finderle]]
* [[Leon Fink]]
* [[Mira Fink]]
* [[Jože Flajs]]
*[[Matjaž Fležar]]
* [[Vojko Flis]]
* [[Ivica Flis Smaka]]
*[[Jakob Folter]] (ok. 1500)
* [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]]
*[[Alenka Forte]]
* [[Bojan Fortič]]
* [[Majda Fortič]]
* [[Marjan Fortuna]]
* [[Igor Frangež]]*
* [[Aleksander Frank]]
* [[Hinko Franken]]
* [[Igor Franko]]
* [[Jelka Franzot Zor]]
* [[Albert Peter Fras]]
* [[Tamara Fras Stefan]]
* [[Zlatko Fras]]
* [[Adela Fratnik Steyer]]?
* [[Urša Fratnik Florijančič]]
* [[Ernest Hilarij Fröhlich]]
* [[Janez Fröhlich]]
* [[Erika Fuchs]]
* [[Nenad Funduk]]
* [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]]
* [[Jana Furlan]]
* [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]]
* [[Majda Furlan]]
* [[Tomaž Furlan]]
* [[Jasna Furlan Hrabar]]
* [[Marta Furman Jakopič]]
* [[Fran Fux|Franc Fux]]
== G ==
* [[Viktor Gaberšek]]
* [[Tone Gabrijelčič]]
* [[Peter Gabrovec]]*
*[[Miran Gabruč]]
* [[Eldar M. Gadžijev]]
* [[Aleksander Gala]]
* [[Danica Gala Bem]]
* [[Stojan Gala]]
* [[Nina Gale]]
* [[Jožica Gamse]] (* [[1955]])
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Mario Gasparini]]
* [[Mladen Gasparini]]*
* [[Dominik Gašperšič]]
* [[Rok Gašperšič]]*
* [[Mavricij Gauster]]
* [[Marko Gerbec]]
* [[Vida Gerbec]]
* [[Franjo Gerlovič]]
* [[Borut Geršak]]
* [[Ksenija Geršak]]
* [[Harold Delf Gillies]]
* [[Edvard Glaser]]
* [[Marjana Glaser Kraševac]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Edvard Globočnik]]
* [[Mojca Globočnik Petrovič]]
* [[Ljerka Glonar]]
*[[Barbara Gnidovec Stražišar]]
* [[Ciril Godec]]
* [[Romana Godeša]]
* [[Marko Godina]]
* [[Stevan Goldman]]
*[[Jože Golmajer]]*
* [[Rajko Golobinek]]
* [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]]
* [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020)
* [[Borut Gorišek]] *
* [[Drina Gorišek]]*
* [[Nina Gorišek Miksić]]*
* [[Janez Gorjanc (kirurg)]]
* [[Jurij Gorjanc]]*
*[[Matija Gorjanc]]
*[[Vojka Gorjup]]
* [[Ivan Gostiša]]
*[[Daniel Grabar]]
*[[Klemen Grabljevec]]?
* [[Franjo Gračanin]]
* [[Bojan Gračner]]
* [[Anton Grad]]
* [[Tomaž Grad]]
* [[Cveto Gradišar]]?
* [[Ivan Gradišar]] (ZDA)
* [[Primož Gradišek]]
* [[Simona Gradišek]]*
* [[Peter Gradišnik]]
* [[Anton Janez Grbec]]
* [[Jožef Grbec]]
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Milan Gregorčič]]
* [[Andrej Gregorič]] (st./ml.)
* [[Igor Gregorič]]
* [[Milan Roman Gregorič]]
* [[Milica Gregorič Kramberger]]
* [[Minja Gregorič]]*
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Štefek Grmec]]
* [[Marko Grmek]]
* [[Tatjana Grmek Martinjaš]]
* [[Irena Grobelnik]]
* [[Slobodan Grobelnik]]
* [[Katja Groleger Sršen]]
* [[Anton Gros]]
* [[Nuša Gros]]?
* [[Štefan Grosek]]
* [[Božena Grosman]]
* [[Dušan Grošelj]]
* [[Igor Grošelj]]*
* [[Mojca Grošelj Grenc]]
* [[Zoran Grubič]]
* [[Nevenka Gruden]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Janez Benedikt Gründel]]
* [[Štefan Gruškovnjak]]
* [[Andrej Gubenšek]]
* [[Tadej Guna]]
* [[Alojz Gunde]]
* [[Vladimir Guzelj]]
== H ==
* [[Baltazar Hacquet]]
* [[Vedran Hadžić]]
* [[Alenka Hafner]]
* [[Blaž Hafner]]
* [[Janko Hafner]] (1899-1956)
* [[Jože Hafner]]?
*[[Matevž Harlander]] **
* [[Otto Haus]]
* [[Stojan Havliček]]
* [[Ana Hawlina]]
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Herbert Hawlina]]
* [[Marko Hawlina]]
*[[Simon Hawlina]]
* [[Josip Hebein]]
* [[Franc Heber]]
* [[Janko Heberle]]
* [[Henrik Heferle]]
* [[Srečko Herman]]
* [[Stanko Hernja]]
* [[Polde Hladnik]]
* [[Robert Hlavaty]]
* [[Drago Hočevar]]
* [[Marko Hočevar (kirurg)]]
* [[Miran Hočevar]]
* [[Tone Hočevar (zdravnik)]]
* [[Zvonko Hočevar]]
* [[Irena Hočevar Boltežar]]
* [[Milan Hodalič]]
* [[Harold Hofman]]*
* [[Alenka Höfferle Felc]]
* [[Sergej Hojker]]
* [[Viktor Hojker]]?
* [[Radovan Hojs]]
*[[Tanja Hojs Fabjan]] *
*[[Franc Jožef Holzer]]
* [[Alojzij Homan]]
* [[Alenka Horvat Ledinek]]
* [[Martin Horvat]]
* [[Matija Horvat]]
* [[Matjaž Horvat]]
* [[Tomaž Nikolaj Host]]
* [[Miroslav Houška]]
* [[Bogomir Hrabar]]
* [[Franci Hrastar]]
* [[Franc Hrastnik]]
* [[Bogomil Hrašovec]]?
* [[Marjeta Hren Božič]]
*[[Helena Hren-Vencelj]]?
* [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]]
* [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]]
* [[Ivan Hribernik]]
* [[Tomaž Hribernik]]
* [[Tone Hrovat (zdravnik)]]
* [[Borut Hrovatin]]
* [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar
* [[Ivan Hubad (zdravnik)]]
* [[Zdenka Humar-Ralca]]
* [[Zdenka Humer]] ̈
* [[Rafael Ferdinand Huzijan]]
== I ==
* [[Alojz Ihan]]
* [[Nataša Ihan Hren]]
* [[Alojz Ipavec]]
* [[Benjamin Ipavec]]
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962)
* [[Franc Ipavec]]
* [[Gustav Ipavec]]
* [[Josip Ipavec]]
* [[Jurij Ipavec]]
* [[Maksimilijan Ipavec]]
* [[Matija Ipavec]]
*[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]]
* [[Arpad Ivanecz]]
* [[Urška Ivanuš]]
* [[Marijan Ivanuša]]
==J==
* [[Anton Jagodic]]
* [[Tomaž Jagrič]]
*[[Polona Jaki Mekjavić]]
*([[Japec Jakopin]])
* [[Iztok Jakša]]
* [[Jože Jakša]] (1895-1954)
* [[Tone Jamar]]
* [[Davorin Jamnik]]?
* [[Helena Jamnik]]
* [[Janja Jan]]
* [[Janez Jančar (patolog)]]
* [[Jože Jančar]]
* [[Andrej Janež]]
* [[Janez Janež]] (1913-1990)
* [[Janez Janež ml.]] (1945-1992)
*[[Janko Janež]]
* [[Aleksander Janežič]]
*Slavko (Vekoslav) Janežič
* [[Valentin Janežič]]
* [[Martin Janko]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Rado Janša]]
* [[Zora Janžekovič]]
* [[Igor Japelj]]
* [[Darko Jazbec]]
* [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]]
* [[Željko Jedlička]]
* [[Franc Jelenc]]
* [[Roman Jelovčan]]
* [[Anton Jelovšek]]
* [[Ignacij Jelovšek]]
* [[Andrej Jenko]]
* [[Eleonora Jenko Groyer]]
* [[Ivan Jenko (zdravnik)]]
* [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]]
* [[Jože Jensterle]]?
* [[Nada Jensterle]]
* [[Mojca Jenstrle Sever]]*
* [[Janez Jenšterle]]
* [[Jože Jeras]]
* [[Marija Jeras]]
* [[Berta Jereb]]
* [[Boris Jereb]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Matjaž Jereb]]*
* [[Slobodan Jeremić]]
* [[Stojan Jeretin]]
* [[Božidar Jerič]]
* [[Pavla Jerina Lah]]
*Franc (Radko) [[Jerkič]]
* [[Marjan Jerše]]
* [[Jera Jeruc]]
* [[Milena Jeruc]]
* [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940)
*[[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Breda Jesenšek Papež]]*
* [[Leopold Ješe]]
* [[Peter Ješe]] *
* [[Anton Jeuniker]]
* [[Nataša Jevnikar]]
*[[Peter Jevnikar]]
* [[Vladimir Jevtič]]
* [[Jolanda Jezernik Leskovšek]]
* [[Barbara Jezeršek Novaković]]
* [[Pavle Jezeršek]]
* [[Marija Jež]]
* [[Milan Jež]]
* [[Marko Jug]]*
* [[Rihard Jug]]
* [[Franc Ksaver Jugovic]]
* [[Stevo Julius]]
*[[Mirko Jung]]
* [[Marijan Jurca]]
* [[Miroslav Jurca]]
*[[Tomaž Jurca]]
* [[Ivan Jurečko]]
* [[Matej Justin]] (1886-1974)
* [[Albert Juteršek]]
* [[Ajda Juvanec]]
* [[Gojmir Južnič]]
* [[Marijan - Niko Južnič]]
== K ==
* [[Leon Kac]]
* [[Rudolf Kac|Rudolf Kac - Mitja]] (1905-1944)
* [[Peter Kadiš]] (*1968)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]]
*[[Vladimir Kajzelj]]
*[[Katja Kalan Uštar]]*
* [[Ivan Kalinšek]]
* [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009)
* [[Mojca Kambič Bukovič]]
* [[Vinko Kambič]]
* [[Borut Kamenik]] *
* [[Mirt Kamenik]]
*Miha Kamin?
*[[Karin Kanc]]
*[[Pavel Kanc]]
* [[Kurt Kancler]]
* [[Aljoša Kandus]]
* [[Drago Kanič]]
*[[Vojko Kanič]]
*Zlatka Kanič*
* [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977)
* [[Aleksej Kansky]] (1925-2015)
* [[Andrej Kansky]]
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977)
*[[Josip Kapler]]
*Jože Kapler
*[[Peter Kapš]]
*[[Rafael Kapš]]
*[[Nataša Karas Kuželički]]
* [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]]
* [[Peter Kartin]]
* [[Anton Kastelic (zdravnik)]]
* Anton Kastelic
* [[Boris Kastelic]]?*
* [[Cvetka Kastelic Klasinc]] *
* [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001)
* [[Dušan Keber]]
* [[Irena Keber]]
* [[Friderik Keesbacher]]
* [[Miran F. Kenda]]
* [[Rajko Kenda]]
* [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]]
* [[Aleksandra Kern]]
*[[Frank J. Kern]] (Javh)
*[[Maksimiljan Kern]]
* [[Vincenc Kern]] (1760-1829)
*Janko Kersnik (zdravnik; 1960-2015)
* [[Jože Kerstein]]
* [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'')
* [[Dimitri P. Khailidis]]
*[[Tomaž Kiauta]] *
* [[Adolf Kinkela]]
* [[Nikolaj Kinkela]]?
* [[Janez Kirbiš]]
* [[Lidija Kitanovski]]
*[[Dimitrij Klančič]]
* [[Jurij Klančnik]]
* [[Gojmir Klanjšček]]
*[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]]
*[[Maksimiljan Klasinc]]*
* [[Vasja Klavora]]
*[[Irena Klavs]]
* [[Martina Klemenak]]*
* [[Karel Andrej Kleimond]]
* [[Franek Klemenc]]
* [[Matjaž Klemenc]]
* [[Eva Klemenčič]]
* [[Herbert Klemenčič]](-ć; slov.-hrv.)
* [[Metka Klevišar]]
* [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]]
* [[Ladislav Klinc]]?
* [[Janez Klobučar]]
* [[Tomislav Klokočovnik]]
* [[Branko Klun]]
* [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003)
* [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]])
* [[Andrej Kmetec]]
* [[Rihard Knafelj]]
* [[Bojan Knap]]
*[[Lea Knez]]
* [[Ivan Kneževič]]
* [[Jožef Janez Knolc]]
* [[Alfred Bogomir Kobal]]
* [[Anton Kobal]]?
* [[Borut Kobal]]
* [[Miloš Kobal]]
* [[Rudolf Kobal]]
* [[Valentina Kobe]] (1905-1998)
* [[Pavel Kobler]] (na Hrv.)
* [[Andrej Kocijan]]
* [[Andreja Kocijančič]]
* [[Borut Kocijančič]]
* [[Igor Kocijančič]]
* [[Krista Kocijančič]] (1916-2011)
* [[Mario Kocijančič]]
* [[Milena Kocijančič]] (1948-1996)
* [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944)
* [[Tomaž Kocjan]]
*[[Marta Kocjan Anžič]] *
* [[Ervin Kocjančič]]
* [[Miha Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]]
* [[Urban Koder]]
* [[Igor Kodrič]]
* [[Mirela Kogej-Rode]]
* [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.)
* [[Franci Koglot]]
* [[Aleš Kogoj]]
* [[Franjo Kogoj]] (1894-1983)
* [[Janez Kokalj]]
*[[Franc Kokol]]
* [[Gorazd Kolar]]
* [[Tadeja Kolar]]
* [[Ado Kolenc]]
* [[Marko Kolenc]]
* [[Martin Kolenc]]
*[[Štefan Kološa]]
* [[Borut Kolšek]]
* [[Radko Komadina]]
* [[Ivo Komjanc]]
* [[Janez Nepomuk Kömm]]
* [[Oskar Končan]]
* [[Zora Konjajev]]
* [[Bojan Kontestabile]]
* [[Anča Konvalinka Tavčar]]
* [[Konstantin Konvalinka]]
* [[Igor Kopač]]*
* [[Ivan Kopač]] - ''Pavček''
* [[Nena Kopčavar Guček]]
* [[Josip Koporc]]
* [[Ivan Kopřiva]]
* [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014)
* [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944)
* [[Petra Koprivnik]]
* [[Ivo Koražija]]
*([[Ivo Kordaš]])
* [[Marjan Kordaš]]
* [[Anton Koren]]
*[[Igor Koren]]
* [[Srečko Koren]] (st./ml.?)
* [[Ladislav Korenčan]] ?
* [[Blaž Koritnik]]?
* [[Lilijana Kornhauser Cerar]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Blaž N. Korošec]] 1921 -
* [[Bojan Korošec]]
* [[Branko Korošec (zdravnik)]]
* [[Ladko Korošec ml.]]
* [[Marko Korošec]]
*[[Simon Korošec]]
* [[Lojze Korsika]]
* [[Marjan Koršič]]
* [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]]
* [[Marko Koršič]]
* [[Borut Korun]]
* [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]]
* [[Edvard Kos]] (*1957)
* [[Fran Kos (zdravnik)]]
* [[Jožef Kos]]
* [[Leon Kos]]
* [[Mojca Kos Golja]]
* Nataša Kos
*[[Feliks Kosec]] ?
*[[Miha Koselj]]
* [[Miro Kosin]] /Milodar K.?
*Ivan Kosirnik (zdravnik)
* [[Janko Kostnapfel]]
* [[Miro Košak]] (1919-2010)
* [[Robert Košak]]
* [[Alija Košir]]
* [[Gorazd Košir]]*
* [[Narcisa Košir]]
* [[Roman Košir]]
* [[Tone Košir]]
* [[Fran Košmelj]]
* [[Vida Košmelj Beravs]]
* [[Mitja Košnik]]
* [[Pavle Košorok]]
* [[Majda Košuta]]*
* [[Srečko Košuta]]
* [[Tadeja Kotar]]*
* [[Milan Kotnik]]
* [[Primož Kotnik]]
* [[Vladimir Kotnik]]
* [[Božena Kotnik Kevorkijan]]*
* [[Franc Kous]]
*[[Štefan Kous]]
*Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber)
* [[Maksimilijan Kovač]]
* [[Mila Kovač]]
*[[Viljem Kovač]] (1830-1888)
* [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]]
* [[Marija Kovač-Kavčič]]
* [[Viljem Kovač]] (1830–1888)
* [[Anton Kovačič]]
* [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]]
* [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958)
* [[Mitja Kovič]] (1929-1987)
*[[Matija Kozak]]
* [[Miklavž Kozak]]
* [[Jože Kozar]]
* [[Ninna Kozorog]]
* [[Miran Koželj]]
* [[Mirta Koželj]]
* [[Tomaž Koželj]]
* [[Vesna Koželj Oblak]]
* [[David Kožuh]]
* [[Primož Kožuh]]
* [[Mateja Kožuh-Novak]]
* [[Majda Kragelj Zbačnik]]
* [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]])
* [[Alojz Kraigher]] (1877–1959)
* [[Dimitri Krainc]]
* [[Otmar Krajec]]
* [[Pavel Krajec]]
* [[Ivan Krajnc]]
* [[Stanka Krajnc Simoneti]]
* [[Ana Kraker Starman]]
* [[Angel Kralj]]
* [[Boris Kralj]] (*1956)
* [[Božo Kralj]]
* [[Jakob Kralj]]
* [[Miloš Kralj]]
* [[Janez Kramar (zdravnik)]]
* [[Lojze Kramarič]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Neva Kramberger]]
* [[Ivan Krampač]]
* [[Igor Kranjec]]
* [[Tadeja Krapež]]
* [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]*
* [[Virgil Krasnik]] (1909–1968)
* [[Janez Kraševec]]
* [[Gregor Kraškovic]]?
*[[Aleksandra Kraut]]
* [[Matjaž Kraut]]-''Deko''?
* [[Alenka Kravos]]*
* [[Andrej Kravos]]*
* [[Vladimir Kravos]] ml.
* [[Bojan Krebs]]
* [[Fedor Krejči]]
* [[Maksimiljan Kremžar]]
* [[Vladimir Kresnik]]
* [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]]
* [[Živan Krevel]]*
* [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek]
* [[Jurij Krisch]]
*Anton Krisper
*Anže Kristan
*[[Oroslav Kristan]] (1867-1912)
*[[Špela Kristan]]*
*[[Tomaž Kristan]] (Christian)
*[[Slava Lunaček|Slava Kristan-Lunaček]]
* [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]]
* [[Vinko Kristl]]
*[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]]
* [[Franc Krištofelc]]
* [[David Križaj]]
* [[Matija Križaj]]
* [[Igor Križman]]
* [[Jože Križnič]]
* [[Vasja Kruh]]
* [[Vekoslav Krumpestar]]
* [[Valter Krušič]]
* [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]]
* [[Matevž Kržan]]
* [[Mojca Kržan]]?
* [[Ciril Kržišnik]]
* [[Marjan Kržišnik]]
* [[Urška Kšela]]*
* [[Aleksander Kuhar]]
*Marijana Kuhar
* [[Dimitrij Kuhelj]]
* [[Janez Kuhelj]]
* [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979)
* [[Robert Kukovec]] (1910-45)
*[[Avgust Kulovic]] (1836-97)
*Kumbatovič?
* [[Matej Kunaver]]
* [[Vlasta Kunaver]]
* [[Boris Kunc]]
* [[Alfonz Kunst]]
* [[Alojz Kunst]]
* [[Grega Kunst]]
* [[Tone Kunstelj]]
* A. Kuralt
* [[Jurij Kurillo]]
* [[Polonca Küssel]]
* [[Valentin Kušar (zdravnik)]]
* [[Miro Kušej]]
* [[Konrad Kuštrin]]
* [[Majda Kuštrin Marolt]]
* [[Marjan Kveder]] (1918-1988)
* [[Radislava Kveder]]
* [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]]
* [[Rado Kveder]] (st./ml.)
* [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]]
== L ==
* [[Lovro Lackner]]
* [[Tone Lah]]
* [[Mitja Lainščak]]
* [[Stanko Lajevec]]
* [[Jaro Lajovic]]
* [[Edo Lakner]]
* [[Miša Lakner]]*
* [[Ivan Lalangue]]
* [[Janez Lamovec]]
* [[Zvonimir Lamovec]]
* [[Boštjan Lanišnik]]*
* [[Nikolaj Lanščak*]]
* [[Živko Lapajne]]
* [[Milan Lapornik]]
* [[Jurij Ignacij Laschan]]
* [[Matija Laschan]]
* [[Janez Lavre]]
* [[Miha Lavre]]
* [[Anton Lavrič (zdravnik)]]
* [[Božidar Lavrič]]
* [[Dušana Lavrič]]
* [[Marko Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Janez Krstnik Lavrin]]
* [[Milan Lazar]]
* [[Vlasta Leban Lenart]]
* [[Josip Lebar]] (1849 - 1920)
* [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]]
*Jožica Ledinek Paddle
* [[Tatjana Lejko Zupanc]]
* [[Ivan Lenart]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Vera Lenart]]
* [[Eva Lenassi]]
* [[Peter Lenče]]
*[[Mojca Lenče-Kastelic]]
* [[Matjaž Lesjak]]
* [[Tatjana Leskošek Denišlič]]
* [[Boštjan Leskovar]]*
* [[Rudolf Leskovar]]
* [[Janez Leskovec]]
* [[Bogdan Leskovic]]
* [[Dinko Leskovšek]]
* [[Evita Leskovšek]]
* [[Roman Lesnika]]
* [[Gorazd Lešničar]]
* [[Hotimir Lešničar]]
* [[Janko Lešničar]]
* [[Andrej Levanič]]
* [[Avgust Levičnik]]
* [[Milan Ličina]]
* [[Miha Likar]]
* [[Jurij Lindtner]] (1939-2013)
* [[Luka Lipar]]
* [[Fran Viljem Lipič]]
* [[Matej Lipovšek]]
* [[Silvo Lipovšek]]
* [[Andrej Lisjak]]
* [[Anton Logar (stomatolog)]]
*[[Dušan Logar]]
* [[Ivan Logar]]
* [[Mateja Logar]]
* [[Primož Logar]]
* [[Anton Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
* [[Jože Lokar]]
* [[Mateja Lopuh]]
* [[Bogdan Lorber]]
*[[Petra Lorber]]
* [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]]
*[[Luca Lovrečič]]
*([[Cita Lovrenčič Bole]])
*[[Benjamin Lovše]]
* [[Jože Lovšin]]
* [[Marko Lovšin]]
* [[Miroslav Luci]]
* [[Adolf Lukanovič]]
* [[Franc Lukič]]
* [[Ljubiša Lukić]]
* [[Marij Lunaček]]
* [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]])
* [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]])
* [[Majda Lunder]]
* [[Marko Lunder]]
* [[Mojca Lunder]]*
* [[Urška Lunder]] (1959)
* Neva Lupinc (Trst)
* [[Karel Lušicky]]
*[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela
* [[Stanko Lutman]]
* [[Boštjan Luzar]]*
* [[Miloš Lužnik]]
== M ==
* [[Metka Macarol Hiti]]* ?
* [[Marta Macedoni Lukšič]]
*[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig]
* [[Miloš Macura]]
* [[Slobodan Macura]]
* [[Breda Maček Paternu]]
* [[Rok Maček]]
* [[Majda Mačkovšek - Peršič]]
* [[Bogomir Magajna]]
*[[Marija Magajne]]
* [[Anton Magdič]]
* [[Jože Magdič]]
* [[Vera Maher]] *
* [[Stanislav Mahkota]]
*[[Stanislav Mahne]]
* [[Maja Majal]]*
* Jožko (Josip) Majcen
* Vidojka Majcen Vuga
* [[Živa Majcen]]
* [[Otmar Majerič]]
* [[Anton Makovic]]
*[[Jana Makuc]]
* [[France Malešič]] (1921-2020)
* [[Mateja Maležič Blažič]]
*Senja Mali Brajovič
* [[Ignacij Mally]]
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Aleksander Manohin]] (1946-2021)
* [[Radoslav Marčan]]
* [[Majda Marčič Smerdu]]
* [[Viktor Marčič]]
* [[Nataša Marčun Varda]]
* [[Zlatko Marin]]*
* [[Črt Marinček]]
* [[Ivan Marinčič]]
* [[Ljubo Marion]]
* [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]]
* [[Jasmina Markovič Božič]]
*[[Apolon Marolt]]
* [[Janko Marolt]]
* [[Marica Marolt-Gomišček]]
* [[Maja Marolt-Mušič]]
* [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]]
* [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]])
* [[Dorjan Marušič]]
* [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]]
* [[Sonja Masle]]
* [[Andrej Mašera]]
* [[Sonja Mašera]]
* [[Leo Matajc]]
* [[Mojca Matičič]]
* [[Marko Matjašič]]
*Ivan Matko (1885–1945)
*Ivan Matko (1919–1997)
* [[Jan Matoušek]]
*[[Jožica Maučec Zakotnik]]
* [[Danilo Maurič]]
* [[Blaž Mavčič]]
*[[Majda Mazovec]] (1920-2015)
* [[Ernest Mayer (zdravnik)]]
*[[Majda Mazovec]] ̈
* [[Helena Meden Vrtovec]]
* [[Ana Medved|Ana Medved*]]
* [[Lojze Medved]]
* [[Meta Medved Kus]]
* [[Marko Medvešček]]
* [[Adolf Medvešek]]
* [[Bernard Meglič]]
*[[Duška Meh]]
* [[Dušan Mekiš]]
* [[Živa Melik]]
* [[Anton Melzer]]
* [[Franc Melzer]]
* [[Janez Melzer]]?
* [[Jožef Andrej Melzer]]
* [[Raimund Melzer]]
* [[Avguštin Mencinger]]
* [[Bogdan Menih]]
* [[Matjaž Merc]]
*[[Ljudevit Merčun]]
*[[Bogo Merljak]]
*[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]])
*[[Aleksander Merlo]]
* [[Milivoj Mermolja]]
* [[Valentin Meršol]]
* [[Anton Mesec]]
* Judita Mešič
* [[Damjan Meško]]
*Marija Meznarič-Petruša
*[[Dušanka Mičetić Turk]]
* [[Robert Miglar]]
* [[Alojz Mihelčič]]
* [[Anton Mihelič]]
* [[Anže Mihelič]]
* [[Miro Mihelič]]
* [[Nasta Mihevc Srakar]]
* [[Lili Mikecin]]
* [[Danica Miklič Škrabar]]
* [[Kazimir Miksić]]
*Rudolf Mikulič
* [[Anica Mikuš Kos]]
* [[Dimitrij Mikuš]]
* [[Karel Milavec]]
* [[Vladimir Milavec]]
*Joseph/[[Josip Milič Emili]]
* [[Janez Milčinski]]
* [[Lev Milčinski]]
* [[Metka Milčinski]]
* [[Anže Militarov]]
* [[Zoran Miloševič]]
* [[Franc Minař]]
* [[Tomislav Mirković]]
* [[Dušan Mis]]
* [[Franta Mis]]
* [[Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Ema Mivšek Mušič]]
* [[Dimitrij Mlekuš]]
* [[Monika Mlinar Agrež]]
* [[Vlado Mlinarič]]
* [[Samo Modic]]
* [[Metka Moharić]]*?
* [[Alojzija Mohorič|Alojzija Mohorič?]]
*Marija Mojse-Miličev
*Andrej Moličnik
*[[Leopold Morela]]
* [[Vesna Morela]]
* [[Marjan Morelj]]
*(Maks Moric)
* [[Igor Movrin]]
* [[Andrej Mozetič]]
* [[Ivan Mozetič]]
* [[Vinko Mozetič]]
* [[Andrej Možina]]
* [[Dušan Možina]]
* [[Hugon Možina]]
* [[Martin Možina]]
* [[Marjan Mramor]]
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož
* [[Blaž Mrevlje]]
* [[Franc Mrevlje]]
* [[Matko Mrgole]]
* [[Mitja Mrgole]]
* [[Zdenko Mrmolja]]
* [[Faris Mujezinović]]
* [[Janko Müller]]
*[[Jasna Müller]]
*[[Manica Müller Premru]]?
* [[Fortunat Müllner]]
* [[Anton Štefan Munda]] *
* [[Anton Murgel]]
* [[Ervin Murgel]]
* [[Jurij Murgelj]]
* [[Boris Mušič]] (1930-2016)
* [[Drago Mušič]]
*[[Mark Mušič]] *
* [[Igor Muzlovič]]
* [[Anton Muznik]]
* Mužič
* [[Danilo Mužina]]
== N ==
* [[Marjan Naglas]]
* [[Ludvik Nagy]]
* [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]]
* [[Ivan Napret]]
* [[Aleksander Nardin]]
* [[Leopold Nathan]]
*Jožef/Josef Neckermann
* [[Lidija Nemeth]]
* [[David Neubauer]]
*([[Henrik Neubauer]])
* [[Robert Neubauer]]
* [[Mavricij Neuberger]]
* [[Jože Neudauer]]
* [[Ljuba Neudauer]]
* [[Jakob Anton Neuner]]
* [[Marko Noč]]
* [[Dušan Nolimal]]
* [[Andrej Novak (stomatolog)]]
* [[Boris Novak (zdravnik)]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]]
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak]
* [[Rajko Novak]]
* [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]]
* [[Neva Novak Modrijan]]
* [[Vesna Novak Jankovič]]
* [[Zmago Novak]]*
*([[Željka Novak Rukavina]])
* [[Živa Novak Antolič]]
* [[Janez Novosel]]
== O ==
* [[Dunja Obersnel Kveder]]
* [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]]
* [[Irena Oblak]]
* [[Jožica Oblak-Berce]]
* [[Peter Oblak]]
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Ivo Obrez]]
*Karin Obrez Oblak
*[[Janja Ocvirk]]
* [[Jožef Ivan Ocvirk]]
* [[Zdravko Ograjenšek]]
* [[Andrej Omahen]]
* [[Mirko Omejc]]
* [[Simo Opačić]]
* [[Janez Oražem]]
* [[Vida Oražem]]
* [[Ivan Oražen]]
* [[Janez Orel]]
* [[Rok Orel, zdravnik]]
* [[Jerko Oršič]]
* [[Damjan Osredkar]]
* [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]]
* [[Andreja Osterc Koprivšek]]
*[[Željko Ostojić]]
* [[Josip Otahal]]
* [[Peter Otorepec]]
* [[Zdenka Ovčak]]
* [[Radivoj Ozvald]]
== P ==
* [[Bernard Pachner]]
*[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle
* [[Natalis Pagliaruzzi]]
* [[Artur Pahor]]
* [[Dušica Pahor]]
* [[Vladimir Pahor]]
* [[Marjan Pajntar]]
* [[Maja Pakiž]]
* [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71)
* [[Mara Paljk Pečenko]]
* [[Franc Papež]]
* [[Milan Papež]]
* [[Petar Papuga]]
* [[Aleš Paulin]]
* [[Dušan Pavčnik]]
* [[Stanislav Pavlica]]
* [[Franjo Pavlič]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Rudolf Pavlin]]
* [[Vinko Pavlovčič]]
* [[Ivan Pavšič]]
* [[Ivo Pavšič]]
* [[Fedor Pečak]]
* [[Jože Pečan]]
* [[Marija Pečan]]
* [[Albin Pečavar]]
* [[Milko Peče]]
* [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92)
*[[Karel Pečnik]]
*[[Breda Pečovnik Balon]]
*[[Boris Pegan]]
* [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008)
*([[Hubert Pehani]] 1900-95)
* [[Pavel Pehani]] (1899-1964)
*Ksenija Pelkič-Ogrizek *
* [[Maks Pen]]
*Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]])
* [[Vladimir Perkič]]
* [[Milivoj Perko]]
* [[Slavko Perko]]
* [[Tatjana Perkovič]]
* [[Meta Perme]]
*Cvetka Pernat Drobež
* [[Damijan Perne]]
* [[Ivan Peršič]]
* [[Eman Pertl]]
* [[Just Pertot]]
* [[Simon Pertot]]
* [[Vojteh Pertot]]
* [[Milan Perušek]]
* [[Franc Pestotnik]]
* [[Vlado Pešec]]*
* [[Davorina Petek]]
* [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]]
* [[Marija Petek Šter]]
*([[Miklavž Petelin]])
*([[Boris Matija Peterlin]])
*[[Borut Peterlin (1963)]]
* [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]]
* [[Alenka Petkovšek]]*
* [[Ivo Petkovšek]]
* [[Drago Petrič]]
* [[Karel Petrič]]
* [[Lidija Petrič-Ozvald]]
* [[Jurij Petrin]]
* [[Miroslav Petrovec]]
* [[Jože Petrovčič]]
*[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]]
*[[Marija Petrun Ulaga]]*
*[[Janez Pevc]] *
* [[Teodor Pevec]] *
* [[Jože Pfeifer]]
* [[Marija Pfeifer]]
* [[Vladimir Pfeifer]]
* [[Franjo Pikelj]]
* [[Milivoj Piletič]]
* [[Ignacij Pintar]]
* [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]
* [[Luka Pintar (zdravnik)]]
* [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]]
* [[Bojana Pinter]]
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991)
* [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006)
* [[Borut Pirc]]
* [[Ivo Pirc]] (1891-1967)
*[[Nastja Pirc Delak]]
*[[Tomaž Pirc]] (1813-1880)
* [[Bojan Pirkmajer]]
* [[Sergej Pirkmajer]]
* [[Nina Pirnat]]
* [[Vladimir Pirnat]]
* [[Zvezdan Pirtošek]]
* [[Andrej Pišec]] (* [[1956]])
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]]
* [[Vaclav Pišot]]
* [[Venčeslav Pišot]]
* [[Tomo Pitamic]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Jože Pižem]] ?
*[[Albin Plahuta]]
* [[Franci Planinšek]]
* [[Tanja Planinšek Ručigaj]]
* [[Ivo Planinšič]]
* [[Janez Plečnik]]
* [[Josip Plenčič]]
* [[Marko Anton Plenčič]]
* [[Alojz Pleskovič]]
* [[Stojan Plesničar]]
*Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]])
* [[Drago Plešivčnik]]
* [[Franc Pleško]]
* [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]])
* [[Štefan Plut]] (1928-2016)
*James Raymond Pluth
*[[Bojan Pochyla]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Jernej Podboj]]
* [[Tomaž Podnar]]
* [[Janez Podobnik]]
* [[Rafael Podobnik]]?
*[[Božana Podrumac]]
* [[Anton Pogačnik]] (1829-1900)
* [[Bogica Pogačnik]]
* [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]]
* [[Jurij Žiga Pogačnik]]
* [[Tomaž Pogačnik]]
* [[Edvard Pohar]]
* [[Maks Pohar]]
* [[Janez Poklukar]]
* [[Dražigost Pokorn]]
* [[Marko Pokorn]]
* [[Mirko Pokorn]]
* [[Vilma Pokorn]]
* [[Janja Polanec Černoša]]
* [[Janez Poles]]*
* [[Mario Poljak]]
* [[Rado Poljanšek]]
* [[Silva Poljšak]] *
*Zoran Poljšak
* [[Borut Pompe]]
* [[Janko Pompe]]
* [[Marja Pompe]]
* [[Vera Pompe Kirn]]
* [[Draženka Pongrac Barlovič]]
* [[Mario Ponikvar]]
*[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.)
* [[Antonija Poplas Susič]]
* [[Janko Popovič]]
* [[Mara Popović]]
* [[Pavel Poredoš]]
* [[Peter Poredoš]]
*[[Ciril Porekar]] - Humski
* [[Miran Porenta]]
* [[Teodor Posteli]]
*[[Sandi Poteko]] *
* [[Igor Potočnik (stomatolog)]]
* [[Iztok Potočnik]]
*[[Marko Potočnik]]
* [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]]
* [[Jože Potrč]]
* [[Stojan Potrč]]
* [[Aleksander Poznik]]
* [[Jože Požun]]
* [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986)
* [[Alojzij Praunseis]]
* [[Igor Praznik]]
* [[Andreja Pražnikar]]*
* [[Janko Predan]]
* [[Marjan Predan]]
* [[Peter Pregelj]]
* ([[Friderik Pregl]])
* [[Matija Prelog]]
*[[Irena Preložnik Zupan]] *
* [[Marjan Premik]]
* [[Tanja Premru Sršen]]
* [[Borut Prestor]]
* [[Metka Prešern Štrukelj]]
*[[Janja Pretnar Oblak]]
* [[Slavko Prevec]]
* [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]]
* [[Franc Prezelj]]
* [[Janez Preželj]]
* [[Anton Prijatelj]]
* [[Maja Primic Žakelj]]
* [[Janez Primožič]]
* [[Janez Prinčič]]
* [[Josip Prodan]]
* [[Marjan Prodan]]
* [[Luka Prodnik]]*
* [[Matija Pucher]]
* [[Pavla Pukl]]
*[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]]
* [[Borut Pust]]
* [[Stanko Pušenjak]]*
* [[Friderik Pušnik]]*
== Q ==
* [[Janez Pavel Qualiza]]
== R ==
* [[Alenka Radšel Medvešček]]
*[[Anja Radše|Anja Radšel]]
* [[Franjo Radšel]]
* [[Peter Radšel]]
*[[Zora Radšel Burger]]
*[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]])
* [[Srečko Rainer]]
*Ivan Raišp
* [[Ivo Raišp]]
*[[Amand Rak]]
* [[Stelio Rakar]]
* [[Jožef Rakež]]
* [[Peter Rakovec]]
* [[Slavko Rakovec]] (st./ml.)
* [[Ana Ramovš]]
* [[Adolf Ramšak]]
* [[Marija Ramšak]]
* [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]]
* [[Josip Rapotec]]
* [[Božena Ravnihar]]
* [[Čedomir Ravnik]]
* [[Igor M. Ravnik]]
* [[Janez Ravnik]]*
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Tone Ravnikar]]
* [[Adolf Razlag]]
*[[Martin Razpet]] (1826-1888)
* [[Jakob Rebernik]]
* [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]?
* [[Janez Rebol]]*
* [[Franc Rebula]]
* [[Dušan Reja]]
* [[Izidor Reja]]
* [[Jana Rejc Marko]]*
*[[Metoda Rejc Novak]] *
* [[Milan Reljič]] *
* [[Miran Rems]]
* [[Janez Remškar]]
* [[Zlata Remškar]]*
* [[Zvonka Rener Primec]]
* [[Dušan Repovš (1928)]]
* [[Stane Repše]]
*[[Samo Ribarič]]
* [[Martina Ribič Pucelj]]
* [[Marko Rifel]] *
* [[Leopold Rijavec]]?
*[[Aleksander Rjazancev]]
* [[Hugon Robič]]
* [[Andrej Robida]]
* [[Ivan Robida]]
* [[Jože Robida]]
* [[Matjaž Rode]]
* [[Mirela Rode]]
* [[Primož Rode]]
*[[Mirjam Rogl Butina]]*
* [[Alojz Rojc]]
*[[Vida Rojc]] (s. Justina)
* [[Alojz Rojnik]]
* [[Barbara Rojnik]]
* [[Bojan Rok]]
* [[Zlatko Roškar]]*
* [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič]
* [[Ana Rotdajč]]
* [[Lojze Rot]]?
* [[Uroš Rot]]
* [[Nada Rotovnik Kozjek]]
* [[Tomaž Rott]]
* [[Aleksander Rotter]]
* [[Aleš Rozman]]
* [[Blaž Rozman]]
* [[Ciril Rozman]]
* [[Marjan Rozman]]
* [[Sanja Rozman]]
* [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]]
* [[Primož Rožman]]
*[[Ivo I. Rudolf]]
* [[Zvonimir Rudolf]]
* [[Dean Rumpf]]
* [[Petra Rupar]]
* [[Marjan Rupnik]]
* [[Borut Rus]]
* [[Igor Rus]]
* [[Mavricij Rus]] (1879–1977)
* [[Stanislava Rus]] (1916-1963)
* [[Vika Rus Vaupot]]
* [[Branko Rustja]]
* [[Karel Rutar]]
* [[Srečko Rutar]] (*1940)
* [[Veronika Rutar Gorišek]]
* //[[Bogomir Rajh]]// (*1945)
== S ==
* [[Franc Sadar]]
*[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]]
* [[Julij Saje]]
* [[Alemka Saks]]?
*[[Bogdan Saksida]]
* [[Santorio Santorio]]
* [[Jože Satler]]
* [[Vasa Savić]]
* [[Baldomir Savinšek]]
* [[Luka Savnik]]
* [[Dunja Savnik Winkler]]
* [[Roman Scagnetti]]?
* [[Karin Schara]]
* [[Franc Schiffer]]
* [[Ulrik Schmidt]]
* [[Jernej Schober]]
* [[Konstantin Jožef Schrott]]
* [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]]
* [[Giovanni Antonio Scopoli]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]]
* [[Rajko Sedej]]
* [[Tomaž Franc Sedej]]
* [[Mileva Sedlaček Novak]]
* [[Danuška Sedlar]]
*[[Vladimir Sekavčnik]] ?
* [[Jože Sekolec]]
* [[Majda Selevšek]]*
* [[Katja Seme]]
*[[Miljan Senčar]]
* [[Mojca Senčar]]
*[[Sabina Senčar]]
* [[Vladimir Senekovič]]
* [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]]
* [[Jurij Sernec]]
*[[Dalja Sever Jurca]]
*[[Ecijo Sever]]*
*[[Matjaž Sever]]
* [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]]
* [[Gabrijela Simetinger]]
*[[Jožica Simonič Kunej]]
* [[Filip Simoniti]]
* [[Jurij Simoniti]]
* [[Lojze Simoniti]]
* [[Andreja Sinkovič]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Bogo Skalicky]]
*[[Marjan Skalicky]]?
* [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]]
* [[Meta Skerget]]
* [[Dušan Sket]]
*[[Alenka Sketelj]]*
*[[Janez Sketelj]]
* [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide)
* [[Pavel Skok]] (* [[1959]])
* [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern
* [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]]
* [[Mario Slokan]] *
* [[Janez Sluga]]
* [[Franjo Smerdu]]
*[[Ludvik Smrekar]]
*[[Nataša Smerkar]]
* [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]])
* [[Špela Smrkolj]]
*[[Tomaž Smrkolj]]*
* [[Vladimir Smrkolj]]
* [[Erika Snoj Cvetko]]
* [[Darinka Soban]]
* [[Maja Sočan]]
* [[Valentin Sojar]]
*[[Mihael Sok]]
* [[Borut Sotošek]]
* [[Sonja Sovdat Banič]]
* [[Borut Spacal]]
* [[Janez Spindler]]
* [[Alenka Spindler Vesel]]
* [[Matjaž Splichal]]
* [[Franc Srakar]]
*[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]])
* [[Lovro Stanovnik]]?
* [[Franc Starc]]
* [[Milan Starc]]
* [[Šarolta Starc]]
* [[Radovan Starc]]
* [[Tone Starc]]
* [[Vito Starc]]
* [[Andrej Stare]]
* [[Jože Stare]]
* [[Zlatan Stare]]
* [[Jurij Starovašnik]]
* [[Marjan Stegnar]]
*Franc Steinfelser
*Apolonija (Polonca) Steinmann (+ 2022)
*Jurij Stekar
*[[Alojz Stepančič]]
*[[Stane Stergar]]
* [[Marko Sterle]]
* [[Branka Stirn Kranjc]]
* [[Josip Stojc]]
* [[Rasto Stok]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
* [[Tatjana Stopar Pintarič]]
*Darija Mateja Stah
* [[Jurij Stojan]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
*[[Rok Stopar]]
* [[Josip Strašek]]
* [[Alenka Strdin Košir]]
* [[Klemen Stražar]]*
* [[Branka Stražišar]]*
* [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]]
* [[Alenka Strdin Košir]]*
*[[Albin Stritar]]
* [[Franc Strle]]
* [[Stane Strnad]]
* [[Stanko Strnad]]
* [[Valerija Strnad]] (1880–1961)
* [[Primož Strojan]]
* [[Margareta Strojan Fležar]]
* [[Tadej Strojnik]]*
* [[Jože Stropnik]]
* [[Zlata Stropnik Črepinko]]
* [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]])
* [[Tadej Strojnik]]
* [[Marija Stucin]]
* [[Alojzij Slavko Sušin]]
* [[Janko Sušnik]]
* [[Nina Suvorov Gregorič]]
* [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]]
* [[Franc Svete]]
*([[Saša Svetina]])
* [[Lea Svetlič Pleiweis]]
* [[Marjan Svetlič]]
==Š==
* [[Rafael Šabec]]
* [[Branko Šalamun]]
* [[Jože Šamu]]
* [[Tomislav Šarenac]] *
* [[Marta Šavelj]]
* [[Tone Šavelj]]
*[[Edvard Šavnik]]
*[[Karel Šavnik starejši]]?
* [[Leo Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]] (1882-1924)
* [[Rajmond Šavrin]]
* [[Viljem Ščuka]]
* [[Marija Ščuka]] (por. Kerže)
* [[Alojzij Šef]]
*[[Marjan Šef]]
* [[Saša Šega Jazbec]]
* [[Ruža Šegedin]]
* [[Vekoslav Šekoranja]]
* [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]])
* ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]])
* [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]])
* [[Darja Šervicl Kuchler]]
*[[Andrej Šikovec]]
*[[Milan Šilc]]
*[[Tatjana Šilc]]
* [[Tomaž Šiler]]
*[[Sonja Šinigoj Cijan]]
* [[Amalija Šimec]] (1893-1960)
* [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955)
* [[Anton Širca]] (1925-1996)
* [[Dušan Šircelj]]
*[[Albin Šivic]]
* [[Zina Šivic]] *
* [[Meta Škarja-Skerget]]
* [[Olga Škerbic]] Kerstein
* [[Vladimir Škerlak]]
* [[Alenka Šket Kontestabile]]
* [[Boga Škrinjar Neřima]]
* [[Edo Šlajmer]]
* [[Vesna Šlajpah]]**
* [[Alojz Šmid]]*
* [[Janez Šmid]]
* [[Lojze Šmid]]
* [[Tomaž Šmigoc]]*
* [[Jože Šnajder]]*
* [[Štefan Šobar]]
* [[Matjaž Šolinc]]*
* [[Jurij Šorli]]
* [[Maja Šoštarič]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Jurij Matija Šporer]]
* [[Borut Štabuc]]
* [[Dušan Štajer]]
* [[Iztok Štamfelj]]
*([[Andrija Štampar]]- Hrvat)
* [[Branko Štangl]]
* [[Martin Štefančič]]
* [[Borut Štefanič]]
*[[Andreja Štelcar]]
* [[Srečko Štepec]]
* [[Draga Štiblar Martinčič]]
* [[Andreja Štolfa Gruntar]]
* [[Zdravko Štor]]
* [[Stana Štraus]]*
* [[Martin Štrucl]]
* [[Bojan Štrus]]*
* [[Alojz Štrukelj]]
* [[Milan Štrukelj]]*
* [[Tadeja Štrumbelj]]
* [[Marija Štucin]]
*[[Dominik Štular]] *
*[[Peter Štular]] *
* [[Tomaž Štupnik]] *
* [[Maja Šturm]]
* [[Branko Šubic]]
* [[Ciril Šubic]]
* [[Tjaša Šubic]]
*[[Hinko Šuklje]]
* [[Dušan Šuput]]
* [[Miloš Šurlan]]
* [[Zvonimir Šusteršič]]
* [[Stanislav Šuškovič]]
* [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab]
* [[Matija Švagan]]*
* [[Drago Švajger]]
* [[Viktor Švigelj]]
== T ==
* [[Ludvik Tabor]]
* [[Špela Tadel Kocjančič]]
*[[Iztok Takač]]*
* [[Lea Talanyi Pfeifer]]
* [[Danilo Tavčar]]
* [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]]
*[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar (zdravnik)]]
* [[Stanko Tavčar]]
* [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Igor?) Tekavčič]]
*[[Manca Tekavčič Pompe]]
* [[Bojan Tepeš]]
* [[Filip Terč]]
* [[Marjeta Terčelj Zorman]]
* [[Nenad Terzić]]*
* [[Metka Teržan]]
* [[Janez Testen]]
* [[Erih Tetičkovič]]
* [[Josip Tičar]] (1875-1946)
* [[Štefan Tisel]]
* [[Vesna Tlaker]]
* [[Mirjana Todorović Guid]]
* [[Peter Tomanovič]]
* [[Iztok Tomazin]]
* [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije)
* [[Tomaž Tomaževič]]
* [[Danilo Tomažič]]
* [[Dušan Tomažič]]
* [[Janez Tomažič]]
*[[Lija Tomažič Novak]]
*[[Viktorija Tomič]]
* [[Viktor Tominšek]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Pavel Tomšič]]
*[[Martin Tonin]]
* [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]]
* [[Ljubo Toš]]
* [[Lučka Toš]]
* [[Mirko Toš]] (1931-2018)
* [[Andrej Trampuž]]
* [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]]
* [[Vladimir Trampuž]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Alenka Trček]]
*Anton Trček
* [[Rihard Trebše]]
* [[Nadja Triller]]
* [[Jože Trontelj]] (1939-2013)
* [[Alenka Trop Skaza]]
* [[Maja Trošt]]
* [[Blaž Trotovšek]]
*[[Jože Trstenjak]]
* [[Uroš Tršan]]
* [[Bojan Tršinar]] (1946-2022)
* [[Primož Trunk]]*
* [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954)
* [[Nataša Tul]] Manđić
* [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]])
* [[Matjaž Turel]]
* [[Alojz Turk, zdravnik]]
* [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]]
* [[Rajko Turk]]
* [[Rudi Turk]]
* [[Zmago Turk]]
*Anton Tušar
*Janez Tušar
*[[Mihael Tušek]] (1803-1843)
== U ==
* [[Sibila Unuk]]*
* [[Mojca Urbančič]]
* [[Ruža Urbančič]]
* [[Stane Urbančič]]
* [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju)
* [[Franc Urlep]]
* [[Branko Uršič]]*
* [[Metka Uršič Gostinčar]]
* [[Marjetka Uršič Vrščaj]]
* [[Tomaž Uršič]] *
* [[Jurij Us]] *
* [[Marija Us Krašovec]]
==V==
* [[Franc Vajd]] ?
* [[Serafin Vakselj]]
* [[Alfred Valenta]]
* [[Alojzij Valenta]]
* [[Jožef Valentinčič]]
* [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965)
* [[Ivo Valič]]
* [[Viktor Valič]]
* [[Valerija Valjevec]] (1889–?)
*[[Marlenka Vardjan]]
* [[Štefan Varga]]
* [[Bogomil Vargazon]]
* [[Nevenka Vargazon Knaflič]]
* [[Bojan Varl]]
* [[Evgen Vavken]] (1927–2007)
* [[Marija Vegelj Pirc]]
* [[Marija Velepič]] (1928-2021)
* [[Milivoj Veličković Perat]]
* [[Tine Velikonja]]
* [[Emil Vengust]]
* [[Rok Vengust]]
* [[Vilibald Vengust]]
* [[Mirko Vengušt]]
* [[Nikolaj Venier]]
* [[Gregor Veninšek]]
*([[David Verbec]])
*([[Janez Verbic]])
*([[Hieronim Vergerij]])
* [[Jože Verlič]]
*[[Karel Vesel]] (1808-1863)
*([[Borut Veselko]])
* [[Matjaž Veselko]]
* [[Jelka Vesenjak Hirjan]]
*[[Aleš Vesnaver]]*
* [[Viktor Videčnik]]
* [[Jože Videnšek]]
*[[Dušan Vidmar]]
* [[Ivan Vidmar (zdravnik)]]
* [[Jerneja Vidmar]]*
*Jože Vidmar
* [[Ludvik Vidmar]]
* [[Vinko Vidmar (stomatolog)]]
* [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]])
*[[Nataša Vidovič Valentinčič]]
* [[Franc Vindišar]]
* [[Franc Virant]]*
* [[Zlata Visenjak]]*
* [[Draško Vilfan]]
* [[Neli Vintar]]
* [[Veljko Vlaisavljević]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[Brane Vladikovič]]
* [[Vilma Vlaj]]
* Miha Vodičar
* [[Nado Vodopija]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]]
* [[Gorazd Voga]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Andrej Vogler]]
* [[Matjaž Vogrin]]
* [[Vladimir Vojska]]
* [[Branko Volavšek]]
* [[Josip Volavšek]]
* [[Metka Volavšek]]
* [[Viktor Volčjak]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Vladimir Volovšek]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Jasna Vončina]]
* [[Marija Vončina Kuralt]]*
* [[Niko Vončina]]*
* [[Matjaž Voršič]]*
* Irina Vostrueva
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Tomaž Vovko]]
* [[Marjan Vozelj]]
* [[Erik Vrabič]]
* [[Mira Vrabič]]
* [[Andrej Vranič]]
* [[Olga Vraspir-Porenta]]
* [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]]
* [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]]
* [[Viljem Vrbošek]]
* [[Ciril Vreča]]
* [[Bojan Vrečer]]*
* [[Jožica Vrečko*]]
* [[France Vrevc]]
* [[Janez Vrhovec (zdravnik)]]
* [[Janko Vrhovec]]
*[[Dušan Vrščaj]]
* [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]]
* [[Bojan Vrtovec]]
* [[Bojan Vrtovec ml.]]
* [[Dominik Vrtovec]]
* [[Josip Vrtovec]]
* [[Jože Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec ml.]]
* [[Vesna Vrtovec]]
*[[Štefan Vučak]]
* [[Ljubica Vučetić Zavrnik]]
* [[Marko Vudrag]]
* [[Miroslav Vuga]]
*[[Radojka Vuga]]
* [[Vanja Vuga]]
* [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen)
* [[Velimir Vulikić]]
* [[Mira Vurnik Žumer]]
==W==
* [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]])
* [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj)
*Emil Watzke
*[[Barbara Weibl]]
*[[Vlado Weingerl]]
*[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts)
*([[Anton Wernig]])
*[[Ivana Wostner Kološa]]
== Z ==
* [[Vesna Zadnik]]
* [[Zvezda Zadnik]]
* [[Jože Zadravec]]
*[[Lorna Zadravec Zaletel]]
*[[Jana Zajc]]
* [[Jadranka Zajc-Satler]]
* [[Stane Zajc]]
*[[Janez (Ivan) Zajec]]
*[[Tine Zajec]]
* [[Jožef Zajiček]]
*[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Lijana Zaletel Kragelj]]
* [[Jelka Zaletel]]
* [[Alojz Zalokar]]
* [[Ana Zalokar]]
* [[Jurij Zalokar]]
*[[Nataša Zalokar]]
*[[Tatjana Zalokar]]
* [[Maks Zalta]]
* [[Tomo Zarnik]]
* [[Herbert Zaveršnik]]
* [[Dušan Zavrnik]]
* [[Gorazd Zavrnik]]
* [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]]
* [[Vesna Zavrnik]]
* [[Jernej Završnik]]
* [[Franjo Zdravič]]
* [[Mario Zdravlič]]
* [[Krištof Zevnik]]
* [[Janez Zidar]]*
*[[Nina Zidar]]?
* [[Ivo Zidarič]]
* [[Gregor Ziherl]]*
* [[Kristina Ziherl]] *
* [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]])
* [[Ruda Zorc Pleskovič]]
* [[Peter Zorčič]]
* [[Majda Zorec Karlovšek]]
* [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]]
* [[Martin Zorko]]
* [[Alojz Zorn]] *
*[[Branko Zorn]] *
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan]
* [[Ciril Zupan]]
* [[Igor Zupan]]
* [[Jelka Zupan]]
* [[Rudi Zupan]]
* [[Franc Zupanc]]
* [[Oskar Zupanc]]
*[[Tomaž Zupanc]]
* [[Stane Zupančič]]*
* [[Živa Zupančič]]
* [[Sanja Zupanič Mali]]*
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
* [[Emerik Zver]]?
* [[Samo Zver]]
* [[Matjaž Zwitter]]
== Ž ==
* [[Janez Mihael Žagar]]
* [[Alenka Žagar Slana]]
* [[Anton Žajdela]]
* [[France Žajdela]]
* [[Janko Žajdela]]
* [[Zvone Žajdela]]
*[[Bojan Žakelj]]
*[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]]
* [[Vladimir Žakelj]]
* [[Jurij Žargi]]*
* [[Miha Žargi]]
* [[Radoslav Žargi]]
* [[Aleksij Žbona]]
*[[Ivan Žebeljan]]
*[[Zoltan Žekš]]
* [[Tone Žel]]
* [[Vinko Železnikar]]
* [[Aleš Žemva]]
* [[Božena Žen Boh]]
*[[Danijel Žeronder]]
* [[Božo Žerovec]]
* [[Janez Žgajnar (zdravnik)]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Jože Žitnik]]
* [[Gordana Živčec Kalan]]
* [[Maja Živec Turk]]
* [[Stanko Živec]]
* [[Marko Živin]]?
* [[Felice Žiža]]
* [[Peter Žiža]]
* [[Franc Žižek]]* (1839-1926)
* [[Marko Žličar]]
* [[Andrej Žmavc (zdravnik)]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Tjaša Žohar Čretnik]]
* [[Milan Žumer]]
*Alojz Žuntar ?
*Ivan Žuntar ?
* [[Milan Žuntar]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Anka Župan Prelesnik]]*
* [[Andrej O. Župančič]]
* [[Jasna Župančič-Kmet]]
*[[Avgust Župevc]]
* [[Vladimir Žura]]
*[[Ivan Žuran]]
* [[Silva Žužek]]
* [[Terezija Žužek]]
* [[Bojana Žvan]]
* [[Franc Žvanut]]
* [[Stanko Žvokelj]]
{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]]
[[kategorija:Slovenski zdravniki|*]]
nbjnhv0rfilf3tdkpa8dscgxmu31r04
Mesarski most, Ljubljana
0
73439
5724424
5453267
2022-07-27T13:22:33Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni}}{{Infopolje Most|image=Mesarski most (1).JPG|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|length=33 m|width=17 m|architect=ATELIERarhitekti|begin=2009|open=julij 2010|inaugurated=10. julij 2010|carries=povezava ljubljanske Tržnice s Petkovškovim nabrežjem|material=železo (konstrukcija), steklo (tla)|builder=glej [[#Izvajalci|Izvajalci]]}}
'''Mesarski most''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je most čez [[Ljubljanica|Ljubljanico]], ki povezuje Ljubljansko Tržnico s [[Petkovškovo nabrežje v Ljubljani|Petkovškovim nabrežjem]] in je namenjen [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem. Gradili so ga od novembra 2009 do julija 2010 in odprt 10. julija 2010. Prostor za most na tem mestu je zasnoval in pri nedokončanih tržnicah pustil že [[Jože Plečnik]]. Maketa Plečnikove idejne zasnove je shranjena v [[Arhitekturni muzej Ljubljana|Arhitekturnem muzeju Ljubljana]].
== Tehnični opis ==
[[Slika:Mesarski most (16).JPG|thumb|Pogled na spodnji stekleni del konstrukcije]]
[[Most]] je temeljen na 11 pilotih globine 27 m, razponska konstrukcija je iz treh, prostorsko ukrivljenih, lupinastih, jeklenih nosilcev. Razpon jeklene konstrukcije je 33,0 m, širina mostu je 17,3 m. Robna pasova na mostu sta izdelana iz troslojnega varnostnega [[steklo|stekl]]a debeline 39 mm s protizdrsno zaščito. Pohodna površina, dostopni stopnišči, ki sta potrebni zaradi premagovanja višinske razlike med bregovoma, pa so iz pohorskega granodiorita [[tonalit]]a. Pod konstrukcijo je speljan glavni [[vročevod|toplovod]] in kabelska kanalizacija.
Na strani tržnice je urejena povezava z [[dvigalo]]m v Plečnikovi tržni lopi. Urejene so javne sanitarije s prostorom za previjanje. Predviden je tudi dostop do načrtovane parkirne hiše pod tržnico. Pod mostom je urejena vstopno-izstopna postaja za plovila, ki je dostopna tudi invalidom.
Med samo gradnjo so poskrbeli za [[Lipa|lipov]] drevored na Petkovškovem nabrežju, ki je ohranjen (posekana lipa je bila nadomeščena), na strani tržnic pa so štiri [[topol]]e nadomestili z novimi.
== Izvajalci ==
Most je oblikovala skupina ATELIERarhitekti: prof. Jurij Kobe, Samo Mlakar, Rok Žnidaršič, s sodelavci. Projektna organizacija je bila Arhe, d.o.o. iz Ljubljane, za konstrukcijo je poskrbel mag. Tomaž Habič. Izvajalci so bili: Meteorit, d.o.o., jeklena konstrukcija mostu, Mineral, d.d., tlakarska in kamnoseška dela, ASM, d.o.o., steklarska dela, Klemaks, d.o.o., ograja mostu in nerjavni elementi objekta, UNIC SUB Ugo Fonda sp. in SUBS, d.o.o., izvedba pontona in jeklenih stopnic.
== Kipi ==
Na mostu so bronasti [[kip]]i, delo akademskega kiparja [[Jakov Brdar|Jakova Brdarja]]. Poleg manjših skulptur žab in školjk, ki so prilepljene na ograjah, dominirajo tri večje figuralne skupine. Predstavljajo like iz [[Antična Grčija|grške antike]] ter [[krščansko bajeslovje|krščansko-judovskega bajeslovja]]<ref>http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042372767</ref><ref>http://www.rtvslo.si/kultura/novice/k-mesarju-koncno-cez-mesarski-most/234405</ref>:
* osramočena dvojica [[Adam in Eva]], izgnana iz [[Raj|raja]], stojita ob vstopu na most z [[Vodnikov trg, Ljubljana|tržnice]] ali Ciril Metodovega nabrežja,
* samovšečni [[Satir]], ki ga bo Apolon kaznoval, stoji na sredi mostu,
* bežeči [[Prometej]] je postavljen ob stopnicah mostu na levem bregu, ob Petkovškovem nabrežju.
<gallery>
Slika:Mesarski most (8).JPG|Prometej
Slika:Mesarski most (6).JPG|Satir
Slika:Mesarski most (17).JPG|Adam in Eva
Slika:Mesarski most (5).JPG|Žabe s ključavnicami
</gallery>
== Ključavnice ==
[[Slika:Love padlocks at Butchers' Bridge (Ljubljana).JPG|thumb|Ključavnice zaljubljencev na Mesarskem mostu]]
Ljudje so na jeklene žice ograje Mesarskega mostu začeli, podobno kot na nekaterih mostovih v drugih mestih, obešati ''ključavnice zaljubljencev'', ki imajo vgravirane ali napisane inicialke zaljubljencev, kratko misel ... Običaj je povzet po evropskih zgledih (Italija, Francija, Madžarska) in filmskih vzorih. Zaljubljenci po vsem svetu naj bi navdih dobili v knjižni romanci ''Želim si te'' (''Ho Voglia di Te'') avtorja [[Federico Mocia|Federica Moccie]], v kateri junak in junakinja ključavnico s svojima imenoma zatakneta na tretjo ulično svetilko na rimskem mostu [[Ponte Milvio]], se poljubita ter ključ vržeta v reko [[Tibera|Tibero]]. Sicer ključavnice zaljubljencev najdemo poleg [[Rim]]a tudi v [[Pariz]]u: Pont des Arts, [[Moskva|Moskvi]], [[Verona|Veroni]], [[Bruselj|Bruslju]], v Peczu na Madžarskem, na [[Kitajska|Kitajskem]] ...<ref>http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kljucavnice-ljubezni-nad-ljubljanico/235811</ref>
== Varnost mostu ==
V zimskem času so se pojavile omejitve uporabnosti stranskih plošč iz stekla, ker je pešcem na njih pogosto spodrsavalo. Ker zaenkrat ni na voljo drugih rešitev, ki bi bile hkrati učinkovite in estetske, se je v zimskem času (še zlasti, ko je most zaradi [[Dež|dežja]] ali [[Sneg|snega]] moker in je zunanja temperatura blizu [[Ledišče|ledišča]]), nevarni del mostu prvo sezono ogradil<ref>[http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042420988 Dnevnik o zimski nevarnost za pešce], pridobljeno 24. novembra 2012</ref>, sedaj pa se prekriva z gumijasto oblogo.
Steklene plošče niso dovolj odporne proti vandalizmu, do sedaj so zaradi namernih poškodb morali zamenjati že štiri.<ref>[http://www.gradimo.com/aktualno-novice/vandali-napadli-mesarski-most Spletna stran gradimo.com o namernem uničevanju steklenih plošč na mostu], pridobljeno 24. novembra 2012</ref>
== Viri ==
{{seznam_referenc}}
* [http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html Revija Ljubljana, MOL]
== Glej tudi ==
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|Butchers' Bridge}}
{{Ljubljana}}
{{coord|46|3|6.34|N|14|30|31.54|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]]
c5f6nuh2gikmnbwsv4nm7talv5ktkud
Seznam slovenskih biologov
0
73564
5724716
5722214
2022-07-28T10:16:34Z
Amanesciri2021
205950
/* K */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Tomaž Accetto]]
*Špela Alič
*[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964)
*[[Gregor Aljančič]]
*[[Marija Aljančič]] (*1940)
*[[Marko Aljančič]] (1933–2007)
*[[Jana Ambrožič Dolinšek]]
*[[Jerneja Ambrožič Avguštin]]
*[[Gregor Anderluh]] (*1969)
*[[Tatjana Angerer]]
*[[Michael Franc Antolin]] (*1959)
*[[Sonja Artač]]
*[[Andej Avčin]] (*1944)
*[[Gorazd Avguštin]] (*1961)
*[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957)
== B ==
*[[Polonca Babnik]] (1911–2008)
*[[Rafael Bačar]] (1902–1975)
*[[Barbara Bajd]] (*1949)
*[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut]] (lepidopterologa)
*[[Tomaž Bartol]] (*1952)
*[[Eva Batagelj]] (*1947)
*[[Franc Batič]] (*1948)
*[[Urška Batista]] (*1950)
*[[Tina Batista Napotnik]] (*1972)
*[[Jože Bavcon]] (*1962)
*[[Gordana Beltram]]
*[[Gregor Belušič]]
*[[Martina Bergant Marušič]] (*1976)
*[[Ciril Bernot]] (1900–1961)
*[[Danilo Bevk]] (*1983)
*[[Stanislav Bevk]] (1875–1956)
*[[Liljana Bizjak Mali]]
*[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858)
*[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016)
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Mateja Bohinjec]]
*[[Jože Bole]] (1929−1995)
*[[Aleš Bolje]]
*[[Dejan Bordjan]]
*[[Špela Borko]]
*[[Ivo A. Božič]] (*1945)
*[[Janko Božič]] (*1963)
*[[Anton Brancelj]] (*1957)
*[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH)
*[[Jernej Bravničar]]
*[[Savo Brelih]] (1927–2012)
*[[Mihael Bricelj]] (1946–2016)
*[[Vida Brodar]] (1925–2014)
*[[Julij Bučar]] (entomolog)
*[[Zmago Bufon]] (1910–1973)
*[[Boris Bulog]] (*1949)
*[[Matej Butala]] ?
*[[Elena Bužan]] (UP)
== C ==
*[[Vesna Cafuta]]
*[[Jan Carnelutti]] (1920–2012)
*[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017)
*[[Terezija Ciringer]]
*[[Simon Cirkulan]]
*[[Metka Culiberg]] (*1950)
== Č ==
*[[Janez Čadež]]?
*[[Manca Čarman]]?
*[[Andraž Čarni]] (*1962)
*[[Tatjana Čelik]] (*1968)
*[[Maja Čemažar]] (*1968)
*[[Stanislav Červek]] (*1937)
*[[Andrej Čokl]] (*1947)
*[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019)
*[[Boško Čušin]]
== D ==
*Igor Dakskobler ?
*[[Damijan Denac]]
*[[Katarina Denac]]
*[[Leo Derganc]] (1874–?)
*[[Marina Dermastia]] (*1960)
*[[Leon Detela]] (1902–1982)
*[[Dušan Devetak]] (*1953)
*([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik)
*[[Dragotin Dežman]] (1821–1889)
*[[Jurij Dobravec]] (*1965)
*[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog)
*[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925)
*
*[[Kazimir Drašlar]] (*1941)
*[[Jože Drašler]] (1925–2012)
*[[Damjana Drobne]] (*1965)
*[[Božidar Drovenik]] (1940–2020)
*[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940)
*[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ?
*[[Edo Džafić]]
*
== E ==
*[[Klemen Eler]]
*[[Mateja Erdani Kreft]]
*[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017)
*[[Fran Erjavec]] (1834–1887)
*[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946)
== F ==
*[[Dare Fekonja]]
*[[Peter Firbas]]
*[[Metka Filipič]] (*1954)
*[[Cene Fišer]]
*[[Vesna Flander Putrle]]
*[[Urša Fležar]]
*[[Janez Krstnik Flysser]]
*[[Ugo Fonda]] (u. 2011)
*[[Božo Frajman]]
*[[Janja Francé]] (*1975)
*[[Henrik Freyer]] (1802–1866)
*[[Irena Furlan]] (*1963)
== G ==
*[[Alenka Gaberščik]] (*1956)
*[[Karin Gabrovšek]] (*1965)
*[[Vladimir Gaspari]]
*[[Aleš Gasparič]] (*1960)
*[[Tilen Genov]]
*[[Lenart Girandon]]
*[[Primož Glogovčan]]
*[[Ljerka Godicl]] (1930–2016)
*[[Andrej Gogala]] (*1962)
*[[Matija Gogala]] (*1937)
*[[Nada Gogala]] (1937–2013)
*[[Stanislav Gomboc]] (entomolog)
*[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik)
*[[Cene Gostinčar]]
*[[Marijan Govedič]]
*[[Miklavž Grabnar]] (*1936)
*[[Andrej Gregori]] ?
*[[Janez Gregori]] (*1941)
*[[Marija Gregori]] ?
*[[Matjaž Gregorič]] (*1981)
*[[Mitja Grosman]] (*1951)
*[[Pavel Grošelj]] (1883–1940)
*[[Kristina Gruden]] (*1969)
*[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963)
*[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958)
== H ==
*[[Jovan Hadži]] (1884–1972)
*[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog)
*[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog)
*[[Blagajana Herzog Velikonja]]
*[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998)
*[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844)
*[[Jože Hlebš]] (*1938)
*[[Stana Hočevar]] (1922–1996)
*[[Arne Hodalič]] (*1955)
*[[Jorg Hodalič]] (*1953)
*[[Marjana Hönigsfeld Adamič]]
*Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu)
*[[Bogdan Horvat]] (1961–2016)
*[[Simon Horvat]] (*1963)
*[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939)
*[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999)
*[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. [[Bajželj]]) (*1933) (na Hrv.)
*[[Josip Hubad]] (1850–1906)
*[[Andrej Hudoklin]] (*1959)
== I ==
*[[Marko Ilić]] (*1990)
*[[Lilijana Istenič]] (1931–2020)
*[[Danijel Ivajnšič]]
*[[Mira Ivanovič]]
*[[Vladimir Ivović]]
== J ==
*[[Marta Jakopič]]
*[[Jernej Jakše]]
*[[Franc Janžekovič]] (*1962)
*[[Eva Jeler]] (*1953)
*[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja)
*[[Klemen Jerina]] (*1973)
*[[Mojca Jernejc Kodrič]]
*[[Kristijan Jezernik]] (*1948)
*[[Matjaž Jež]] (*1947)
*[[Nejc Jogan]] (*1966)
*[[Dušan Jurc]] (*1952)
*[[Stane Jurečič]] (1930-2014)
== K ==
*[[Urška Kačar]]
*[[Gregor Kalan]] (*1978)
*[[Katja Kalan]]
*[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843)
*[[Mitja Kaligarič]] (*1962)
*[[Andrej Kapla]] ?
*[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976)
*[[Stanko Karaman]] ?
*[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska)
*[[Rok Keber]] (*1982)
*[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA)
*[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]])
*[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022)
*[[Aleš Kladnik]]
*[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž?
*[[Tina Klenovšek]]
*[[Vesna Klokočovnik]]
*[[Primož Kmecl]]
*[[Tea Knapič]]
*[[Miomir Knežević]]
*[[Irena Kodele Krašna]]
*[[Mihael Kodrin]] (1924–2020)
*[[Nika Kogovšek]]
*[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960)
*[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB)
*[[Aleksander Koren]]
*[[Anton Koren]] (*1939)
*[[Srečko Koren ml.]] (*1950)
*[[Peter Korošec]]
*[[Fran Kos]] (1885–1956)
*[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962)
*[[Marjanca Kos]]
*[[Gorazd Kosi]] (*1951)
*[[Rok Kostanjšek]] (*197#)
*[[Mladen Kotarac]] (*1966)
*[[Maja Kovač]] (*1949)
*[[Manca Kovač Viršek]]
*[[Nives Kovač]] (*1966)
*[[Miklavž Kozak]] (1918-1971)
*[[Peter Kozel]]?
*[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog)
*[[Hojka Kraigher]] (*1956)
*[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018)
*[[Metka Kralj]] (*1956)
*[[Simona Kralj Fišer]]
*[[Nace Kranjc]] (*1990)
*[[Ivan Krečič]] (1909–1976)
*[[Marko Kreft]] (*1970)
*[[Dušan Krnel]] ?
*[[Miha Krofel]] (*1982)
*[[Ciril Krušnik]] (1951–2006)
*[[Matjaž Kuntner]] (*1971)
*[[Jana Kus Veenvliet]] (*1977)
*[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944)
*[[Valerija Kuštor]] (*1951)
*[[Jelena Kovačič-De Belder]]
*[[Boris Kryštufek]] (*1954)
== L ==
*[[Ljerka Lah]]
*[[Aleš Lapanje]]
*[[Jože Lazar]] (1903–1975)
*[[Tina Lebar]]
*[[Nika Leben (biologinja)]]
*[[Metka Lenassi]]
*[[Aleksandra Lešnik]]
*[[Pavel Ličar]] (1935–2015)
*([[Matjaž Ličer]])
*[[Miha Likar]] (1923–2010)
*[[Bojana Lipej]]
*[[Lovrenc Lipej]] (*1963)
*[[Gregor Lipovšek]]
*[[Saška Lipovšek]]
*[[Jernej Logar]] (1946–2015)
*[[Mihaela Logar]] (*1953)
*[[Milan Lovka]] (1946–2017)
*[[Nataša Lovka]] (*1945)
*[[Jurij Lučovnik]]?
*[[Martina Lužnik]]
== M ==
*[[Irena Maček]]
*[[Peter Maček]] (*1952)
*[[Ivan Mahne]] (1947–2006)
*[[Vlado Malačič]] (*1958)
*[[Alenka Malej]] (*1948)
*[[Ines Mandič Mulec]] (*1960)
*[[Bojan Marčeta]]
*[[Marko Marhl]] ?
*([[Lojze Marinček]])
*[[Marjanca Markič]] (*1931)
*[[Darja Marolt Presen]]
*[[Fran Mašera]] (1876–1969)
*[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.)
*[[Ernest Mayer]] (1920–2009)
*[[Andrej Martinčič]] (*1935)
*[[Janez Matjašič]] (1921–1996)
*[[Borut Mavrič (biolog)]]
*[[Andrej Meglič]]
*[[Franc Megušar]] (1876–1916)
*[[France Megušar]] (1931–2017)
*[[Štefan Michieli]] (1933–1968)
*[[Franc Mihelčič]] (1898–1977)
*[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]])
*[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]]
*[[Borut Mozetič]] (*1964)
*[[Patricija Mozetič]]
*[[Narcis Mršić]] (1951–1997)
*[[Janez Mulec]] (*1975)
*[[Manica Müller Premru]] (*1955)
*[[Zarja Muršič]]
== N ==
*[[Mojca Narat]] (*1960)
*[[Miroslav Nikolić]] (*1924)
*[[Tone Novak]] (*1950)
*Petra Nussdorfer (*1973)
== O ==
*[[Rudi Ocepek]] (*1949)
*[[Jože Ocvirk]] (*1950)
*[[Franci Ogrizek]] (*1923)
*[[Martina Orlando Bonaca]]
*[[Nadja Osojnik]]
== P ==
*[[Metka Paragi]]
*[[Alfonz Paulin]] (1853–1942)
*[[Igor Paušič]]
*[[Marica Pavlič]]?
*[[Eva Pavlovič]]
*[[Nikolaj Pečenko]]
*[[Hubert Pehani]] (1900–1995)
*[[Anton Penko]] (1908–1976)
*[[Marina Pertot]] (*1944)
*[[Milena Perušek]] (1893–1978)
*[[Tomaž Petauer]] (1952–2012)
*[[Marjana Peterlin]] (*1940)
*[[Stane Peterlin]] (*1937)
*[[Špela Petrič]]
*[[Uroš Petrovič]]
*[[Marko Pezdirc]] (*1983)
*[[Nada Pipan]] (1928–2020)
*[[Tanja Pipan]] (*1970)
*[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]]
*[[Angela Piskernik]] (1886–1967)
*[[Milan Piskernik]] (1925–2006)
*[[Barbara Piškur]]
*[[Jure Piškur]] (1960–2014)
*[[Valentina Pittacco]]
*[[France Planina]] (1901–1992)
*[[Tomaž Planina]] (1934–2014)
*[[Valentin Plemel]] (1820–1875)
*[[Kaja Pliberšek]]
*[[Katja Poboljšaj]]
*[[Samo Podgornik]] (*1961)
*[[Zdravko Podlesek]]
*[[Jan Podlesnik]]
*[[Andrej Podobnik]] (*1953)
*(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974)
*[[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]]) (*1950)
*[[Franc Pohleven]] (*1951)
*Boštjan Pokorny?
*[[Jernej Polajnar]]
*[[Slavko Polak]] (*1968)
*[[Anton Polenec]] (1910–2000)
*[[Janko Ponebšek]] (1861–1935)
*[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950)
*[[Hubert Potočnik]]
*[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969)
*[[Meta Povž]] (*1944)
*[[Ester Premate]]
*[[Blanka Premrov Bajuk]]
*[[Primož Presetnik]]
*[[Janez Prešern]] ?
*[[Simona Prevorčnik]]
*[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948)
*[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969)
*[[Majda Pšeničnik]] (*1941)
*[[Miro Puhek]]
*Franc Puncer (1934–1994) ?
*Ivo Puncer (1931–1994) ?
*[[Jože Pungerčar]] (*1960)
*[[Dejan Putrle]]
== R ==
*[[Rajko Rakovec]] (1917–1977)
*([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog)
*[[Vida Rakovec]] (1920–2013)
*[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017)
*[[Maja Ravnikar]] (*1960)
*[[Katja Rebolj]]
*[[Vilko Rechberger]] (1917–2005)
*[[Ivan Regen]] (1868–1947)
*[[Marjana Regvar]] (*1965)
*[[Othmar Reiser]]
*[[Marjan Rejic]] (1921–2000)
*[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960)
*[[Leo Rijavec]] (*1939)
*[[Karin Rižner]]
*[[Janko Rode]]
*[[Boris Rogelj]] (biotehnolog)
*[[Manja Rogelja]] (*1978)
*[[Franc Rome]] (1906–1994)
*[[Rok Romih]] (*1963)
*[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929)
*[[Maja Rupnik]] (*1967)
*[[Marjan Rupnik]] >> [[Marjan Slak Rupnik]]
== S ==
*[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920)
*[[Primož Schauer]] (1932–1984)
*[[Ferdinand Schmidt]] (1791–1878)
*[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788)
*[[Simon Sedej]]
*[[Bojan Sedmak]] (*1952)
*[[Albin Seliškar]] (1896–1973)
*[[Andrej Seliškar]] (*1949)
*[[Tomaž Seliškar]]
*[[Kristina Sepčič]] (*1970)
*[[Gregor Serša]] (*1956)
*[[Tatjana Simčič]]
*[[Primož Simončič]] (*1961)
*[[Boris Sket]] (*1936)
*[[Peter Skoberne]] (*1954)
*[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972)
*[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966)
*[[Andreja Slameršek]] (*1980)
*[[Rajko Slapnik]] (*1961)
*[[Jože Sluga]] (1909—?)
*[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950)
*[[Rado Smerdu]] (1949–1984)
*Sonja Smole-Možina (*1963)
*[[Tadeja Smolej]]
*[[Aleš Sojar]] (*1947)
*[[Andrej Sovinc]] (*1964)
*[[Alenka Stanič]]
*[[Karmen Stanič]]
*[[Peter Stegnar]] (*1946)
*[[David Stopar]] (*1967)
*[[Katja Stopar]] (*1980)
*[[Marko Strbad]]
*[[Blaž Stres]]
*[[Jelka Strgar]] (*1959)
*[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973)
*[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011)
*[[Peter Stušek]] (*1944)
*Julija Suppantschitsch
*[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933)
*[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968)
*[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996)
== Š ==
*[[Nina Šajna]]
*[[Ali Šalamun]]
*[[Alojz Šercelj]] (1921–2010)
*[[Urban Šilc]] (*1970)
*[[Milijan Šiško]] (*1956)
*[[Ružena Škerlj]]
*[[Iztok Škornik]] (*1964)
*[[Sonja Škornik]]
*[[Jure Škraban]]
*(Jože Šlajmer 1909–1991?)
*[[Andrej Šorgo]] (*1957)
*[[Ante Špan]] (*1929)
*[[Artur Štern]] (*1965)
*[[Jože Štirn]] (1934–2021)
*[[Jasna Štrus]] (*1953)
*[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak)
*[[Suzana Šumer]]
== T ==
*[[Draga Tarman]] (1930–2007)
*[[Kazimir Tarman]] (*1930)
*[[Nataša Teran]]
*[[Tinkara Tinta]]
*[[Mihael Jožef Toman]] (*1953)
*([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika)
*[[Gabrijel Tomažič]]?
*[[Iztok Tomažič]]
*[[Davorin Tome]] (*1962)
*[[Staša Tome]] (*1963)
*([[Viktorija Tomič]]) (*1958)
*[[Jerneja Tomšič Caserta]]
*([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev)
*[[Nataša Toplak]]
*[[Gregor Torkar]] (*1977)
*[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog)
*[[Danica Tovornik]] (1927–2012)
*[[Janja Trček]]
*[[Tomi Trilar]] (*1962)
*[[Domen Trkov]]
*[[Alenka Trontelj Župančič]]
*[[Peter Trontelj]] (*1967)
*[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970)
*[[Darinka Trpin]] (*1933)
*[[Dušan Turk]] ? (*1959)
*[[Eva Turk]]
*[[Robert Turk]] (*1957)
*[[Simona Turk]] (*1967)
*[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992)
*[[Tom Turk]] (*1959)
*[[Valentina Turk]]
== U ==
*([[Josip Ukmar]] 1894-1982)?
*Jernej Ule (*1976)
*[[Gorazd Urbanič]]
*[[Helena Us]] (r. [[Lipovšek]]) (1901–1988)
*[[Peter Us]] (1897–1977)
== V ==
*[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946)
*[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965)
*[[Melita Vamberger]] (*1983)
*[[Miran Vardjan]] (1919–2005)
*[[Milan Velikonja]] (1950–1993)
*[[France Velkovrh]] (1934–2009)
*[[Maruša Vencelj]]
*[[Peter Veranič]] (*1961)
*[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948)
*[[Rudi Verovnik]] (*1970)
*[[Alenka Vesel]]?
*[[Branko Vesel]] (1928–2017)
*[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012)
*[[Maks Vester]]
*[[Judita Vidrih]]?
*[[Barbara Vilhar]]
*[[Meta Virant Doberlet]] (*1961)
*[[Irma Virant Klun]] ?
*[[Katarina Vogel Mikuš]]
*[[Milan Vogrin]]
*[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja)
*([[France Vreg]] - etolog)
*[[Branko Vreš]] (*1959)
*[[Al Vrezec]] (*1976)
*[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?)
*[[Martin Vrhovšek]]
*Dušan Vrščaj (*1949)
*[[Kaja Vukotić]]
== W ==
*[[Tone Wraber]] (1938–2010)
*[[Maks Wraber]] (1905–1972)
== Z ==
*[[Maja Zagmajster]]
*[[Barbara Zakšek]]
*[[Marko Zalokar]] (1918–2012)
*[[Aja Zamolo]]
*[[Boris Zarnik]] (1883–1945)
*[[Dušan Zavodnik]] (*1934)
*[[Miroslav Zei]] (1914–2006)
*[[Primož Zidar]]
*[[Simon Zidar]]
*[[Karel Zois]] (1756–1799)
*[[Leopold Zor]] (1919–2009)
*[[Robert Zorec]] (*1958)
*[[Mitja Zupančič]] (*1931)
*[[Irena Zajc]] (*1964)
*[[Alexis Zrimec]] ?
*([[Mitja Zupančič]])
*[[Nataša Zupančič]]
*[[Irena Zupanič Pajnič]]
*[[Lars Zver]]
== Ž ==
*[[Janez Žakelj]] (*1964)
*[[Jana Žel]] (*1958)
*[[Borut Žener]] (1935–1974)
*[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954)
*[[Peter Žigante]]
*[[Božidar Žlender]] (*1948)
*[[Alenka Žunič Kosi]]
==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]]
{{seznami narodov po poklicu|biologov}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]]
[[Kategorija:Slovenski biologi|*]]
lkowgze76yw3e0k692nul4x28sh9kfl
Kekec (film)
0
85771
5724639
5701368
2022-07-28T04:47:29Z
46.123.242.7
Slovnična napaka
wikitext
text/x-wiki
{{ležeč naslov}}
:''Ta članek govori o Galetovem filmu iz leta 1951. Za lik glej [[Kekec]].''
{{Infopolje Film
|name = Kekec
|image = [[File:Kekec_1951_(film).jpg|250px]]
|director = [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]
|producer = Dušan Povh
|based_on = <small>[[Josip Vandot|Vandotovi]] pripovedki</small> "[[Kekec nad samotnim breznom]]" <small>(1924)</small>
|writer = [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]<br>[[Frane Milčinski]]
|starring = [[Matija Barl]]<br>[[Frane Milčinski]]<br>[[France Presetnik]]<br>Zdenka Logar<br>Jože Mlakar
|music = [[Marjan Kozina]]
|cinematography = [[Ivan Marinček]]
|editing = Ivan Marinček
|studio = [[Triglav film]]
|distributor = Vesna film <small>(1951–56)</small><br>[[Viba film]] <small>(1956–94)</small><br>{{Abbr|SFC|Slovenski filmski center}} <small>(trenutno)</small>
|released = 18. december 1951<br><small>(svetovna premiera)</small><br>21. december 1951<br><small>(Kino Union, Ljubljana)</small>
|runtime = 91 minut
|country =
|language =
|budget = 4,000,000 [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]]<br>- - - - - - - - - - - - - -<br>=80,000 [[Ameriški dolar|$]] <small>(1951)</small><br>=702,460 € <small>(2021)</small>
}}
'''Kekec''' je črno-beli slovenski mladinski film iz leta 1951, ki ga je režiral [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]. Producent je bil Dušan Povh, film pa narejen pri [[Triglav Film]] in distribuiran pri Vesna film, [[Viba film]] ter SFC.
Zgodba se dogaja v času, ko po [[gora]]h straši priseljenec iz tujih krajev [[Bedanec]]. Pogumni in vedno navihani [[Kekec]] reši njegove žrtve in ga prisili, da za vedno zapusti naše kraje.
Posnet je bil po planinski pripovedki ''[[Kekec nad samotnim breznom]]'', zadnji izmed treh [[Josip Vandot|Vandotovih]] pripovedk o ''[[Kekec|Kekcu]]'', ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček.
To je prvi film iz Galetove filmske trilogije oziroma filmske franšize o Kekcu, sledila pa sta še dva njegova filma: ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968).
Na avdicijo za ta film se je prijavilo več kot tisoč otrok, katere je selekcioniral Ernest Adamič. V eni izmed stranskih vlog je zaigral tudi [[Lado Leskovar]].
Film je bil predvajan tudi v tujini; Madžarska (1956), Zahodna Nemčija (1956), Kitajska (1957), Vzhodna Nemčija (1967), Argentina itd...<ref>{{navedi novico|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8106/uspesno-odprtje-prve-retrospektive-slovenskega-filma-na-kitajskem/|title=Uspešno odprtje prve retrospektive slovenskega filma na Kitajskem|publisher=film-center.si|date=29. oktober 2021}}</ref><ref>{{navedi novico|url=https://www.imdb.com/title/tt0043703/releaseinfo|title=Datum izida filma po državah|publisher=imdb.com|date=15. december 2021}}</ref>
18. decembra 1951 je doživel svetovno premiero na festivalu v tujini, tri dni kasneje pa še doma v ljubljanskem kinu Union.<ref>{{navedi novico|url=https://issuu.com/revijabukla/docs/filmografija_slovenskih_celovecernih_filmov_net_1-|title=Kekec (stran 24)|publisher=issuu.com|date=15. december 2021}}</ref><ref>{{navedi novico|url=https://www.dnevnik.si/208981|title=Slovenska premiera Kekca v Unionu|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=28. oktober 2006}}</ref>
Film si je v kinematografih premierno ogledalo 62,855 gledalcev, kar je manj kot [[Srečno, Kekec!|drugi del]], skupaj pa čez 800,000.<ref>{{navedi novico|url=https://pogledi.delo.si/druzba/novi-casi-za-film-dobri-casi|title=Novi časi za film? Dobri časi?|publisher=pogledi.delo.si|date=24. maj 2013}}</ref>
== Zgodba ==
V alpski dolini leži idilična, skoraj pravljična vasica. Visoko v gorah eden nasproti drugega živita dva moža. Dober mož ostareli zeliščar [[Kosobrin]] ([[Frane Milčinski]]), na drugi strani pa hudobnež po imenu [[Bedanec]] ([[France Presetnik]]), ki je lovec. Bedanec ugrabi deklo Mojco (Zdenka Logar), ki nekega dne sreča Kosobrina in mu zaupa, kako težko je njeno življenje. Čeprav se Kosobrin boji Bedančevega maščevanja, starec vzame Mojco s seboj. Na žalost ga Bedanec ujame in priveže na drevo, Kosobrina pa osvobodi neustrašni in pogumni [[Kekec]] ([[Matija Barl]]). Bedanec ujame tudi Kekca, vendar mu obljubi, da ga bo spustil, če mu pomaga poiskati nesrečno Mojco. Kekec se temu upre. Kekca začne po gorah iskati njegov oče ([[Lojze Potokar]]), sicer pastir. Ko najde njegovo sulico, domneva, da ga je napadel orel. Bedanec še enkrat zgrabi Kosobrina. Od strahu ta izgubi zavest, medtem pa Bedanec zbeži stran, saj je prepričan, da je ubil starca. Nenadoma se pojavi Kekec in prisloni nezavestnega Kosobrina k skali. Bedanec se medtem potika naokrog in išče sled, ki vodi do Kosobrinove koče. Sčasoma jo najde in se poda za sledjo... A prebrisani Kekec je v temi Bedancu nastavil sovo, katerih se le-ta zelo boji. Od strahu steče stran in se spotakne v past ter obvisi v zraku.
Ko Kekcu obljubi, da bo odšel iz teh krajev in da se ne bo več nikoli vrnil, ga Kekec reši. Zato Bedanec zažge svojo kočo in odide iz te dežele. Kekec se vrne v svojo vasico, kjer je v očeh ljudi pravi junak.
== Filmska ekipa ==
=== Produkcija ===
*Dušan Povh – producent
*[[Jože Gale]] – režiser, koscenarist
{{multiple image
| width1 = 110
| footer = 1. [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] <small>(režiser in koscenarist)</small><br>2. [[Ivan Marinček]] <small>(direktor fotografije)</small>
| image1 = Jože Gale 1930s.jpg
| alt1 =
| caption1 =
| width2 = 119
| image2 = Ivan Marinček 1948.jpg
| alt2 =
| caption2 =
}}
[[Slika:Matija Barl.jpg|thumb|right|185px|"Kekec" ([[Matija Barl]])]]
[[Slika:Marjan Kozina 1923.jpg|thumb|right|180px|[[Marjan Kozina]] (glasba)]]
*[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski "Ježek"]] – koscenarist, pisec pesmi
*[[Ivan Marinček]] – direktor fotografije, montažer
*Lado Vilar – vodja snemanja
*Marjan Sedej – asistent snemalec, kamera operater
*Žaro Tušar – asistent snemalec, kamera operater
*Ernest Adamič – asistent režije, skavt
*Neda Malova – tajnica režiserja
*Lojze Goršič – pomočnik producenta
*Tone Mlakar – scenograf
*Miro Lipužič – gradnje
*arh. Ivo Špinčič – gradnje
*Janko Spreitzer – rekviziter
*Ive Šubic – kostumograf, slikar
*[[Berta Meglič|Berta Tekavec]] – maskerka
*prof. Mirko Mahnič – lektor
=== Igralci ===
*[[Matija Barl]] – [[Kekec]]
*[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski "Ježek"]] – [[Kosobrin]]
*[[France Presetnik]] – [[Bedanec]]
*Zdenka Logar – Mojca
*Modest Sancin – Mišnjek
*[[Lojze Potokar]] – oče
*Vida Levstik – mati
*Alenka Lobnikar – Tinka
*Jože Mlakar – Rožle
*Drago Zupan – nočni čuvaj
*Fran Lipah – godec
*[[Lado Leskovar]] – statist
=== Glasba ===
*[[Marjan Kozina]] – skladatelj
*[[Jakov Cipci]] – dirigent
*[[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmonični orkester]] – izvajalec
*Franc Kham – asistent tonskega snemalca, oblikovalec zvoka
*Franjo Jurjec – asistent tonskega snemalca, oblikovalec zvoka
*Marjan Meglič – asistent tonskega snemalca, oblikovalec zvoka
== Filmski trak ==
[[Slika:Bedanec.jpg|thumb|right|186px|"Bedanec" ([[Franc Presetnik|F. Presetnik]])]]
Film je bil v izvirniku posnet na 35 milimetrski trak v takrat standardnem razmerju slike 1.375:1 oziroma 11:8, kot ga je tisti čas določila ameriška akademija za filmsko umetnost in znanost.
Od 15. februarja 1968, je vse potrebne original negativ kolute tega filma hranila Beograjska filmska kinoteka, saj Slovenija nima imela primernega depoja za hrambo izredno občutljivih in hitro gorljivih nitratnih trakov.
Dolgo časa so domnevali so da posejani po Bolgariji in Romuniji, na koncu se je izkazalo da so vsi potrebni filmski koluti hranjeni v Beogradu. Po 30 letnem pregovarjanju in nerešenim nasledstvenim sporazumom od osamosvojitve Slovenije, se je original negativ, z še nekaj drugimi filmi, po več kot petdesetih letih 10. decembra 2021, končno vrnil domov, potem ko je Slovenija poravnala račun za hrambo v višini 44,000 €.<ref>{{navedi novico|url=https://n1info.si/magazin/kekec-se-je-po-vec-kot-pol-stoletja-v-beogradu-koncno-vrnil-domov/|title=Kekec se je po več kot pol stoletja v Beogradu končno vrnil domov|publisher=n1info.si|date=10. december 2021}}</ref>
=== Blu ray digitalizirana verzija ===
Leta 2016 je bil film digitaliziran in restavriran ter pripravljen za predvajanje v visoki ločljivosti 2K, kar je stalo približno 11,000 evrov. A zaradi določenih pomanljivosti in potrebnih popravkov še ni primeren za distribucijo.<ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/digitaliziranim-filmskim-klasikam-se-pridruzuje-tudi-kekec/406500|title=Digitaliziranim filmskim klasikam se pridružuje tudi Kekec|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=31. oktober 2016}}</ref>
== Galerija ==
=== Filmske lokacije ===
[[Slika:Bedanec in Kekec.jpg|thumb|right|170px|Bedanec zajame Kekca]]
[[Slika:Plakat za film Kekec.jpg|thumb|right|170px|Filmski poster 1]]
[[Slika:Triglav film logo.gif|thumb|right|170px|V produkciji [[Triglav Film]]]]
{|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;"
|- style="background:#ccc; text-align:center;"
!scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Slika
!scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Lokacija
!scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Občina
!scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Opis
|-
| [[File:Gozd village.jpg|100px]]
| [[Gozd, Tržič|Gozd]]
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| majhna vasica v občini Tržič
|-
| [[File:1960 postcard of Kranjska Gora.jpg|102px]]
| Bedančev konec
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| posneli večino filma
|-
| [[File:Burger NestalniSlapLevoOdSavice.jpg|100px]]
| slap [[Savica]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| snemali so tik pod<br>slapom Savica
|-
| [[File:GozdMartuljek.JPG|100px]]
| [[Gozd Martuljek]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| scensko postavljena<br>vasica s cerkvico
|-
| [[File:Slemenova špica 2013.jpg|100px]]
| [[Slemenova špica]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| posnet prizor s pesmijo:<br>"''[[Dobra volja je najbolja]]''"
|-
| [[File:MOL-CSTrnovo.png|100px]]
| dvorana ŠD [[Trnovo]]
| [[Občina Ljubljana|Ljubljana]]
| posnet prizor soteske s potokom; prostora je bilo<br> 32x12 metrov
|-
| [[File:Ljubljana - cerkev sv. Jožefa (vzhodni pogled) (1).jpg|100px]]
| [[Cerkev svetega Jožefa, Ljubljana|Cerkev svetega Jožefa]]
| [[Občina Ljubljana|Ljubljana]]
| nekdanji atelje, kjer so bili posneti ostali (večina)<br>notranjih prizorov)
|}
== Snemanje ==
Snemalo se je v letih 1950 in 1951. V scenariju so bili predvideni samo sončni dnevi in si glede na proračun niso mogli privoščiti morebitnega čakanja na lepše dni. Zato sta se Gale in scenograf Tone Mlakar odločila da se večino prizorov posname v studiu.
=== Scenska vasica v Martuljku ===
Scenograf in arhitekt Tone Mlakar se je odločil za scensko postavitev vasi oziroma njene kulise v [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljek]], saj so bile hiše in gospodarska poslopja v okolici Kranjske Gore, zaradi različnih arhitekurnih tipov povsem neprimerna za idilično podobo Kekčeve vasi. Te kulise so bile po Mlakarjevem natančnem proučevanju arhitekturnih značilnosti zgrajene tako dobro in tako realistično da tega v filmu nihče ni opazil, poimenovali so jo "Mlaka".
Kuliso so takoj po snemanju podrli, ter razočarali številne male in velike oboževalce samega filma in Vandotovega pravljičnega sveta, saj so še nekaj let trumoma drli v Kranjsko Goro ter po okoliških vaseh (žal) zaman iskali »obljubljeno« Kekčevo deželo.<ref>{{navedi novico|url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/3115/1/Diplomsko-delo-GA%C5%A0PER-OGORELEC.pdf|title=Snemanje filma (stran 36, 37)|publisher=diplomsko delo|date=september 2015}}</ref>
=== Zakulisje snemanja ===
Obstaja tudi 7 minutni čb dokumentarni posnetek iz zakulisja snemanja (Making Of), kjer se recimo vidi ozadje kulise lažne idilične vasice v Martuljku, ali pa kako se [[Franc Presetnik]] (Bedanec) na snemanje pripelje s fičkom.<ref>{{navedi novico|url=https://bsf.si/sl/film/snemanje-filma-kekec/|title=Snemanje filma Kekec|publisher=bsf.si|date=1950}}</ref><ref name=":0"/>
== Uspeh ==
Gre za daleč najbolj uspešen film o Kekcu in nasploh eden najbolj kultnih v zgodovini slovenske in jugoslovanske kinematografije. Je prvi slovenski celovečerni film, ki je prejel mednarodno nagrado.
Film pa je šel po festivalih in kinematografih širom sveta, bojda v več kot šestdeset držav, tudi nekatere zelo eksotične in oddaljene dežele. V okviru jugoslovanskega filma so ga leta 1957 predvajali tudi na Kitajskem, pa v Argentini itd...<ref name=":0">{{navedi novico|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-feljton/109565827|title=Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil tudi Kitajsko|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=2. julij 2011}}</ref>
=== Nagrada ===
Leta 1952 je na trinajstem [[Beneški filmski festival|beneškem mednarodnem filmskem festivalu]], kot prvi slovenski film sploh, prejel mednarodno filmsko nagrado in sicer Zlati lev, v kategoriji mladinskih filmov od 11 do 14 let starosti.<ref>{{navedi novico|url=http://www.siol.net/trendi/kalejdoskop/top_pet/2010/07/kekec_najbolj_priljubljen_slovenski_film.aspx|title=Kekec najbolj priljubljen slovenski film|publisher=siol.net|accessdate=22. februar 2011}}</ref><ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/kekceve-ukane-v-spomin-na-junakovega-filmskega-oceta-jozeta-galeta/308581|title=Kekčeve ukane v spomin na junakovega filmskega "očeta" Jožeta Galeta|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2013}}</ref><ref>{{navedi novico|url=http://asac.labiennale.org/it/passpres/cinema/ava-ricerca.php?scheda=3712&nuova=1&Sidopus=3712&ret=%2Fit%2Fricerca%2Fricerca-persona.php%3Fp%3D323488%26c%3Dr|title=Nagrada iz beneškega filmskega festivala 1952|publisher=labiennale.org|accessdate=11. maj 2013}}</ref>
== Glasba ==
Glasbo za film in hkrati naslovno pesem je napisal slovenski skladatelj [[Marjan Kozina]], ki ji je ob spremljavi [[Slovenska filharmonija|orkestra Slovenske filharmonije]] dirigiral [[Jakov Cipci]].
Besedilo naslovne pesmi "[[Kaj mi poje ptičica (dobra volja je najbolja)]]" je napisal [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski "Ježek"]], glas ji je posodil Tomaž Tozon, oče Jerneja Tozona (skupina [[Čuki]]).<ref>{{navedi novico|url=http://svet24.si/clanek/zabava/estrada/586bb3cb903f8/od-kekceve-pesmi-do-zivljenjskega-priznanja|title=Tomaž Tozon: Od Kekčeve pesmi do življenjskega priznanja|publisher=svet24.si|accessdate=1. januar 2017}}</ref>
== Proračun ==
Film je stal približno 4,000,000 takratnih dinarjev (80,000 US$), kar je enakovredno današnjim 702,460 € (glede na povprečno inflacijo v letu 2021), v primerjavi z letom 1951, ko je bil ameriški dolar vreden 50 jugoslovanskih dinarjev.<ref>{{navedi novico|url=https://smartasset.com/investing/inflation-calculator#K12cvRzsaq|title=Inflacijski pretvornik glede na leto in inflacijo|publisher=smartasset.com|date=15. december 2021}}</ref><ref>{{navedi novico|url=https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine/zgodovina-deviznih-tecajev-1945-1998|title=Zgodovina deviznih tečajev 1945 - 1998|publisher=Banka Slovenije|date=15. december 2021}}</ref>
== Zanimivosti ==
Bedanec ([[France Presetnik]]) je na snemanju Kekca zaradi tega, da bi bil bolj strašen, nosil čevlje s 10 cm podplatom<ref name=":0" />
Pri izbiri igralcev so obiskali več sto šol, izbrali 1000 učencev, tiste najboljše pa posneli na filmski trak. Posneto je bilo več 100 metrov traku<ref name=":0" />
Po besedah Barla se je Jožetu Mlakarju, ki je igral Rožleta, ta lik tako zameril, da ni hotel več imeti nobene povezave s filmom, saj so ga vsi dojemali kot tepčka.
== Glej tudi ==
* ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963)
* ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968)
* [[seznam slovenskih filmov]]
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Kekec (1951 film)|Kekec}}
* {{IMDb title|id=0043703|title=Kekec}}
* {{BSF|kekec|Kekec}}
{{Jože Gale}}
[[Kategorija:Filmi leta 1951]]
[[Kategorija:Slovenski črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Kekec]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]]
[[Kategorija:Slovenski pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]]
[[Kategorija:Filmi o otrocih]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Jožeta Galeta]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po povesti]]
s7eqxqyswlr2682cl4qoekw4qgukabf
Wikipedija:Peskovnik
4
94225
5724695
5713309
2022-07-28T09:22:52Z
89.142.169.184
Test edit from WikiClientLibrary.
wikitext
text/x-wiki
{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
'''Hello''' ''svet''!
cls9d9584oms22ttn5ndqob0v0l8pe7
Sergij Gončar
0
94757
5724719
5676167
2022-07-28T10:28:01Z
Бучач-Львів
126137
Бучач-Львів je premaknil(-a) stran [[Sergej Gončar]] na [[Serhij Hončar]]: on je Ukrajinec, ne Rus
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cyclist
| name = Sergej Gončar
| image = <!-- WD -->
| image_size =
| caption =
| fullname = Sergej Gončar
| nickname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date =
| death_place =
| height = 176 cm
| weight = 72 kg
| currentteam = upokojen
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = kronomestrist
| proyears1 = 1996
| proteam1 = [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]]
| proyears2 = 1997
| proteam2 = {{ct|AKI|1997}}
| proyears3 = 1998
| proteam3 = {{ct|CTA|1998}}
| proyears4 = 1999
| proteam4 = {{ct|VIN|1999}}
| proyears5 = 2000–2001
| proteam5 = {{ct|BRE|2000}}
| proyears6 = 2002
| proteam6 = {{ct|FAS|2002}}
| proyears7 = 2003–2005
| proteam7 = [[De Nardi|De Nardi–Colpack]]
| proyears8 = 2006–2007
| proteam8 = {{ct|TMO|2006}}
| proyears9 = 2008
| proteam9 = {{ct|GAP|2008}}
| proyears10 = 2009
| proteam10 = Team Utensilnord
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2006|2006]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::5 etapnih zmag ([[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]], [[Dirka po Italiji 2004|2004]])
'''Enodnevne in klasične dirke'''
:[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo - kronometer]] (2000)
:ukrajinsko državno prvenstvo - cesta (2003)
:ukrajinsko državno prvenstvo - kronometer (1996, 1998, 2000, 2001, 2002)
| medaltemplates = {{MedalCountry| {{UKR}} }}
{{MedalSport| moško [[kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovna prvenstva]]}}
{{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|Plouay 2000]]|moški kronometer}}
{{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|San Sebastian 1997]]|moški kronometer}}
{{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|Valkenburg 1998]]|moški kronometer}}
| show-medals =
}}
'''Sergej Gončar''' ({{lang-uk|Сергій Гончар}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[kolesar]], * [[3. julij]] [[1970]], [[Rivne]], [[Sovjetska zveza]].
Gončar je nekdanji profesionalni kolesar, ki je v svoji karieri tekmoval za ekipe [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]], {{ct|AKI|1997}}, {{ct|CTA|1998}}, {{ct|VIN|1999}}, {{ct|BRE|2000}}, {{ct|FAS|2002}}, [[De Nardi|De Nardi–Colpack]], {{ct|TMO|2006}}, {{ct|GAP|2008}} in Team Utensilnord. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|Poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] in [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]], najboljši rezultat je dosegel leta 2000 z devetim mestom v svoji najmočnejši disciplini, [[kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. V tej disciplini je dosegel naslov [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|2000]] ter še srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|1997]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|1998]] na svetovnih prvenstvih. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je dosegel sedem etapnih zmag v kronometru, dve na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2006|2006]], ko je dva dneva nosil tudi [[Rumena majica|Rumeno majico]], pet pa na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], v letih [[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]] in [[Dirka po Italiji 2004|2004]]. Na Dirki po Italiji se je osemkrat uvrstil tudi v prvo deseterico v skupnem seštevku, najvišje na drugo mesto leta 2004. Petkrat je osvojil naslov ukrajinskega državnega prvaka v kronometru, enkrat tudi na cestni dirki. Maja 2007 so ga v moštvu suspendirali in kasneje odpustili, ker so odkrili nepravilnosti v njegovih krvnih vzorcih pridobljenih na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]].<ref>{{Cite web|url=http://www.velonews.com/article/12373|archive-url=https://web.archive.org/web/20080828160536/http://www.velonews.com/article/12373|url-status=dead|title=VeloNews{{pipe}}T-Mobile leaves Honchar off of Tour roster{{pipe}}The Journal of Competitive Cycling|archive-date=August 28, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://autobus.cyclingnews.com/news.php?id=news/2007/jun07/jun19news2 |title=www.cyclingnews.com - the world centre of cycling |publisher=Autobus.cyclingnews.com |date=2007-06-19 |access-date=2012-07-18}}</ref> Ker ni našel ekipe za leto 2010, je končal kariero.<ref>{{cite web|url=http://www.velonation.com/News/ID/3161/Honchar-retires-set-to-lead-Ukrainian-National-Team.aspx|title=Gonchar retires set to lead Ukrainian National Team|publisher=Velonation|date=19 February 2010|author=Haake, Bjorn}}</ref>
== Največji uspehi ==
{| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="background:#f3f9ff;"
! bgcolor=#a0e0a0 | Uvrstitev
! bgcolor=#a0e0a0 | Vrsta dirke
! bgcolor=#a0e0a0 | Sezona
! bgcolor=#a0e0a0 | Država
|---
| 1. mesto
| 2 etapi na [[Tour de France|Touru]]
| [[Tour de France 2006|2006]]
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| 3 dni nosilec [[rumena majica|rumene majice]] na Touru
| [[Tour de France 2006|2006]]
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| 5 etap na [[Giro d'Italia|Giru]]
|
| {{ITA}}
|---
| 1. mesto
| Svetovno prvenstvo, kronometer
| 2000
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| Ukrajinsko prvenstvo
| 1996, 1998, 2000, 2001, 2002, 2003
| {{UKR}}
|---
| 2. mesto
| [[Giro d'Italia]], skupno
| 2004
| {{ITA}}
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam ukrajinskih kolesarjev]]
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gončar, Sergej}}
[[Kategorija:Ukrajinski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2000]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]]
[[Kategorija:Ukrajinski športniki, kaznovani zaradi dopinga]]
m0qdzkp0fs5kzwhvqjegf6gi0l0zwe1
5724723
5724719
2022-07-28T10:29:08Z
Бучач-Львів
126137
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cyclist
| name = Serhij Hončar
| image = <!-- WD -->
| image_size =
| caption =
| fullname = Serhij Hončar
| nickname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date =
| death_place =
| height = 176 cm
| weight = 72 kg
| currentteam = upokojen
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = kronomestrist
| proyears1 = 1996
| proteam1 = [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]]
| proyears2 = 1997
| proteam2 = {{ct|AKI|1997}}
| proyears3 = 1998
| proteam3 = {{ct|CTA|1998}}
| proyears4 = 1999
| proteam4 = {{ct|VIN|1999}}
| proyears5 = 2000–2001
| proteam5 = {{ct|BRE|2000}}
| proyears6 = 2002
| proteam6 = {{ct|FAS|2002}}
| proyears7 = 2003–2005
| proteam7 = [[De Nardi|De Nardi–Colpack]]
| proyears8 = 2006–2007
| proteam8 = {{ct|TMO|2006}}
| proyears9 = 2008
| proteam9 = {{ct|GAP|2008}}
| proyears10 = 2009
| proteam10 = Team Utensilnord
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2006|2006]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::5 etapnih zmag ([[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]], [[Dirka po Italiji 2004|2004]])
'''Enodnevne in klasične dirke'''
:[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo - kronometer]] (2000)
:ukrajinsko državno prvenstvo - cesta (2003)
:ukrajinsko državno prvenstvo - kronometer (1996, 1998, 2000, 2001, 2002)
| medaltemplates = {{MedalCountry| {{UKR}} }}
{{MedalSport| moško [[kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovna prvenstva]]}}
{{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|Plouay 2000]]|moški kronometer}}
{{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|San Sebastian 1997]]|moški kronometer}}
{{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|Valkenburg 1998]]|moški kronometer}}
| show-medals =
}}
'''Serhij Hončar''' ({{lang-uk|Сергій Гончар}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[kolesar]], * [[3. julij]] [[1970]], [[Rivne]], [[Sovjetska zveza]].
Hončar je nekdanji profesionalni kolesar, ki je v svoji karieri tekmoval za ekipe [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]], {{ct|AKI|1997}}, {{ct|CTA|1998}}, {{ct|VIN|1999}}, {{ct|BRE|2000}}, {{ct|FAS|2002}}, [[De Nardi|De Nardi–Colpack]], {{ct|TMO|2006}}, {{ct|GAP|2008}} in Team Utensilnord. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|Poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] in [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]], najboljši rezultat je dosegel leta 2000 z devetim mestom v svoji najmočnejši disciplini, [[kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. V tej disciplini je dosegel naslov [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|2000]] ter še srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|1997]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|1998]] na svetovnih prvenstvih. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je dosegel sedem etapnih zmag v kronometru, dve na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2006|2006]], ko je dva dneva nosil tudi [[Rumena majica|Rumeno majico]], pet pa na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], v letih [[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]] in [[Dirka po Italiji 2004|2004]]. Na Dirki po Italiji se je osemkrat uvrstil tudi v prvo deseterico v skupnem seštevku, najvišje na drugo mesto leta 2004. Petkrat je osvojil naslov ukrajinskega državnega prvaka v kronometru, enkrat tudi na cestni dirki. Maja 2007 so ga v moštvu suspendirali in kasneje odpustili, ker so odkrili nepravilnosti v njegovih krvnih vzorcih pridobljenih na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]].<ref>{{Cite web|url=http://www.velonews.com/article/12373|archive-url=https://web.archive.org/web/20080828160536/http://www.velonews.com/article/12373|url-status=dead|title=VeloNews{{pipe}}T-Mobile leaves Honchar off of Tour roster{{pipe}}The Journal of Competitive Cycling|archive-date=August 28, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://autobus.cyclingnews.com/news.php?id=news/2007/jun07/jun19news2 |title=www.cyclingnews.com - the world centre of cycling |publisher=Autobus.cyclingnews.com |date=2007-06-19 |access-date=2012-07-18}}</ref> Ker ni našel ekipe za leto 2010, je končal kariero.<ref>{{cite web|url=http://www.velonation.com/News/ID/3161/Honchar-retires-set-to-lead-Ukrainian-National-Team.aspx|title=Gonchar retires set to lead Ukrainian National Team|publisher=Velonation|date=19 February 2010|author=Haake, Bjorn}}</ref>
== Največji uspehi ==
{| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="background:#f3f9ff;"
! bgcolor=#a0e0a0 | Uvrstitev
! bgcolor=#a0e0a0 | Vrsta dirke
! bgcolor=#a0e0a0 | Sezona
! bgcolor=#a0e0a0 | Država
|---
| 1. mesto
| 2 etapi na [[Tour de France|Touru]]
| [[Tour de France 2006|2006]]
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| 3 dni nosilec [[rumena majica|rumene majice]] na Touru
| [[Tour de France 2006|2006]]
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| 5 etap na [[Giro d'Italia|Giru]]
|
| {{ITA}}
|---
| 1. mesto
| Svetovno prvenstvo, kronometer
| 2000
| {{FRA}}
|---
| 1. mesto
| Ukrajinsko prvenstvo
| 1996, 1998, 2000, 2001, 2002, 2003
| {{UKR}}
|---
| 2. mesto
| [[Giro d'Italia]], skupno
| 2004
| {{ITA}}
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam ukrajinskih kolesarjev]]
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hončar, Serhij}}
[[Kategorija:Ukrajinski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2000]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]]
[[Kategorija:Ukrajinski športniki, kaznovani zaradi dopinga]]
ap2rufex86zlwkfipxn1jqxo1lzf8h3
Slovenske Konjice
0
96386
5724578
5722594
2022-07-27T19:27:24Z
Shabicht
3554
/* Ime in oblike zapisov naselja, grb */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|official_name = Slovenske Konjice
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =Flag of Slovenske Konjice.gif
|image_seal =
|image_shield = Slovenske Konjice grb.gif
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
| pushpin_map = Slovenia
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_alt =
| pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{SLO}}
|subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1 = [[Štajerska]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3 = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
|government_type =
|population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka)
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = [[Darko Ratajc]] (2018)
|leader_title1 = [[občinski svet]]
|leader_name1 =
|leader_title2 = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2 = [[sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date = pred 1251 kot Gonviz
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref>
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 97,8
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_metro_km2 =
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_total = 5157
| population_as_of = 2020
| population_density_km2 = auto
|timezone = CET
|utc_offset = +1
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N
|longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E
|coordinates_display = yes
| elevation_m = [[M.n.m.|322]]
|postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code = 3210
|area_code = 03
|blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info = CE
|website = https://www.slovenskekonjice.si/
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt= 664
| občina = Slovenske Konjice
}}
|settlement_type=[[seznam mest v Sloveniji|mesto]]}}
'''Slovenske Konjice''' ({{IPA-sl|slɔˈʋéːnskɛ kɔˈnjìːtsɛ|pron|Sl-SlovenskeKonjice.oga}} <small>ali</small> {{IPA-sl|- kɔˈnjíːtsɛ|}} v ljudskem govoru ''Konjice'' ali ''Kujince''; {{lang-de|Gonobitz}}),<ref>{{cite book|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> so [[Slovenija|slovensko]] mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote.
Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].
Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, Prevrat, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah|Dobrava pri Konjicah,]] [[Spodnje Preloge]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Konjiška vas]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr.
Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref>Denonim je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> pravilno po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] pa Slovenskokonjíčani/-ke. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi: ''konjiški''.
== Ime in oblike zapisov naselja, grb ==
Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v pisnih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref>
Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj = Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
Naselje so leta 1934 preimenovali iz Konjice v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba prejšnjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]].
== Zgodovina ==
=== Od Keltov do Rimljanov ===
Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Koncem 2. stoletja so se vsaj za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]],<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> ki je bil rimski državi miroljubno priključen okoli leta 15 pr. n. št.. Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih [[Pohorje|pohorskih]] grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]]. {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest:
* armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]]
* armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}
Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako je bil tudi na Stranicah ''mutatio'' '''Lotodos'''.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom '''Ragando''' (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v [[Konjiška vas|Konjiški vasi]] (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>
Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.
=== Slovanska poselitev ===
V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi slovanske oz. [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.
=== Srednji vek ===
Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} <ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref>
Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje [[Konjiška vas|Konjiške vasi]] ter je bila prvo večje naselje na območju med [[Konjiška gora|Konjiško goro]] in reko Dravinjo. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}
Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po [[Konjiška gora|Konjiški gori]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.<ref name="grad37">{{navedi knjigo |author=Stopar,Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=37}}</ref> Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,<ref name="Kpnjiška58">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=58}}</ref> vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški, {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} ot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>
Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=}}</ref><gallery mode="packed">
Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680)
Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870
Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega
Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč
Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg|
</gallery>
Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref>
Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (''ciues de Gonviz'').<ref name="Kpnjiška21">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=21}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=205}}</ref>
=== Novi vek ===
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year= 2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembeː Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064|pages=111}}</ref> to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]]u.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.<ref>{{navedi knjigo |last= Stegenšek|first=Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=23}}</ref> Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.
V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786)<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=13}}</ref> je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref>
V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci.
=== Druga svetovna vojna in povojno obdobje ===
Že takoj po zasedbi Konjic med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domala vso inteligenco (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund|Kulturbunda]].<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref>
Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[Taborišče Šterntal|taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t. i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Dvorec Trebnik|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore nahaja neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}</ref>
Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov.
== Geografija ==
=== Lega ===
Slovenske Konjice se nahajajo ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji [[Pohorje|podpohorskega]] dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
=== Podnebje ===
Lokalna klima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in [[Pohorje]] varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina Dravinje v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5 °C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0 °C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref>
9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]].
=== Demografija ===
<center>
{| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;"
|+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija|accessdate=25. maj 2022 |date=1. januar 2020 |format= |work= }}</ref>
|-
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021
|- style="color:#000; background:#d1e8ff;"
|| 5.001
|| 5.027
|| 5.092
|| 5.094
|| 5.157
|| 5.155
|}
</center>
== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[barok]]a, [[Secesija|secesije]], [[bidermajer]]ja in neorenesanse.
Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni oboki z [[Obok|grebenastimi sosvodnicami]], le v manjši meri pa kamnoseški elementi (portali, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad).
=== Trebniški dvorec ===
{{glavni|Trebniški dvorec}}
[[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|200px|sličica|desno|thumb|Trebniški dvorec]]
Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški [[Trebniški dvorec]], ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca II. svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec se nahaja poleg dela nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref>
[[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|200px|thumb|Nadžupnijska cerkev]]
=== Nadžupnijska cerkev sv. Jurija ===
{{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}}
Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Župnišče ===
Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz 1632.
Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta 1670, z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref>
Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta 1799.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref>
=== Stari trg ===
[[Slika:Slovenske Konjice Stari trg.jpg|250px|desno|thumb|Mestno jedro (Stari trg)]]
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.
[[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe.
Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen »Štok« (tudi »Štekl«), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref>{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava ===
{{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}}
Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref>
=== Grad Konjice ===
{{glavni|Grad Konjice}}
Nad naseljem se na južni strani, na pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref>
=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|200px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]]
[[Trebniški dvorec]] je nekoč obsegal tudi velik [[park]] z ribnikoma, ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti,<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi.
Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref>
== Status naselja ==
Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|200px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]]
O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu.
Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so se zaradi potrebe po vodi nahajale v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)| |publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref>
Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref>
=== Sejmi ===
Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij).
Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan.
Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra).
[[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]]
Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
== Izobraževanje ==
{{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}}
Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref>
== Sociala in zdravstvo ==
===Lambrechtov dom===
Leta 1863 se je Franc Lambrecht, <ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg|Hamburga]] v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem.
Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem. <ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref>
===Bolnišnica, zdravstveni dom===
[[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|sličica|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]]
Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej so bili interni in kirurški oddelek ter kapela.
Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med [[I. svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki se je nahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref>
V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
== Kultura ==
[[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]]
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]]
* Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]]
* Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla
=== Muzeji in zbirke ===
* [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva),
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]],
* Muzej gasilstva (v gasilskem domu),
* Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]).
=== Lokalni mediji ===
* Radio Rogla
* Spletni portal Novice.si
* Lokalni časopis NOVICE
== Promet ==
[[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]]
=== Cestne povezave ===
[[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]]
Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim [[Pohorje]]m, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/>
[[Avtocesta A1|Avtocesta A1]] poteka 3,5 km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice.
=== Športno letališče ===
V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]].
=== Železniške povezave ===
[[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15 km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo).
[[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|280px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]]
Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760 mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref>
Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref>
== Turizem ==
Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja.
* Entente Florale Slovenija
* Združenje zgodovinskih mest Slovenije
* Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice
* TIC Slovenske Konjice
== Šport ==
[[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|280px|thumb|right|Konjiški maraton]]
Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata:
* Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]]
* Konjiška atletska šola
* Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf|golfišče]].
=== Športne prireditve ===
* Grand Prix Slovenia International Boxing Competition
* [[Konjiški maraton]]
=== Športna društva in organizacije ===
* Zavod za šport Slovenske Konjice
* [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]]
* Aeroklub Slovenske Konjice
* Košarkarski klub Slovenske Konjice
* Ženski košarkarski klub Konjice
* Golf klub Zlati Grič
* Planinsko društvo Slovenske Konjice
== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Slovenskih Konjicah ===
* [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] – [[nadškof]] v [[Freising]]u
* [[Valentin Fabri]] – duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]]
* [[Franc Zamlik]] – kipar
* [[Mihael Napotnik]] – [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]]
* [[Benno Millenkovich]] – [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]]
* [[Ivan Minatti]] – pesnik, prevajalec, urednik in akademik
* [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik
* [[Vida Rudolf]] – pesnica in pisateljica
* [[Branko Rudolf]] – esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj
=== Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami ===
* [[Ivan Erazem Tattenbach]] – graščak in zgodovinska osebnost
* [[Tomaž Fantoni]] – furlanski slikar
* [[Adelma Vay de Vaya]] – pisateljica, medij in spiritistka
*princ [[Hugo Weriand Windischgrätz]] – plemič in veleposestnik
* [[Anton Brcko]] – primorski organist, zborovodja in skladatelj
*[[Zdenka Serajnik]] – pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja
*[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] – igralec / trener košarke
*[[Marija Prelog]] – slikarka, ilustratorka in oblikovalka
*[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] – slovenski kitarist, pevec in skladatelj popularne glasbe
*[[Arpad Šalamon]] – umetnik / grafik
*[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]] – umetnik / slikar
*[[Martin Zelenko]] – kolumnist in pesnik
*[[Aleksandra Boldin]] – sociologinja, zgodovinarka in profesorica
*[[Tamara Zidanšek]] – igralka tenisa
== Mednarodno povezovanje ==
; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date=13.7.2019 |format= |work= }}</ref>
*{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007)
*{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009)
*[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012)
*{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013)
*{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015)
*{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016)
*{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019)
;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja
*{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019)
*{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina
* {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija
*{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grad Slovenske Konjice'', Kulturna skupnost, Slovenske Konjice,1976, {{COBISS|ID=42552832}}
* Slekovec, Matej ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* Curk, Jože ''Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice'', Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje, 1967 {{COBISS|ID=17588993}}
* Curk, Jože ''Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem'', Založba Obzorja, Maribor 1991 {{COBISS|ID=30020609}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 1996'', Slovenske Konjice 1996. {{COBISS|ID=105088768}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 2000'', Slovenske Konjice 2000. {{COBISS|ID=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Rustja, Karol ''Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče'', Slovenj Gradec 2009. {{COBISS|ID=243385856}}
* Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 {{COBISS|ID=127257088}}
* Cvahtal, Matjaž ''Slovenija: Vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}}
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'' Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. {{COBISS|ID=244517632}} IBSN 978-961-01-0690-6
* Leskovar, Aleksandra ''Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju'', Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Oplotnica, Nobis Gorjup & Šauperl, 2005. {{COBISS|ID=221325824}}
* Kocjan - Barle, Marta ''Slovenski veliki leksikon'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti'', Slovenske Konjice, 2004. Občina Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice {{COBISS|ID=54153217}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016 Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]]
* [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]]
* [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]]
* [[Letališče Slovenske Konjice]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Slovenske Konjice}}
* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice]
* [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]
* [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine]
* [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice]
{{Slovenske Konjice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
hi773wv8narksb9qhmu4f4569ztaj9k
5724579
5724578
2022-07-27T19:28:56Z
Shabicht
3554
/* Srednji vek */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|official_name = Slovenske Konjice
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =Flag of Slovenske Konjice.gif
|image_seal =
|image_shield = Slovenske Konjice grb.gif
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
| pushpin_map = Slovenia
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_alt =
| pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{SLO}}
|subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1 = [[Štajerska]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3 = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
|government_type =
|population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka)
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = [[Darko Ratajc]] (2018)
|leader_title1 = [[občinski svet]]
|leader_name1 =
|leader_title2 = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2 = [[sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date = pred 1251 kot Gonviz
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref>
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 97,8
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_metro_km2 =
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_total = 5157
| population_as_of = 2020
| population_density_km2 = auto
|timezone = CET
|utc_offset = +1
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N
|longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E
|coordinates_display = yes
| elevation_m = [[M.n.m.|322]]
|postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code = 3210
|area_code = 03
|blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info = CE
|website = https://www.slovenskekonjice.si/
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt= 664
| občina = Slovenske Konjice
}}
|settlement_type=[[seznam mest v Sloveniji|mesto]]}}
'''Slovenske Konjice''' ({{IPA-sl|slɔˈʋéːnskɛ kɔˈnjìːtsɛ|pron|Sl-SlovenskeKonjice.oga}} <small>ali</small> {{IPA-sl|- kɔˈnjíːtsɛ|}} v ljudskem govoru ''Konjice'' ali ''Kujince''; {{lang-de|Gonobitz}}),<ref>{{cite book|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> so [[Slovenija|slovensko]] mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote.
Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].
Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, Prevrat, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah|Dobrava pri Konjicah,]] [[Spodnje Preloge]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Konjiška vas]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr.
Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref>Denonim je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> pravilno po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] pa Slovenskokonjíčani/-ke. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi: ''konjiški''.
== Ime in oblike zapisov naselja, grb ==
Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v pisnih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref>
Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj = Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
Naselje so leta 1934 preimenovali iz Konjice v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba prejšnjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]].
== Zgodovina ==
=== Od Keltov do Rimljanov ===
Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Koncem 2. stoletja so se vsaj za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]],<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> ki je bil rimski državi miroljubno priključen okoli leta 15 pr. n. št.. Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih [[Pohorje|pohorskih]] grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]]. {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest:
* armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]]
* armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}
Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako je bil tudi na Stranicah ''mutatio'' '''Lotodos'''.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom '''Ragando''' (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v [[Konjiška vas|Konjiški vasi]] (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>
Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.
=== Slovanska poselitev ===
V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi slovanske oz. [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.
=== Srednji vek ===
Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} <ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref>
Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje [[Konjiška vas|Konjiške vasi]] ter je bila prvo večje naselje na območju med [[Konjiška gora|Konjiško goro]] in reko Dravinjo. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}
Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po [[Konjiška gora|Konjiški gori]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.<ref name="grad37">{{navedi knjigo |author=Stopar,Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=37}}</ref> Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,<ref name="Kpnjiška58">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=58}}</ref> vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški, {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>
Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=}}</ref><gallery mode="packed">
Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680)
Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870
Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega
Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč
Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg|
</gallery>
Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref>
Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (''ciues de Gonviz'').<ref name="Kpnjiška21">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=21}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=205}}</ref>
=== Novi vek ===
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year= 2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembeː Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064|pages=111}}</ref> to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]]u.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.<ref>{{navedi knjigo |last= Stegenšek|first=Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=23}}</ref> Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.
V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786)<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=13}}</ref> je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref>
V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci.
=== Druga svetovna vojna in povojno obdobje ===
Že takoj po zasedbi Konjic med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domala vso inteligenco (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund|Kulturbunda]].<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref>
Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[Taborišče Šterntal|taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t. i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Dvorec Trebnik|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore nahaja neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}</ref>
Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov.
== Geografija ==
=== Lega ===
Slovenske Konjice se nahajajo ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji [[Pohorje|podpohorskega]] dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
=== Podnebje ===
Lokalna klima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in [[Pohorje]] varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina Dravinje v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5 °C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0 °C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref>
9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]].
=== Demografija ===
<center>
{| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;"
|+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija|accessdate=25. maj 2022 |date=1. januar 2020 |format= |work= }}</ref>
|-
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021
|- style="color:#000; background:#d1e8ff;"
|| 5.001
|| 5.027
|| 5.092
|| 5.094
|| 5.157
|| 5.155
|}
</center>
== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[barok]]a, [[Secesija|secesije]], [[bidermajer]]ja in neorenesanse.
Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni oboki z [[Obok|grebenastimi sosvodnicami]], le v manjši meri pa kamnoseški elementi (portali, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad).
=== Trebniški dvorec ===
{{glavni|Trebniški dvorec}}
[[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|200px|sličica|desno|thumb|Trebniški dvorec]]
Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški [[Trebniški dvorec]], ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca II. svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec se nahaja poleg dela nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref>
[[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|200px|thumb|Nadžupnijska cerkev]]
=== Nadžupnijska cerkev sv. Jurija ===
{{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}}
Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Župnišče ===
Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz 1632.
Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta 1670, z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref>
Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta 1799.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref>
=== Stari trg ===
[[Slika:Slovenske Konjice Stari trg.jpg|250px|desno|thumb|Mestno jedro (Stari trg)]]
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.
[[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe.
Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen »Štok« (tudi »Štekl«), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref>{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava ===
{{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}}
Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref>
=== Grad Konjice ===
{{glavni|Grad Konjice}}
Nad naseljem se na južni strani, na pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref>
=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|200px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]]
[[Trebniški dvorec]] je nekoč obsegal tudi velik [[park]] z ribnikoma, ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti,<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi.
Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref>
== Status naselja ==
Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|200px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]]
O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu.
Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so se zaradi potrebe po vodi nahajale v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)| |publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref>
Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref>
=== Sejmi ===
Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij).
Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan.
Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra).
[[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]]
Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
== Izobraževanje ==
{{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}}
Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref>
== Sociala in zdravstvo ==
===Lambrechtov dom===
Leta 1863 se je Franc Lambrecht, <ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg|Hamburga]] v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem.
Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem. <ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref>
===Bolnišnica, zdravstveni dom===
[[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|sličica|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]]
Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej so bili interni in kirurški oddelek ter kapela.
Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med [[I. svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki se je nahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref>
V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
== Kultura ==
[[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]]
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]]
* Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]]
* Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla
=== Muzeji in zbirke ===
* [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva),
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]],
* Muzej gasilstva (v gasilskem domu),
* Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]).
=== Lokalni mediji ===
* Radio Rogla
* Spletni portal Novice.si
* Lokalni časopis NOVICE
== Promet ==
[[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]]
=== Cestne povezave ===
[[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]]
Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim [[Pohorje]]m, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/>
[[Avtocesta A1|Avtocesta A1]] poteka 3,5 km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice.
=== Športno letališče ===
V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]].
=== Železniške povezave ===
[[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15 km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo).
[[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|280px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]]
Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760 mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref>
Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref>
== Turizem ==
Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja.
* Entente Florale Slovenija
* Združenje zgodovinskih mest Slovenije
* Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice
* TIC Slovenske Konjice
== Šport ==
[[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|280px|thumb|right|Konjiški maraton]]
Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata:
* Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]]
* Konjiška atletska šola
* Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf|golfišče]].
=== Športne prireditve ===
* Grand Prix Slovenia International Boxing Competition
* [[Konjiški maraton]]
=== Športna društva in organizacije ===
* Zavod za šport Slovenske Konjice
* [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]]
* Aeroklub Slovenske Konjice
* Košarkarski klub Slovenske Konjice
* Ženski košarkarski klub Konjice
* Golf klub Zlati Grič
* Planinsko društvo Slovenske Konjice
== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Slovenskih Konjicah ===
* [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] – [[nadškof]] v [[Freising]]u
* [[Valentin Fabri]] – duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]]
* [[Franc Zamlik]] – kipar
* [[Mihael Napotnik]] – [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]]
* [[Benno Millenkovich]] – [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]]
* [[Ivan Minatti]] – pesnik, prevajalec, urednik in akademik
* [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik
* [[Vida Rudolf]] – pesnica in pisateljica
* [[Branko Rudolf]] – esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj
=== Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami ===
* [[Ivan Erazem Tattenbach]] – graščak in zgodovinska osebnost
* [[Tomaž Fantoni]] – furlanski slikar
* [[Adelma Vay de Vaya]] – pisateljica, medij in spiritistka
*princ [[Hugo Weriand Windischgrätz]] – plemič in veleposestnik
* [[Anton Brcko]] – primorski organist, zborovodja in skladatelj
*[[Zdenka Serajnik]] – pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja
*[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] – igralec / trener košarke
*[[Marija Prelog]] – slikarka, ilustratorka in oblikovalka
*[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] – slovenski kitarist, pevec in skladatelj popularne glasbe
*[[Arpad Šalamon]] – umetnik / grafik
*[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]] – umetnik / slikar
*[[Martin Zelenko]] – kolumnist in pesnik
*[[Aleksandra Boldin]] – sociologinja, zgodovinarka in profesorica
*[[Tamara Zidanšek]] – igralka tenisa
== Mednarodno povezovanje ==
; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date=13.7.2019 |format= |work= }}</ref>
*{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007)
*{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009)
*[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012)
*{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013)
*{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015)
*{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016)
*{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019)
;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja
*{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019)
*{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina
* {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija
*{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grad Slovenske Konjice'', Kulturna skupnost, Slovenske Konjice,1976, {{COBISS|ID=42552832}}
* Slekovec, Matej ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* Curk, Jože ''Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice'', Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje, 1967 {{COBISS|ID=17588993}}
* Curk, Jože ''Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem'', Založba Obzorja, Maribor 1991 {{COBISS|ID=30020609}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 1996'', Slovenske Konjice 1996. {{COBISS|ID=105088768}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 2000'', Slovenske Konjice 2000. {{COBISS|ID=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Rustja, Karol ''Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče'', Slovenj Gradec 2009. {{COBISS|ID=243385856}}
* Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 {{COBISS|ID=127257088}}
* Cvahtal, Matjaž ''Slovenija: Vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}}
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'' Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. {{COBISS|ID=244517632}} IBSN 978-961-01-0690-6
* Leskovar, Aleksandra ''Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju'', Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Oplotnica, Nobis Gorjup & Šauperl, 2005. {{COBISS|ID=221325824}}
* Kocjan - Barle, Marta ''Slovenski veliki leksikon'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti'', Slovenske Konjice, 2004. Občina Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice {{COBISS|ID=54153217}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016 Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]]
* [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]]
* [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]]
* [[Letališče Slovenske Konjice]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Slovenske Konjice}}
* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice]
* [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]
* [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine]
* [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice]
{{Slovenske Konjice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
7mbwwdfkxix8rz6jeaa2wisa76i8hp8
Seznam vrhov v Sloveniji
0
98260
5724390
5724365
2022-07-27T12:06:53Z
A09090091
188929
-1, pnp, abc
wikitext
text/x-wiki
{{vprašljivo}}
'''[[Seznam]] [[Topografski vrh|vrh]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]] nižjih od 2000 m.'''
Poleg imena so navedeni metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]].
{{div col|colwidth=24em}}
# [[Angelska gora]], 816
# [[Arničev vrh]], 1113
# [[Baba, Mojstrana]], 1892
# [[Baba, Poljčane]], 584
# [[Baba, Postojna]], 1087
# [[Babji zob (gora)]], 1128
# [[Balantinov vrh]], 646
# [[Bašeljsko sedlo]], 1631
# [[Blegoš]], 1562
# [[Boč (gora)|Boč]], 980
# [[Bogatin]], 1977
# [[Boskovec]], 1590
# [[Veliki Bukovec (gora)|Veliki Bukovec]], 1448
# [[Cerk, gora|Cerk]], 1188
# [[Cicelj]], 817
# [[Cimprovka]], 1255
# [[Cjajnovca]], 1817
# [[Črna prst]], 1844
# [[Črni vrh (nad Jesenicami)]], 1366
# [[Črni vrh, Pohorje]], 1543
# [[Čuklja]], 1766
# [[Dobrča]], 1634
# [[Donačka gora (vrh)]], 883
# [[Ermanovec]], 1026
# [[Fajtji hrib]], 434
# [[Gabrovec (vrh)|Gabrovec]], 986
# [[Gače]], 955
# [[Mali Golak]], 1495
# [[Veliki Golak]], 1480
# [[Goljek (vrh)|Goljek]], 809
# [[Golobičevec]], 790
# [[Goteniški Snežnik]], 1289
# [[Gozdnik]], 1092
# [[Veliko Gradišče]], 461
# [[Gradišče, Slivnica]], 858
# [[Gradišče, Višnja Gora]], 706
# [[Grmada (pri Celju)]], 718
# [[Grmada nad Ortnekom]], 887
# [[Grmada, Polhograjsko hribovje]], 898
# [[Grmada (Šmarnogorska)]], 676
# [[Hleviška planina]], 908
# [[Hoč]], 1514
# [[Hudournik (hrib)|Hudournik]], 1148
# [[Hom (vrh)|Hom]], 717
# [[Igalski vrh]], 895
# [[Jankovec]], 1212
# [[Javorič]], 1436
# [[Javorjev vrh]], 1435
# [[Mali Javornik]], 1218
# [[Veliki Javornik]], 1268
# [[Javoršček]], 1357
# [[Jelenk, Idrijske Krnice]], 1108
# [[Jetrbenk]], 742
# [[Ribniški vrh, Pohorje]], 1537
# [[Kal (pri Hrastniku)]], 956
# [[Kaluder]], 1980
# [[Kendov vrh]], 1076
# [[Kisovec (Vrhe)]], 1017
# [[Kladivo (gora)|Kladivo]], 2193
# [[Klečica]], 1889
# [[Klopni vrh]], 1335
# [[Veliki Rog]], 1099
# [[Mali Rog]], 981
# [[Kofce gora]], 1967
# [[Kojca]], 1300
# [[Konj (gora)|Konj]], 1803
# [[Konjiška gora]], 1014
# [[Konjščica (gora)|Konjščica]], 1177
# [[Kopačev vrh]], 879
# [[Kopitnik]], 914
# [[Koprivnik (gora)]], 1393
# [[Korada]], 812
# [[Koreno (vrh)|Koreno]], 720
# [[Kovk (vrh)|Kovk]], 961
# [[Kozja stena]], 1048
# [[Kozjak]], 992
# [[Kozlek]], 997
# [[Kožljak (vrh)|Kožljak]], 1602
# [[Kramarica]], 1095
# [[Kramplov hrib]], 776
# [[Kranjska reber]], 1435
# [[Krempa]], 941
# [[Krim, Slovenija|Krim]], 1107
# [[Kriška gora]], 1592
# [[Križna gora nad Ložem]], 855
# [[Krnes]], 1611
# [[Krokar]], 1121
# [[Krvava peč]], 713
# [[Krvavec]], 1853
# [[Kucelj (Čaven)|Kucelj]], 1237
# [[Kuk (Banjščice)]], 612
# [[Kukič]], 599
# [[Kum]], 1219
# [[Kup (hrib)|Kup]], 1541
# [[Kuren]], 525
# [[Kurešček]], 833
# [[Lepenatka]], 1422
# [[Lepučnica]], 1401
# [[Limbarska gora]], 768
# [[Lipalčev grič]], 643
# [[Lipanski vrh]], 1983
# [[Lisca (Posavje)|Lisca]], 947
# [[Ljubljanski vrh]], 813
# [[Lubnik]], 1024
# [[Mala gora]], 1033
# [[Mala Kopa]], 1526
# [[Mala Lazna]], 1105
# [[Mala planina]], 1447
# [[Mali Snežnik]], 1688
# [[Malič (vrh)|Malič]], 934
# [[Matajur]], 1643
# [[Matijev vr]]h, 787
# [[Medvedjak]], 1566
# [[Menina planina]] ([[Vivodnik]]), 1508
# [[Mesnovec]] (Mecesnovec), 1536
# [[Migovec]] (Bohinjski), 1899
# [[Milonja]], 1098
# [[Milonka]], 915
# [[Mirna gora]], 1048
# [[Mladi vrh]], 1370
# [[Mali Modrasovec]], 1305
# [[Veliki Modrasovec]], 1331
# [[Mojsko]], 1249
# [[Mokrec]], 1058
# [[Mokrica]], 1988
# [[Molnik]], 582
# [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]], 1119
# [[Mrzovec]], 1406
# [[Murjevka]], 567
# [[Murovica]], 740
# [[Muzec]], 1612
# [[Nanos]] (Pleša), 1261
# [[Nizki vrh]], 1488
# [[Obli vrh]], 1110
# [[Obolno (vrh)|Obolno]], 771
# [[Obretanov vrh]], 1004
# [[Ojstri vrh]], 1579
# [[Okroglež]], 1962
# [[Orlje (vrh)|Orlje]], 457
# [[Osojnica, Bled]], 754
# [[Osojnik (vrh)|Osojnik]], 857
# [[Ostrež]], 841
# [[Ostri vrh]], 669
# [[Otlica (vrh)|Otlica]], 811
# [[Pasja ravan]], 1020
# [[Pernice (vrh)|Pernice]], 884
# [[Pesek (vrh)|Pesek]], 1382
# [[Pihavec]], 2414
# [[Pirmance]], 943
# [[Plački vrh]], 510
# [[Planina Duplje]], 1593
# [[Planina Goričica]], 1333
# [[Planina Loma]], 1030
# [[Planina Na Pečeh]], 790
# [[Planina Sleme]], 1448
# [[Planina Za Robom]], 1313
# [[Planinec (hrib)|Planinec]], 1464
# [[Planinka (hrib)|Planinka]], 1392
# [[Platne]], 1042
# [[Pleša, Nanos]], 1261
# [[Plešivec, Črnivec]], 1329
# [[Uršlja gora]], 1696
# [[Polhograjska gora]] (Sveti Lovrenc), 842
# [[Porezen]], 1632
# [[Potegle]], 1252
# [[Predel (hrib)|Predel]], 1286
# [[Predmeja (vrh)|Predmeja]], 848
# [[Primskova gora]], 592
# [[Pšeničev vrh]], 979
# [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], 647 (Vrh Staneta Kosca)
# [[Altemaver]], Ratitovec 1679
# [[Gladki vrh]], [[Ratitovec]] 1666
# [[Kosmati vrh]], Ratitovec 1644
# [[Razor]], 2601
# [[Rdeči rob]], 1916
# [[Repikovec]], 1593
# [[Rodica (gora)|Rodica]], 1965
# [[Rogatec (gora)|Rogatec]], 1557
# [[Roma (vrh)|Roma]], 1377
# [[Roščica]], 1777
# [[Roviškovec]], 932
# [[Rzenik]], 1833
# [[Sabotin]], 609
# [[Selovec (vrh)|Selovec]], 1277
# [[Sinji vrh (gora)]] 1001
# [[Sivka (hrib)]], 969
# [[Sivora]], 1301
# [[Skrajni vrh]], 810
# [[Slatnik, vrh|Slatnik]], 1598
# [[Slemenova špica]], 1911
# [[Sleme (pri Zagorju)]], 795
# [[Slivna (vrh)|Slivna]], 870
# [[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]], 1114
# [[Smrekovec]], 1569
# [[Veliki Snežnik]], 1796
# [[Sovinjak (vrh)|Sovinjak]], 1637
# [[Srobotnik]], 705
# [[Stara Baba]], 545
# [[Stari vrh]], 1205
# [[Starijski vrh]] 1146
# [[Stražni hrib]], 405
# [[Stol, kobariški|Stol]], 1673
# [[Strelovec]], 1764
# [[Strgarija]], 1254
# [[Suhi hrib]], 812
# [[Suhi vrh (Nanos)]], 1313
# [[Sveta Ana (pri Ribnici)]], 939
# [[Sveta Gora, Nova Gorica]], 682
# [[Sveta Trojica, Pivka]], 1106
# [[Sveti Miklavž, Jevnica]], 742
# [[Sveti Bolfenk, Pohorje]], 1056
# [[Sveti Jakob, Medvode]], 806
# [[Sveti Jakob, Preddvor]], 960
# [[Sveti Jošt nad Kranjem]], 845
# [[Sveti Martin, Šilentabor]], 723
# [[Sveti Miklavž, Trdinov vrh]], 962
# [[Sveti Peter, Begunje na Gorenjskem]], 839
# [[Sveti Peter nad Sotesko]], 888
# [[Sveti Primož, Jamnik]], 834
# [[Vrh Svetih Treh kraljev]], 884
# [[Rogačev grič]], 550
# [[Škabrijel]], 646
# [[Škofje, Planina pri Cerknem]], 974
# [[Škrbina, pod Ojstrico]], 1792
# [[Škrilje, Črmošnjice]], 1012
# [[Šmarjetna gora]], 651
# [[Šmarna gora]], 669
# [[Šmohor, Zgornja Rečica]], 784
# [[Špičasti hrib, Čepulje]], 837
# [[Tojzlov vrh]], 703
# [[Tolsti vrh]], 1715
# [[Tolsti vrh, Ribno]], 883
# [[Tošc]], 1021
# [[Peštota]], 590
# [[Travna gora]], 944
# [[Veliki Travnik]], 1637
# [[Trstelj]], 643
# [[Trška gora]], 429
# [[Trupejevo poldne]], 1932
# [[Javornik, Hrušica]], 1241
# [[Črni vrh, Čemšeniška planina]], 1206
# [[Velika Kopa, Pohorje]], 1541
# [[Veliki Babnik]], 905
# [[Veliki Rob, Čaven]], 1237
# [[Veliki Skedenj]], 1830
# [[Veliko Kozje]], 986
# [[Vežica (gora)]], 1950
# [[Vinji vrh, Borovnica]], 984
# [[Vogel]], 1923
# [[Velika Vremščica]], 1027
# [[Vrtaški Vrh]], 1898
# [[Šop (hrib), Rakitna]], 998
# [[Žalostna gora, Kamnik pod Krimom]], 418
# [[Žigartov vrh]], 1346
{{div col end}}
{{stublist}}
== Glej tudi ==
* [[slovenski dvatisočaki]]
[[Kategorija:Gore v Sloveniji]]
ta9lnf5l64avjknsbeqao6n6z4ghj89
Kranjska čebela
0
98696
5724489
5616620
2022-07-27T16:14:56Z
MZaplotnik
13263
/* Galerija */ zanimivejša in boljša slika
wikitext
text/x-wiki
{{Taxobox
| color = pink
| name = Kranjska čebela
| image = Carnica bee on solidago.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = Kranjska čebela na [[zlata rozga|zlati rozgi]]
| status = secure
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci)
| unranked_familia = [[Anthophila]] (čebele)
| familia = [[Apidae]] (prave čebele)
| genus = ''[[Apis (rod)|Apis]]''
| species = ''[[Apis mellifera]]'' (domača čebela)
| subspecies = '''''A. m. carnica'''''
| trinomial = ''Apis mellifera carnica''
| trinomial_authority = [[August Pollmann|Pollmann]], 1879
}}
'''Kranjska čebela''', tudi '''kranjska sivka''' ali '''kranjica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Apis mellifera carnica'''''), je pasma [[medonosna čebela|medonosne čebele]] (''Apis mellifera''), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska ([[Slovenija]]){{navedi vir}}. Najdemo jo na ozemlju širše [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Štajerska|Štajerske]] (tudi v [[Avstrija|Avstriji]]), na [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Romunija|Romuniji]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Srbija|Srbiji]], umetno naseljeno še v [[Nemčija|Nemčiji]] ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu{{cn}}, ki se veliko uporablja v [[čebelarstvo|čebelarstvu]].
==Značilnosti pasme==
Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju [[med]]u in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih pasem medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih lastnostih.
===Posebnosti v zunanjem izgledu===
* vitko telo
* temno rjava barva obročkov zadka
* sive dlačice na zadku
===Prednosti za čebelarstvo===
* majhna poraba zimske hrane,
* hiter pomladanski razvoj,
* usmerjenost v izkoriščanje paše v [[gozd]]u,
* dobra [[orientacija]]
* hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju
* zalega izgine zgodaj jeseni
* v panju malo propolizira
Kranjska čebela je miroljubna do [[čebelar (oseba)|čebelarja]] in ni preveč dovzetna za ropanje s strani drugih čebel. Zdravstveno je skoraj popolnoma odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (''acariosis apis''), je pa tudi dokaj odporna proti [[nosema|nosemi]] (''nosemosis apium'') in čebelji gnilobi (''pestis apium'') ter proti [[varoza|varozi]] čebel (''varoozis'') {{Citation needed}}.
===Slabosti za čebelarstvo===
* pogosto [[rojenje]]
* slabša izdelava [[Čebelji vosek|voska]]
==Hiša kranjske čebele==
V sredo 3. novembra 2021 so v [[Višnja Gora|Višnji Gori]] odprli Središče inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba o kranjski čebeli v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov ter poleg ostalega svojevrsten muzej kranjske čebele in tradicije čebelarstva na Slovenskem. <ref>{{navedi splet |url=https://www.hisakranjskecebele.si/ |title=APILAB - Hiša kranjske čebele |accessdate=6. december 2021 |date=3. november 2021|format= |work= }}</ref>
==Galerija==
<gallery mode="packed">
Slika:Apis mellifera carnica worker hive entrance 3.jpg|Čebela delavka
Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Čebela delavka kot plen [[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]
Slika:Stamps of Romania, 2010-03.jpg|Kranjska čebela na [[romunija|romunski]] [[Poštna znamka|poštni znamki]]
Slika:Carnica bee on Hylotelephium 'Herbstfreude'.jpg|Čebela delavka
Slika:Apis Mellifera Carnica Queen Bee in the hive.jpg|Matica kranjske čebele med delavkami
</gallery>
== Reference ==
{{opombe}}
{{kategorija v Zbirki|Apis mellifera carnica}}
== Viri==
*
== Zunanje povezave ==
* [https://www.czs.si/content/C11 Čebelarska zveza Slovenije]
*
{{Slovenske pasme domačih živali}}
[[Kategorija:Prave čebele]]
[[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1879]]
28knngpuwr8i78bxhmwxk9gdwauj76v
Wikipedija:Predlogi za izbrane slike
4
99060
5724495
5723960
2022-07-27T16:35:43Z
MZaplotnik
13263
+2
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}}
|-
| width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" |
<div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;">
| valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" |
<div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;">
|-
| width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top|
Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]].
== Navodila ==
=== Dodajanje novih slik ===
Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]].
<inputbox>
type=create
width=70
buttonlabel=Dodaj nov predlog
default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:
editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec
</inputbox>
Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]].
=== Glasovanje ===
Za glasovanje je potrebno biti registriran, v nasprotnem primeru se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov.
<ol>
<li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte:
: <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li>
<li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte:
: <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li>
<li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte:
: <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li>
<li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte:
: <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li>
<li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte:
: <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li>
</ol>
<small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small>
===Navodila za ustvarjanje predloge ===
* Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako:
**v predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se doda slika in njen opis.
**če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]
*Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek)
*Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]].
| valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" |
__TOC__
|}
== Predlogi ==
<!-- nove predloge dodajajte na vrh -->
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg}}
== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]]
[[Kategorija:Organizacija izbranih slik]]
mjpipqtiii6hzwv664bhuijswoexu0t
Anton Kuhelj
0
105195
5724458
5640205
2022-07-27T14:49:35Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Anton Kuhelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], strokovnjak za [[mehanika|mehaniko]] in [[strojništvo]], * [[11. november]] [[1902]], [[Opčine]], † [[31. julij]] [[1980]], [[Ljubljana]].
Kuhelj je pred 2. svetovno vojno izdelal več uspešnih letal Inka, nato pa še modele KS-1, KS-2 (Kuhelj Sportni; tudi Janez), ki so jih v strokovni javnosti zelo hvalili.<ref name="klad_2008" />
Po vojni je bil dekan [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniške fakultete]] (1947/48), rektor [[Tehniška visoka šola v Ljubljani|Tehniške visoke šole]] (1952–54) in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1954–56). Od 1949 je bil redni član [[SAZU]] in njen podpredsednik od 1961 do smrti 1980 (obenem je 1964-78 kot v. d. vodil tudi njen razred za matematične, fizikalne in tehnične vede). V letih od 1961 do 1963 je bil direktor [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko|Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko]] (IMFM) na ljubljanski univerzi in od leta 1947 uradni tehnični sodelavec letalske tovarne [[LETOV]]<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik Darinka |year=2008 |title=Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=978 961 91035 6 2 |cobiss=242534912 |pages=150}}</ref>. Bil je častni član več jugoslovanskih strokovnih društev.
Leta 1973 je dobil [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] za življenjsko delo. Univerza mu je po upokojitvi podelila naslova [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] (FNT/FMF, 1976) in ob svoji 60-letnici tudi [[častni doktor|častnega doktorja]] (1979).
== Glej tudi ==
* [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]
*[[seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]]
* [[Anton Kuhelj (strojnik)|Anton Kuhelj mlajši]]
* [[Anton Peterlin]]
* [[Anton Moljk]]
== Sklici ==
{{sklici|1|refs=
<ref name="klad_2008" >{{sktxt|Kladnik|2008|pp=325}}.</ref>
}}
== Viri ==
{{refbegin|1}}
* {{citat|last1= Kladnik|first1= Darinka|authorlink1= Darinka Kladnik|date= 2008|title= Zgodovina letalstva na Slovenskem / od začetkov do današnjih dni|publisher= ZIP-Zavod za intelektualno produkcijo|isbn= 978-961-91035-6-2|cobiss= 242534912|pages= 325|ref= harv}}
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.modelarstvo.si/slovenski_konstruktorji/anton_kuhelj.html Anton Kuhelj]
{{-}}
{{prejemnikiPresernoveNagrade}}
{{rektorjiUL}}
{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kuhelj, Anton}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
mwjxiqslzm4190x5c5wm9g5wtd2c5t7
Mirjan Gruden
0
105200
5724456
4927939
2022-07-27T14:46:27Z
Yerpo
8417
denanoškrbinizacija(TM)
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Mirjan Gruden''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] elektrotehnike, * [[19. november]] [[1910]], [[Ljubljana]], † [[31. avgust]] [[2001]], Ljubljana.
Diplomiral je leta 1937 na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti v Ljubljani]]. Med vojno je kot inženir delal v tovarni [[Philips]] v [[Pančevo|Pančevu]] in kasneje v [[Budimpešta|Budimpešti]], nato pa je postal vodja konstrukcije in laboratorija v novoustanovljeni tovarni [[Iskra (podjetje)|Iskra]] v [[Kranj]]u ter dve leti kasneje na Inštitutu za elektronske komunikacije v Ljubljani.
Kasneje je študiral tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]] in [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]], v Zagrebu je leta 1970 tudi doktoriral.
Gruden je bil od leta 1946 do upokojitve predavatelj na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja. Med letoma 1970 in 1973 je bil tudi [[rektor]] Univerze v Ljubljani. Univerza mu je leta 1981 podelila naziv zaslužnega profesorja. Za svoje znanstveno delo je prejel [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1961) in [[nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]].
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Dekleva |first=Tatjana |year=2006 |chapter=Mirjan Gruden |title=Univerza v Ljubljani in njeni rektorji |url=https://www.uni-lj.si/mma/univerza20in20rektorji_univerza_rektorji_06/2013091313592209/pubPdf/ |publisher=Univerza v Ljubljani |location=Ljubljana |isbn=961-6410-10-5 |cobiss=227969280 |pages=35}}
* {{navedi novice |title=Umrl nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Mirjan Gruden |url=https://www.sta.si/585079/umrl-nekdanji-rektor-univerze-v-ljubljani-mirjan-gruden |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2001-08-31 |accessdate=2022-07-27}}
== Glej tudi ==
* [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]
{{-}}
{{RektorjiUL}}
{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Gruden, Mirjan}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Zagrebu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
kkhmf9ilyy7c964ha60cund3jffpjzl
Janez Peklenik
0
105207
5724460
5604842
2022-07-27T14:50:30Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Peklenik''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[Strojništvo|strojništva]], * [[11. junij]] [[1926]], [[Tržič]], † [[16. marec]] [[2016]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20160320/C/160329982/1015/umrl-je-janez-peklenik- |title=Umrl je Janez Peklenik |accessdate=23. marca 2016 |date=20. marec 2016 |work=[[Gorenjski glas]] }}</ref>
Peklenik je bil 36. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1987-1989).
Peklenik je bil član [[SAZU]], ustanovitelj in prvi predsednik (1995-2001) ter nato častni član [[Inženirska akademija Slovenije|Inženirske akademije Slovenije]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{-}}
{{RektorjiUL}}
{{Normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}
{{Portal-Vojaštvo}}
{{DEFAULTSORT:Peklenik, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški visoki šoli v Aachnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Pittsburghu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Birminghamu]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Častni občani Mestne občine Kranj]]
qo98s5zibq0apytz93nfixk92g7pggz
Alojz Kralj
0
105210
5724444
5508771
2022-07-27T14:22:43Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Alojz Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], * [[12. marec]] [[1937]], [[Novi Sad]].
Bil je profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je uvedel študij industrijske robotike in ustanovil laboratorij za robotiko.
Je svetovno priznan strokovnjak za funkcionalno električno stimulacijo. Prvi na svetu je dosegel stojo in preprosto hojo paraplegičnih oseb.
Kralj je bil 39. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1995-1997). Je član [[SAZU]] (izredni 1993, redni od 1997; 1999-2002 tudi njen podpredsednik) in [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropska akademije]] v Salzburgu (od 2009).
Poročen je bil s slikarko [[Irina Rahovsky Kralj|Irino Rahovsky Kralj]] (1937-2011).
== Glej tudi ==
* [[seznam ambasadorjev znanosti Republike Slovenije]]
* [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]
{{-}}
{{RektorjiUL}}
{{ZoisovaNagrada}}
{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kralj, Alojz}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
7d52zflm5dstkqno2n5fhnkl3yn6gxg
Ganges
0
107107
5724504
5724207
2022-07-27T16:53:15Z
Yerpo
8417
dodal [[Kategorija:Ganges]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river
| name = Ganges
| name_native = Ganga
| name_native_lang =
| name_other =
| name_etymology =
<!---------------------- IMAGE & MAP -->
| image = Varanasiganga.jpg
| image_size = 300
| image_caption = Ganges v [[Varanasi]]ju
| map = Ganges-Brahmaputra-Meghna basins.jpg
| map_size =
| map_caption = Zemljevid porečij Gangesa (oranžno), Brahmaputre (vijolično) in Mehne (zeleno).
| pushpin_map =
| pushpin_map_size =
| pushpin_map_caption=
<!---------------------- LOCATION -->
| subdivision_type1 = Države
| subdivision_name1 = [[Indija]], [[Bangladeš]] (kot [[Padma]])
| subdivision_type2 =
| subdivision_name2 =
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| subdivision_type5 = Mesta
| subdivision_name5 =[[Rišikeš]], [[Haridvar]], [[Farrukhabad]], [[Kannauj]], [[Bithoor]], [[Kanpur]], [[Jajmau]], [[Prayagraj]], [[Varanasi]], [[Buxar]], [[Patna]], [[Bhagalpur]], [[Farakka Barrage|Farakka]], [[Murshidabad]], [[Palashi|Plassey]], [[Nabadwip]], [[Kolkata]],
[[Rajshahi]], [[Chandpur Sadar Upazila|Chandpur]], [[Baranagar]]
<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->
| length = 2525 km{{sfn|Jain|Agarwal|Singh|2007}}
| width_min =
| width_avg =
| width_max =
| depth_min =
| depth_avg =
| depth_max =
| discharge1_location= [[Jez Faraka]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}}
| discharge1_min = 2.000 m<sup>3</sup>/s
| discharge1_avg = 16.648 m<sup>3</sup>/s
| discharge1_max = 70.000 m<sup>3</sup>/s
| discharge2_location= [[Bengalski zaliv]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}}
| discharge2_min =
| discharge2_avg = 38.129 m<sup>3</sup>/s
| discharge2_max =
<!---------------------- BASIN FEATURES -->
| source1 = Ledeniki [[Ledenik Gangotri|Gangotri]], [[Ledenik Satopant|Satopant]] in Katling ter vode z vrhov, kot so [[Nanda Devi]], [[Trisul]], [[Kedarnat (gora)|Kedarnat]], [[Nanda Kot]] in [[Kamet]].
| source1_location = [[Utarakhand]], [[Indija]]
| source1_coordinates= {{koord novi|30|59|N|78|55|E|display=inline}}
| source1_elevation = 3.892 m
| mouth =
| mouth_location = Bifurcation at [[Giria, India|Giria]] into the [[Padma River|Padma]] and [[Hooghly River|Hooghly]] rivers
| mouth_coordinates =
| mouth_elevation =
| progression =
| waterfalls =
| river_system =
| basin_size = 1.080.000 km<sup>2</sup>
| tributaries_left = [[Ramganga]], [[Garra River|Garra]], [[Gomti]], [[Gagara]], [[Gandaki (reka)|Gandaki]], [[Burhi Gandak]] [[Koši]], [[Mahananda]]
| tributaries_right = [[Jamuna]], [[Tamsa]], [[Son (reka)|Son]], [[Punpun]], [[Kiul]], [[Karamnasa]], [[Chandan]]
| custom_label =
| custom_data =
| extra =
}}
{{coord|25.30|83.01|display=title}}
[[File: Gangesdelta klein.jpg|thumb| Delta Gangesa]]
[[File: Hardinge Bridge Bangladesh (4).JPG| thumb|Most Hardinge v Bangladešu|]]
[[File: Varanasi, India, Benares ghats.jpg| thumb|Romarji ob Gangesu]]
[[File: Van de Brook's map.jpg| thumb| Zemljevid iz 1680 s spodnjega toka reke Ganges]]
[[File:River Ganga in Patna 201 (1).JPG| thumb|Most Gandhi Setu pri kraju Patna]]
Ganges, tudi '''Ganga''' (devanagari: गंगा) je čezmejna azijska [[reka]], ki teče po severni [[Indija|Indiji]] in [[Bangladeš]]u. Reka je med [[hinduizem|hindujci]] čaščena kot [[boginja]]. Pogosto jo imenujejo »sveta Ganga«.
Celotna reka je dolga približno 2525 km. Skupaj z reko [[Jamuna]] sestavlja obsežno rodovitno območje, ki je hkrati tudi eno najbolj naseljenih na svetu (vsak dvanajsti človek na Zemlji živi na tem področju, tj. 8,5 % svetovnega prebivalstva).
Hindujci verujejo, da kopanje v reki ob posebnih priložnostih povzroči odpustitev [[greh]]ov in jim pripomore pri »odrešitvi«.
== Potek ==
Ganges in njeni [[pritok]]i odmakajo območje med glavno linijo himalajskih vrhov in severnimi obronki visokogorske pokrajine Deccan oziroma gorskima verigama Vindhya in Aravalli. V Gangesovi ravnici vse reke tečejo na jugovzhod in se zlivajo kot zmerno meandrirane, vrinjene v peščene sipine glavnega toka. Z vstopom Gangesa v delto se ta razveji v več krakov, ki tečejo južno do [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]], medtem ko teče glavni tok reke Ganges, ki se od vstopa v Bangladešu imenuje ''Padma'', v kombinaciji z veliko večjo reko [[Brahmaputra]], tukaj imenovano ''Jamuna''. Kombiniran tok je med najmogočnejšimi rekami v Aziji, kot ''Spodnja Meghna'' tudi teče v Bengalski zaliv.
=== Povirje in zgornji tok v Himalaji ===
Še znotraj Himalaje se združita dve povirji, daljše Bhagirathi in večje Alaknanda, v Ganges. Ta estuarij pri Devprayagu v regiji Garhwal je najnižje od petih svetih ustij (''Panch Prayag''), kot romarskih krajev Alaknanda vzdolž reke. Izvir Bhagirathi, iz [[ledenik]]a Gaumukh ("Kuhmaul") z romarsko vasico Gangotri, vsaj mitološko velja za dejanski vir Gangesa. Tam teče reka iz enega od največjih ledenikov v Himalaji, ledenika Gangotri. V romarsko in turistično mesto Rishikesh se Ganges spušča skozi [[kanjon]]. V zadnji ozki dolini reka seka vznožje Himalaje, predgorje Siwalik, preden doseže Gangesovo ravnico ob romarskem mestu Haridwar.
=== Gangesova ravnica===
Ob vstopu v Gangesovo ravnico se odcepi desno od leta 1856, veliki Gangesov [[prekop]], iz katerega se krmili več kot 6000 kilometrov dolg sistem namakalnih kanalov. Razširjen je predvsem v Doab, pokrajino dveh rek med jugozahodnim koncem Gangesa in njegovem pomembnem pritoku Jamuna, ki teče okoli 100 kilometrov na jugozahod vzporedno. Pomembno mesto v zgornjem Gangesu je industrijsko mesto Kanpur. Sotočje obeh rek je v Allahabadu, ''Triveni Sangam'' - "trojno ustje" imenovan (''Sangama'' (sanskrt): "ustje") ima verski pomen, saj naj bi celo mitična reka ''Saraswati'' vodila iz podzemlja.
V nadaljnjem poteku Ganges prečka [[Varanasi]], mesto z največjim verskim pomenom na Gangesu in [[Patna]], največje mesto na bregovih reke. Obe mesti sta med najstarejšimi naselbinami v Indiji. Ganges prejme na tem delu več z vodo bogatih pritokov iz Himalaje.
=== Delta Gangesa ===
Delta Gangesa se začne z odcepom k Bhagirathi blizu meje z Bangladešem (ne smemo zamenjati z izvirom reke Ganges). To je najpomembnejši odtok Gangesa v regiji delte, ki se nadaljuje pod imenom Holghly in se končno izliva v Bengalski zalivu v Indijskem oceanu. Na njenem levem bregu leži [[Kolkata]] (prej Kalkuta). Od leta 1975 vodi do jezu Farakka povečan odsek reke Gangesa skozi kanal Bhagirathi, kar obremenjuje odnose med Indijo in Bangladešem. Jez Farakka je jez čez reko Ganges, ki se nahaja v indijski državi Zahodna Bengalija, približno 16,5 kilometrov od meje z Bangladešem v bližini kraja Chapai. Gradnja se je začela leta 1961 in zaključila v letu 1975. Delovati je začel 21. aprila 1975. Jez je približno 2240 metrov dolg. Pristopni kanal od jeza do reke Bhagirathi-Hooghly je približno 40 km dolg.
Na področju, kjer glavni tok Gangesa oziroma malo pod njim doseže državno mejo, se ta pridruži veliko večji Brahmaputri, ki se v lokalnem jeziku imenuje Jamuna.
Skupnemu povečanemu toku se kot Padma potem iz leve priključi Zgornja Meghna, preden ga doseže Spodnja Meghna v razvejanem izlivu v Bengalski zaliv. Delta Gangesa v strogem pomenu tega izliva, se razteza skoraj 300 kilometrov na zahod do izliva reke Hooghly, ki je bistven odtok vode iz Gangesa. S približno 56.700 kvadratnimi kilometri <ref>Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007, S. 338.</ref>, je največji izliv na svetu. Vzdolž obale obstaja širok priobalni pas [[Mangrove|mangrov]], imenovan Sundarbans. Veliko vode se pretaka predvsem z močnim gibanjem plimovanja. Močan pritisk prebivalstva ima za posledico (zunaj narodnega parka), da so se naselili tudi v amfibijsko pokrajino.
== Rečni sistem ==
Ime Ganges se nanaša v ožjem pomenu na glavnino velikega zbirnega območja mnogih voda v osrednjem delu severne indijske ravnice. Velja pa tudi za rečni sistem kot celoto, za katerega so značilne nenavadno velike in hitre spremembe vodotokov, kar pomeni, da v mnogih primerih zgodovinsko znana rečna imena ne ustrezajo več glavnim današnjim tokovom.
=== Hidrografija ===
[[Hidrologija]] upošteva, da je Ganges največji pritok nekaterih glavnih dolvodnih rek pod imeni ''Brahmaputra'', ''Jamuna'', ''Padma'' in ''Spodnja Meghna''. Ob izlivu vode reke Ganges (tu že kot ''Padma'') je pretok okoli 12.000 m³ / s vode <ref>Die Daten in der Literatur streuen um diesen Wert zwischen 10.850 m³/s ([http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Bangladesh Water Profile of Bangladesh], nach FAO-Daten) und 16.730 m³/s (Pranab Kumar Parua: The Ganga: water use in the Indian subcontinent ISBN 90-481-3102-2).</ref> in pred odtokom kanala Bhagirathi na jez Farakka približno 13.000 m³ / s .<ref name="sl">Shaw Lacy: [http://rivers.snre.umich.edu/ganga/Shaw_Lacy_MS_Opus.pdf Modeling the Efficacy of the Ganga Action Plan’s Restoration of the Ganga River, India] (PDF; 5,5 MB) 2006, S. 53.</ref>. Pretok Brahmaputre (Jamuna) je približno 20.100 m³ / s <ref>Jun Jian, Peter J. Webster, Carlos D. Hoyos: [http://webster.eas.gatech.edu/Papers/Webster2009a.pdf Large-scale controls on Ganges and Brahmaputra river discharge on intraseasonal and seasonal time-scales.] (PDF; 4,1 MB) Quarterly Journ. R. Meteorol. Soc. 135, S. 353–370, Atlanta 2009</ref>. Nadaljnji pretok nad Allahabadom, ni Ganges, ampak ustje pritoka Jamuna, hidrološko glavna veja sistema z več kot polovico povprečnega pretoka vode in je večji za približno 250 kilometrov v dolžino. Pretok Gangesa je 2634 m³ / s. Dodaten tok je potem Chambal, ki predstavlja dvakratnih pretoka vode na sotočju z Jamunom. Sedanji odlivi bi bili, brez ekstenzivnih izpeljav za namakanje, višji, a zaradi relativnih uteži različnih rek, z redkimi izjemami, ne nujno.
Mreža voda ima, glede na del pokrajine po kateri teče, različne značilnosti:
* v Gangesovi kotlini dominirajo približno vzporedni tokovi, ki tvorijo veliko naplavinsko pahljačo iz Himalaje.
* V Himalaji je drenažni sistemi drevesaste oblike in se pojavlja skozi dve značilni liniji koncentracij: glavni greben Himalaje predstavlja samo lokalno povodje; mnogi severnejši vodotoki se zbirajo v razmikih linije najvišjih vrhov, nato pa v nadaljevanju vzamejo prilive iz deževnih južnih pobočjih in se spet zberejo v predgorju Siwaliks, kjer se prebijejo v ravnico.
* Južno od Gangesove ravnice je mreža vodotokov manj gosta in pogosto prekinjena z linijo Dekkan platoja.
=== Nekateri podatki ===
Zaradi malo edinstvenega sistema v območju delte, se podatki o vodi razlikujejo glede na podatke o oskrbi z vodo, dolžini in prispevnem območju.
Značilne vrednosti vodostaja na postaji Farakka so bodisi sprejete, saj zagotavljajo izvzem zlorabe Bhagirathi kanala, kje je najvišja vrednost (glede na referenčno obdobje med 11.000 do 17.000 m³ / s) ali vrednost postaje na Hardinge mostu tik pred sotočjem glavnega toka Padma z Jamuno v Bangladešu (10.800 m³ / s do 15.000 m³ / s). Vendar pa odtok niha med sezonskimi skrajnostmi.
Podatek o dolžini se redko uporablja samo za odsek z imenom Ganges. Večinoma je vključen daljši glavni tok. Pod prvo delitev na območju delte, se podatki nanašajo bodisi na Ganges do sotočja z Jamunom (okoli 2420 km) ali pa se nanašajo na skupno dolžino do morja. Včasih pa se izmeri tudi vzdolž Bhagirathi / Holgly, še posebej, ker je to edini indijski del toka (cca 2620 km).
Za velikost povodja se običajno navaja podatek 935.000 km² (Farakka) ali 975.000 km² (do sotočja z Jamuno). Vključno z območjem delte Holgly znaša okoli 1.080.000 km².
=== Pritoki ===
Poleg najpomembnejšega pritoka Jamune so pritoki z vodo bogati na Gangesovi levi. Izvirajo predvsem v Himalaji in blažijo pomanjkanje kisika in koncentracije onesnaževalcev v glavnem potoku. Po drugi strani pa je na njihovih obalah največja nevarnost poplav v regiji Ganges.
{| class="prettytable sortable"
! Ime|| Pritok<br>iz || Odtok<br>(MQ)<br>[m³/s] || Dolžina<br>[km] || Vodozbirno<br> območje <br>[km²] || Višina pri izviru<br>[m nmv] || Višina ob<br>izlivu<br>[m nmv] || Kraj pri<br>izlivu
|-
|colspan="8"| '''Izvirna reka'''<ref name="data1">Singh, Hasnain: [http://www.iahs.info/hsj/430/hysj_43_06_0825.pdf ''Major ion chemistry and weathering control in a high altitude basin: Alaknanda River, Garhwal Himalaya, India''] (PDF; 1,3 MB), 1998; Arun Kumar: [http://www.moef.nic.in/downloads/public-information/CH-7.pdf ''Assessment of Cumulative Impact of Hydropower Projects in Alaknanda and Bhagirathi Basins''] (PDF; 5,6 MB), Chapter 7 Hydrology 30. März 2011</ref>
|-
| [[Alaknanda]]
| align="center" | levo
| align="right" | 440
| align="right" | 240
| align="right" | 12587
| align="right" | 4350
| align="right" | 460
| align="center" | [[Devprayag]]
|-
| [[Bhagirathi]]
| align="center" | desno
| align="right" | 260
| align="right" | 254<ref>Ausgemessen in Luftbildmaterial von Google Earth über den längsten Fließweg mit Nebenfluss ''Dharani Gad.'' Länge ab ''Gaumukh'': 240 km</ref>
| align="right" | 7820
| align="right" | 4120
| align="right" | 460
| align="center" | Devprayag
|-
|colspan="8"| '''Pritok'''<ref name="data2">Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007</ref>
|-
| [[Ramganga]]
| align="center" | levo
| align="right" | 490
| align="right" | 596
| align="right" | 32493
| align="right" | 3110
| align="right" | 130
| align="center" | Ibrahimpur
|-
| [[Jamuna]]
| align="center" | desno
| align="right" | 2940
| align="right" | 1376
| align="right" | 366223
| align="right" | 6387
| align="right" | 74
| align="center" | Sahon
|-
| [[Ghaghara]]
| align="center" | levo
| align="right" | 2980
| align="right" | 1080
| align="right" | 127950
| align="right" | 4800
| align="right" | 48
| align="center" | [[Chapra]]
|-
| [[Son (Ganges)|Son]]
| align="center" | desno
| align="right" | 900
| align="right" | 784
| align="right" | 71259
| align="right" | 600
| align="right" | 46
| align="center" | Dinapur
|-
| [[Gandak]]
| align="center" | levo
| align="right" | 1640
| align="right" | 630
| align="right" | 46300
| align="right" | 7620
| align="right" | 44
| align="center" | Sonepur
|-
| [[Koshi (Fluss)|Kosi]]
| align="center" | levo
| align="right" | 2160
| align="right" | 835
| align="right" | 95156
| align="right" | 7000
| align="right" | 34
| align="center" | Kursela
|-
|}
Naravna hidrografska mreža se je močno spremenila z gosto mrežo umetnih vodotokov. Ganges in Jamuna sta zato izgubili veliko svojega obsega z namakalnimi kanali; na primer, kanal Ganges 295 m³/s. in kanal Jamuna 218 m³/s.
== Hidrologija ==
Na režim pretoka Gangesa močno vplivajo sezone in vpliv padavin jugozahodnega [[monsun]]a. 84% od količine padavin pade od junija do septembra. Kljub zmanjšanemu vplivu ledeniške vode iz Himalaje, je na jezu Farakka povprečno razmerje med najnižjim mesečnim odtokom večinoma več kot 1: 21.
Srednje vrednosti mesečnega pretoka (v m³/s) za hidrološko postajo Farakka (višina: 19 m, povodje: 833,000 km², temelji na vrednostih med 1949 do 1973).<ref>[http://www.grdc.sr.unh.edu/html/Polygons/P2846800.html Der Ganges bei Farakka]</ref>:
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.8)
id:darkgrey value:gray(0.3)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.8,0.9)
ImageSize = width:500 height:300
PlotArea = left:50 bottom:40 top:20 right:20
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:45000
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:5000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:2500 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:Jan text:Jan.
bar:Fév text:Feb
bar:Mar text:Mar
bar:Avr text:April
bar:Mai text:Maj
bar:Jun text:Jun
bar:Jul text:Jul
bar:Aoû text:Avg
bar:Sep text:Sept
bar:Oct text:Okt
bar:Nov text:Nov
bar:Déc text:Dec
PlotData=
color:barra width:30 align:left
bar:Jan from:0 till: 2827
bar:Fév from:0 till: 2419
bar:Mar from:0 till: 2014
bar:Avr from:0 till: 1750
bar:Mai from:0 till: 1984
bar:Jun from:0 till: 4314
bar:Jul from:0 till: 20793
bar:Aoû from:0 till: 43030
bar:Sep from:0 till: 36899
bar:Oct from:0 till: 17592
bar:Nov from:0 till: 6836
bar:Déc from:0 till: 3984
PlotData=
bar:Jan at: 2827 fontsize:S text: 2827 shift:(-10,5)
bar:Fév at: 2419 fontsize:S text: 2419 shift:(-10,5)
bar:Mar at: 2014 fontsize:S text: 2014 shift:(-10,5)
bar:Avr at: 1750 fontsize:S text: 1750 shift:(-10,5)
bar:Mai at: 1984 fontsize:S text: 1984 shift:(-10,5)
bar:Jun at: 4314 fontsize:S text: 4314 shift:(-10,5)
bar:Jul at: 20793 fontsize:S text: 20793 shift:(-10,5)
bar:Aoû at: 43030 fontsize:S text: 43030 shift:(-10,5)
bar:Sep at: 36899 fontsize:S text: 36899 shift:(-10,5)
bar:Oct at: 17592 fontsize:S text: 17592 shift:(-10,5)
bar:Nov at: 6836 fontsize:S text: 6836 shift:(-10,5)
bar:Déc at: 3984 fontsize:S text: 3984 shift:(-10,5)
</timeline>
== Nastanek Gangesovega bazena ==
V teku je še vedno trčenje indijske podceline z evrazijsko ploščo, pri čemer se indijska plošča podriva pod evrazijsko, kar povzroča oblikovanje obsežnega narivanja in gubanja v gorah Himalaje in nenehno polnjenje s sedimenti iz Himalaje. Rečni sistem Gangesa se je razvil v vzhodnem delu nižine.
V dolinah v povirju je prevladovala močna rečna [[erozija]] zaradi močnega dvigovanja Himalaje, zato so se ustvarile ozki doline z nestabilnimi pobočji, v nekaterih delih celo [[soteska|soteske]]. Zgornji izviri tokov tečejo v koritaste doline, ki so jih zapustili ledena doba|ledenodobni]] [[ledenik]]i. Po prehodu skozi zadnjo sotesko, skozi rob verige mladih sedimentnih kamnin, reka stalno spreminja trenutna korita in prenaša obsežne količine peska in gramoza s površin. V nadaljnjem poteku vedno bolj prevladujejo bolj drobnozrnate, kmetijsko bolj uporabne usedline. Na visokih, stabilnih sedimentnih nanosih so zrasla mesta.
V ravninskem dnu nižin lahko pride tudi do pomembnih tektonskih premikov. Do konca 12. stoletja je bil Bhagirathi glavni krak Gangesa, a je tekel deloma drugače od današnjega. Potem je bila pomemben krak Padma; od 16. stoletja je bila približno enaka, od 18. stoletja je glavni tok. Ti premiki v smeri, kot tudi nekoliko kasneje selitev Brahmaputre na zahod, tako da je z današnjim Jamunom za Padmo, je mogoče pojasniti s tektonskim dviganjem v zahodnem delu delte Gangesa in stare Brahmaputre, zlasti po potresu leta 1782 in katastrofalnih poplavah leta 1787, ko reka Tistā (pritok Brahmaputre) preusmerila svojo pot stran od Gangesa in se na novo preusmerila v Jamun. <ref name="MiDo">V. N. Mikhailov, M. A. Dotsenko: ''[http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51009715.pdf Processes of Delta Formation in the Mouth Area of the Ganges and Brahmaputra Rivers] (PDF; 444 kB)''</ref> To so samo mlajše spremembe dela Gangesa, večji bo elektroenergetski sistem, prej neodvisne reke.
== Rastlinstvo, živalstvo in ekologija ==
[[File:Florican, 1781.jpg|right|200px|thumb|[[Mala indijska droplja]] ''Sypheotides indicus'']]
[[File:Gavialis gangeticus, ZOO Praha 045.jpg|right|thumb|200px|Gharial (''Gavialis gangeticus'')]]
Človekov razvoj, predvsem kmetijstvo, je zamenjalo skoraj vso prvotno naravno vegetacijo Gangesovega bazena. Več kot 95% zgornjega dela nižine je razgrajeno ali pretvorjeno v kmetijske površine ali urbana območja. Samo en velik kos relativno neokrnjenega habitata ostaja, ki teče vzdolž himalajskega vznožja vključujejo [[Narodni park Rajaji]], [[Narodni park Jim Corbett]] in [[Narodni park Dudhwa]]. <ref name=wwf0166>{{WWF ecoregion|id=im0166 |name= Upper Gangetic Plains moist deciduous forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Še pred kratkim v 16. in 17. stoletju je zgornja planota gojila impresivne populacije divjih [[Azijski slon|azijskih slonov]] (''Elephas maximus''), [[Tiger |tigrov]] (''Panthera tigris''),[[ Rhinoceros |indijskih nosorogov]] (''Rhinoceros unicornis''), jakov (''Bos gaurus''), močvirskih jelenov (''Rucervus duvaucelii''), usnatih medvedov (''Melursus Ursinus'') in indijskih levov. V 21. stoletju obstaja le nekaj velikih divjih živali, predvsem srnjad, merjasci, divja mačka in majhno število volkov, šakalov in lisic. [[Bengalski tiger|Bengalski tigri]], krokodili in močvirski jeleni živijo le na območju Sundarbans v delti Gangesa. Sundarbandsovo ekoregionalno sladkovodno [[močvirje]] pa je skoraj uničeno. <ref name=wwf0162>{{WWF ecoregion|id=im0162 |name= Sundarbans freshwater swamp forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Ogroženi sesalci v zgornjem delu planote so tigri, sloni, usnati medved in štiriroge antilope (''Tetracerus quadricornis'').
Ribe živijo v vseh večjih rekah Gangesove ravnice in so pomemben vir hrane za mnoge ljudi. Na bengalskem področju so pogoste ribe iz družine ''Notopteridae'', [[Pravi krapovci]] (''Cyprinidae''), [[hodeči som]] (''Clarias batrachus''), [[guramiji]] (''Anabantidae'') in mlečnica (''Chanos Chanos''). Kritično ogrožen je gangesov pes (''Glyphis gangeticus''), najden je tudi v rekah in drugih krajih indijske podceline. <ref>{{cite web |url= http://www.fishbase.org/summary/SpeciesSummary.php?genusname=Glyphis&speciesname=gangeticus |title= Glyphis gangeticus, Ganges shark |publisher= [[FishBase]] |accessdate=7 May 2011}}</ref>
V porečju živijo mnoge vrste ptic, kot so myna (družina ''Sturnidae''), papige, vrane, ujede, jerebice in kokoši. Race in sloke se selijo čez Himalajo v zimskem času, kjer jih pritegnejo v velikem številu močvirnata območja. Ni endemičnih ptic v zgornjem delu nižine. Velika indijska droplja (''Ardeotis nigriceps'') in manjši florican (''Sypheotides indicus'') veljajo za globalno ogrožene.
Naravna gozdna meja zgornje nižine je tako temeljito odpravljena, da je težko določiti naravno vrsto vegetacije. Obstaja nekaj majhnih zaplat gozda levo in kažejo, da je velik del zgornjih ravnic prekrival tropski vlažni listnat gozd s ''Shorea robusta'' kot najbolj razširjeno vrsto.
V reki Ganges živi močvirski krokodil (''Crocodylus palustris'') in gavial (''Gavialis gangeticus''). Najbolj slavna favna je sladkovodni delfin (''Platanista gangetica gangetica'') in je bil nedavno razglašen za indijsko nacionalno vodno žival. <ref>{{cite web| url= http://wildpolitics.net/2010/01/19/ganges-river-dolphin-declared-indias-national-aquatic-animal/ |title= Ganges River Dolphin Declared India’s National Aquatic Animal |publisher= WildPolitics.net| accessdate=6 May 2011}}</ref>
Podobna situacija je v spodnjem delu ravnice, ki vključuje spodnji tok Brahmaputre. Več je odprtih gozdov, kjer prevladujejo ''Bombax Ceiba'' v povezavi z ''Albizzia procera'', ''Duabanga grandiflora'' in ''Sterculia vilosa''. Obstaja zgodnje gozdne združbe ''Shorea robusta'', ki bi sčasoma postale prevladujoče, če bi bil gozdu omogočen razvoj. V večini krajev gozdovi ne dosežejo pogojev razvoja zaradi človeških vplivov. Gozdovi v spodnjem delu ravnice so bili, kljub tisoče let poseljevanja, večinoma nespremenjen vse do začetka 20. stoletja. Danes je le okoli 3% ekoregiji še pod naravnim gozdom in samo en velik kos, južno od Varanasija, ostaja. Obstaja več kot štirideset zavarovanih območij, vendar je več kot polovica od teh manjša kot 100 kvadratnih kilometrov. Favna v spodnjem delu ravnice je podobna zgornjemu delu, z dodatkom številnih drugih vrst, kot so vidre (''Lutrogale perspicillata'') in velika indijska cibetka (''Viverra zibetha'').
== Verski pomen ==
Za večina indijskih religij je Ganga, kot Indijci rečejo Gangesu ali njegovi personifikaciji kot boginji, sveta. Kopanje v njej očisti grehov in obljublja odvezo. Mnogi hindujci želijo umreti čim bliže Gangesu - po možnosti v Varanasiju - saj vedo, da bodo njihov pepel stresli v reko.
{{Gallery
|width = 130
|align = center
|lines = 4
|File:GangaTerracottaAhichchhatra.JPG|alt3=|Boginja Ganga stoji na svoji gori "makara", s ''kumbha'', polnim loncem vode v roki, medtem ko spremljevalec drži senčnik nad njo. Terakota, Ahichatra, Uttar Pradesh, obdobje Gupta, 5. st., sedaj v National Museum, New Delhi
|File:GoddessGangaInTribhangaWithRetinue.JPG|alt4=|Boginja Ganga (desno) v pozi ''tribhanga'' s spremstvom. Pratihara, 10. st., sedaj v National Museum, New Delhi
}}
== Gospodarski pomen ==
Gangesova ravnica z rodovitno zemljo, je ključnega pomena za kmetijsko gospodarstvo v Indiji in Bangladešu. Ganges in njegovi pritoki zagotavljajo trajni vir namakanja na velikem območju. Véliko poljščin, pridelanih na področju obsega [[riž]], [[sladkorni trs]], [[leča|lečo]], oljnice, [[krompir]] in [[pšenica|pšenico]]. Ob bregovih reke, prisotnost močvirij in jezer, zagotavlja bogato rastišče za poljščine, kot so stročnice, [[čili]], [[gorčica|gorčico]], [[sezam]], sladkorni trs in jutovec [[''Corchorus'' ]]. Obstajajo tudi številne ribolovne možnosti v mnogih rekah, čeprav so zelo onesnažene. Tudi večja industrijska mesta kot sta Unnao in Kanpur, ki se nahajata na bregovih reke, in kjer prevladuje industrija strojenja, prispevajo k onesnaženju.
Ganges je delno plovna reka, vendar nima posebnega pomena v prometu. Največja mesta ob Gangesu so Kanpur, Varanasi, Patna, Kolkata in Khulna.
Velika mesta vzdolž reke Ganges izkoriščajo do 70 odstotkov reke za pitno vodo.
[[Turizem]] je druga z reko povezana dejavnost. Tri sveta mesta v hinduizem - Haridwar, Prayag (Allahabad) in Varanasi - privabljajo na tisoče [[romar]]jev, da se v njegovih vodah okopajo, saj verjamejo, da sebe očistijo grehov in pomagajo doseči odrešenje. Brzice reke Ganges so prav tako priljubljene za [[rafting]], privabljajo na stotine avanture željnih v poletnih mesecih. Več mest, kot so Kolkata in Patna, so razvili sprehajalne [[pešpot]]i ob bregovih reke, da bi pritegnili turiste.
Za energetsko izkoriščanje vode so bili zgrajeni nekateri jezovi:
* jez Farakka je bil odprta 21. aprila 1975. Jez se nahaja na 42 km dolgem Hogly kanalu.
Pretok vode je že dolgo dolgotrajen vir spora z Bangladešem. Indo Bangladeška pogodba o vodah Gangesa je bila podpisana decembra 1996 in obravnava nekaj vprašanj o delitvi vode med Indijo in Bangladešem <ref name="geopolitics">{{cite journal | title=Geopolitics, Water and Development in South Asia: Cooperative Development in the Ganges-Brahmaputra Delta| author=Stephen Brichieri-Colombi and Robert W. Bradnock| journal=The Geographical Journal| year=March 2003| volume=169 | issue = 1| pages=43–64| doi=10.1111/1475-4959.t01-1-00002}}</ref>
* Jez Tehri je bil zgrajen na reki Bhagirathi, pritoku reke Ganges. Nahaja se 1,5 km dolvodno pri Ganesh Prayag, kraju, kjer se Bhilangana izliva v Bhagirathi. Bhagirathi je ime Gangesa po Devprayagu. Gradnja jezu leži v potresnem območju in je sporana. <ref>{{cite journal | title=The seismic hazard at Tehri dam | author=James N. Brune| journal=Tectonophysics| date=15 February 1993| volume=218 (1–3)| pages=281–286| url=http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6V72-489RP67-22&_user=10843&_coverDate=02%2F15%2F1993&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=gateway&_origin=gateway&_sort=d&_docanchor=&view=c&_searchStrId=1724165798&_rerunOrigin=scholar.google&_acct=C000000150&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10843&md5=eea4a150a5259d9fc87d6ef093809d35&searchtype=a| doi=10.1016/0040-1951(93)90274-N}}</ref> was controversial.<ref>{{cite journal | title=The dam that should not be built| author=Fred Pearce and Rob Butler| journal=NewScientist| date=26 January 1991| url=http://www.newscientist.com/article/mg12917534.600--the-dam-that-should-not-be-built-india-is-building-the-largest-dam-in-asia-in-a-valley-beset-by-earthquakes-and-landslips-seismologists-say-the-site-is-too-dangerous-but-engineers-are-using-discredited-data-to-push-ahead-with-construction--.html}}</ref>
* Pregrada Bansagar je bila zgrajena na reki Son, pritoku reke Ganges, tako za namakanje in hidroelektrarno. <ref>{{cite web |url=http://mowr.gov.in/writereaddata/linkimages/anu228556756739.pdf |title= Bansagar Dam project|accessdate=27 April 2011|publisher= Government of India Ministry of Water Sources}}</ref>
== Onesnaženost ==
Onesnaženje reke je ogromna: dnevno več kot 5,0 milijonov kubičnih metrov onesnažene vode, ki vsebuje toksine, steče v Ganges, samo v Kolkati 320 milijonov litrov v Hugli. Vsebnost E. coli je 2000-krat višja kot v Indiji, voda vsebuje visoke koncentracije cianida, arzena, svinca, cinka, kroma in živega srebra. Po vodi plavajo številna trupla.
Poleg tega le nekaj čistilnih naprav učinkovito deluje, tako da se tam spet meša prečiščena voda z zelo onesnaženo vodo. Leta 1985 je Indijska vlada začela izvajati akcijski načrt (akcijski načrt Ganga) <ref>[http://www.cag.gov.in/reports/scientific/2000_book2/gangaactionplan.htm Ganga Action Plan]</ref>, ki ima za cilj boj proti onesnaževanju. Kljub visokim investicijam, načrt velja v veliki meri za spodletel, ne nazadnje tudi zaradi nedelovanja naprav zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev.
== Glej tudi ==
* [[seznam rek v Indiji]]
* [[seznam rek v Bangladešu]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*Ganges. In: Meyers Konversations-Lexikon. 4. Auflage. Band 6, Verlag des Bibliographischen Instituts, Leipzig/ Wien 1885–1892, S. 892.
*K. L. Rao: India’s Water Wealth. Orient Blackswan, 1979, ISBN 81-250-0704-0. (Ansichten)
*Vijay Singh: Die Göttin, die sich in einen Fluss verwandelt. Kaufmann-Klett, 1994.
Ilija Trojanow: An den inneren Ufern Indiens. Eine Reise entlang des Ganges. Hanser, 2003, ISBN 3-446-20229-3.
*Lena Zühlke: Verehrung und Verschmutzung des Ganges. Regiospectra Verlag, 2013, ISBN 978-3-940132-50-5.
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ganges River}}
* [http://www.ecofriends.org/ EcoFriends India]
[[Kategorija:Svete reke]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
[[Kategorija:Reke v Bangladešu]]
[[Kategorija:Ganges| ]]
{{normativna kontrola}}
5t6mtx1gihq85czdb94z6gxbikeq48c
5724566
5724504
2022-07-27T19:09:51Z
Ljuba brank
92351
/* Rečni sistem */ dp
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river
| name = Ganges
| name_native = Ganga
| name_native_lang =
| name_other =
| name_etymology =
<!---------------------- IMAGE & MAP -->
| image = Varanasiganga.jpg
| image_size = 300
| image_caption = Ganges v [[Varanasi]]ju
| map = Ganges-Brahmaputra-Meghna basins.jpg
| map_size =
| map_caption = Zemljevid porečij Gangesa (oranžno), Brahmaputre (vijolično) in Mehne (zeleno).
| pushpin_map =
| pushpin_map_size =
| pushpin_map_caption=
<!---------------------- LOCATION -->
| subdivision_type1 = Države
| subdivision_name1 = [[Indija]], [[Bangladeš]] (kot [[Padma]])
| subdivision_type2 =
| subdivision_name2 =
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| subdivision_type5 = Mesta
| subdivision_name5 =[[Rišikeš]], [[Haridvar]], [[Farrukhabad]], [[Kannauj]], [[Bithoor]], [[Kanpur]], [[Jajmau]], [[Prayagraj]], [[Varanasi]], [[Buxar]], [[Patna]], [[Bhagalpur]], [[Farakka Barrage|Farakka]], [[Murshidabad]], [[Palashi|Plassey]], [[Nabadwip]], [[Kolkata]],
[[Rajshahi]], [[Chandpur Sadar Upazila|Chandpur]], [[Baranagar]]
<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->
| length = 2525 km{{sfn|Jain|Agarwal|Singh|2007}}
| width_min =
| width_avg =
| width_max =
| depth_min =
| depth_avg =
| depth_max =
| discharge1_location= [[Jez Faraka]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}}
| discharge1_min = 2.000 m<sup>3</sup>/s
| discharge1_avg = 16.648 m<sup>3</sup>/s
| discharge1_max = 70.000 m<sup>3</sup>/s
| discharge2_location= [[Bengalski zaliv]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}}
| discharge2_min =
| discharge2_avg = 38.129 m<sup>3</sup>/s
| discharge2_max =
<!---------------------- BASIN FEATURES -->
| source1 = Ledeniki [[Ledenik Gangotri|Gangotri]], [[Ledenik Satopant|Satopant]] in Katling ter vode z vrhov, kot so [[Nanda Devi]], [[Trisul]], [[Kedarnat (gora)|Kedarnat]], [[Nanda Kot]] in [[Kamet]].
| source1_location = [[Utarakhand]], [[Indija]]
| source1_coordinates= {{koord novi|30|59|N|78|55|E|display=inline}}
| source1_elevation = 3.892 m
| mouth =
| mouth_location = Bifurcation at [[Giria, India|Giria]] into the [[Padma River|Padma]] and [[Hooghly River|Hooghly]] rivers
| mouth_coordinates =
| mouth_elevation =
| progression =
| waterfalls =
| river_system =
| basin_size = 1.080.000 km<sup>2</sup>
| tributaries_left = [[Ramganga]], [[Garra River|Garra]], [[Gomti]], [[Gagara]], [[Gandaki (reka)|Gandaki]], [[Burhi Gandak]] [[Koši]], [[Mahananda]]
| tributaries_right = [[Jamuna]], [[Tamsa]], [[Son (reka)|Son]], [[Punpun]], [[Kiul]], [[Karamnasa]], [[Chandan]]
| custom_label =
| custom_data =
| extra =
}}
{{coord|25.30|83.01|display=title}}
[[File: Gangesdelta klein.jpg|thumb| Delta Gangesa]]
[[File: Hardinge Bridge Bangladesh (4).JPG| thumb|Most Hardinge v Bangladešu|]]
[[File: Varanasi, India, Benares ghats.jpg| thumb|Romarji ob Gangesu]]
[[File: Van de Brook's map.jpg| thumb| Zemljevid iz 1680 s spodnjega toka reke Ganges]]
[[File:River Ganga in Patna 201 (1).JPG| thumb|Most Gandhi Setu pri kraju Patna]]
Ganges, tudi '''Ganga''' (devanagari: गंगा) je čezmejna azijska [[reka]], ki teče po severni [[Indija|Indiji]] in [[Bangladeš]]u. Reka je med [[hinduizem|hindujci]] čaščena kot [[boginja]]. Pogosto jo imenujejo »sveta Ganga«.
Celotna reka je dolga približno 2525 km. Skupaj z reko [[Jamuna]] sestavlja obsežno rodovitno območje, ki je hkrati tudi eno najbolj naseljenih na svetu (vsak dvanajsti človek na Zemlji živi na tem področju, tj. 8,5 % svetovnega prebivalstva).
Hindujci verujejo, da kopanje v reki ob posebnih priložnostih povzroči odpustitev [[greh]]ov in jim pripomore pri »odrešitvi«.
== Potek ==
Ganges in njeni [[pritok]]i odmakajo območje med glavno linijo himalajskih vrhov in severnimi obronki visokogorske pokrajine Deccan oziroma gorskima verigama Vindhya in Aravalli. V Gangesovi ravnici vse reke tečejo na jugovzhod in se zlivajo kot zmerno meandrirane, vrinjene v peščene sipine glavnega toka. Z vstopom Gangesa v delto se ta razveji v več krakov, ki tečejo južno do [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]], medtem ko teče glavni tok reke Ganges, ki se od vstopa v Bangladešu imenuje ''Padma'', v kombinaciji z veliko večjo reko [[Brahmaputra]], tukaj imenovano ''Jamuna''. Kombiniran tok je med najmogočnejšimi rekami v Aziji, kot ''Spodnja Meghna'' tudi teče v Bengalski zaliv.
=== Povirje in zgornji tok v Himalaji ===
Še znotraj Himalaje se združita dve povirji, daljše Bhagirathi in večje Alaknanda, v Ganges. Ta estuarij pri Devprayagu v regiji Garhwal je najnižje od petih svetih ustij (''Panch Prayag''), kot romarskih krajev Alaknanda vzdolž reke. Izvir Bhagirathi, iz [[ledenik]]a Gaumukh ("Kuhmaul") z romarsko vasico Gangotri, vsaj mitološko velja za dejanski vir Gangesa. Tam teče reka iz enega od največjih ledenikov v Himalaji, ledenika Gangotri. V romarsko in turistično mesto Rishikesh se Ganges spušča skozi [[kanjon]]. V zadnji ozki dolini reka seka vznožje Himalaje, predgorje Siwalik, preden doseže Gangesovo ravnico ob romarskem mestu Haridwar.
=== Gangesova ravnica===
Ob vstopu v Gangesovo ravnico se odcepi desno od leta 1856, veliki Gangesov [[prekop]], iz katerega se krmili več kot 6000 kilometrov dolg sistem namakalnih kanalov. Razširjen je predvsem v Doab, pokrajino dveh rek med jugozahodnim koncem Gangesa in njegovem pomembnem pritoku Jamuna, ki teče okoli 100 kilometrov na jugozahod vzporedno. Pomembno mesto v zgornjem Gangesu je industrijsko mesto Kanpur. Sotočje obeh rek je v Allahabadu, ''Triveni Sangam'' - "trojno ustje" imenovan (''Sangama'' (sanskrt): "ustje") ima verski pomen, saj naj bi celo mitična reka ''Saraswati'' vodila iz podzemlja.
V nadaljnjem poteku Ganges prečka [[Varanasi]], mesto z največjim verskim pomenom na Gangesu in [[Patna]], največje mesto na bregovih reke. Obe mesti sta med najstarejšimi naselbinami v Indiji. Ganges prejme na tem delu več z vodo bogatih pritokov iz Himalaje.
=== Delta Gangesa ===
Delta Gangesa se začne z odcepom k Bhagirathi blizu meje z Bangladešem (ne smemo zamenjati z izvirom reke Ganges). To je najpomembnejši odtok Gangesa v regiji delte, ki se nadaljuje pod imenom Holghly in se končno izliva v Bengalski zalivu v Indijskem oceanu. Na njenem levem bregu leži [[Kolkata]] (prej Kalkuta). Od leta 1975 vodi do jezu Farakka povečan odsek reke Gangesa skozi kanal Bhagirathi, kar obremenjuje odnose med Indijo in Bangladešem. Jez Farakka je jez čez reko Ganges, ki se nahaja v indijski državi Zahodna Bengalija, približno 16,5 kilometrov od meje z Bangladešem v bližini kraja Chapai. Gradnja se je začela leta 1961 in zaključila v letu 1975. Delovati je začel 21. aprila 1975. Jez je približno 2240 metrov dolg. Pristopni kanal od jeza do reke Bhagirathi-Hooghly je približno 40 km dolg.
Na področju, kjer glavni tok Gangesa oziroma malo pod njim doseže državno mejo, se ta pridruži veliko večji Brahmaputri, ki se v lokalnem jeziku imenuje Jamuna.
Skupnemu povečanemu toku se kot Padma potem iz leve priključi Zgornja Meghna, preden ga doseže Spodnja Meghna v razvejanem izlivu v Bengalski zaliv. Delta Gangesa v strogem pomenu tega izliva, se razteza skoraj 300 kilometrov na zahod do izliva reke Hooghly, ki je bistven odtok vode iz Gangesa. S približno 56.700 kvadratnimi kilometri <ref>Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007, S. 338.</ref>, je največji izliv na svetu. Vzdolž obale obstaja širok priobalni pas [[Mangrove|mangrov]], imenovan Sundarbans. Veliko vode se pretaka predvsem z močnim gibanjem plimovanja. Močan pritisk prebivalstva ima za posledico (zunaj narodnega parka), da so se naselili tudi v amfibijsko pokrajino.
== Rečni sistem ==
Ime Ganges se nanaša v ožjem pomenu na glavnino velikega zbirnega območja mnogih voda v osrednjem delu severne indijske ravnice. Velja pa tudi za rečni sistem kot celoto, za katerega so značilne nenavadno velike in hitre spremembe vodotokov, kar pomeni, da v mnogih primerih zgodovinsko znana rečna imena ne ustrezajo več glavnim današnjim tokovom.
=== Hidrografija ===
[[Hidrologija]] upošteva, da je Ganges največji pritok nekaterih glavnih dolvodnih rek pod imeni ''Brahmaputra'', ''Jamuna'', ''Padma'' in ''Spodnja Meghna''. Ob izlivu vode reke Ganges (tu že kot ''Padma'') je pretok okoli 12.000 m³ / s vode <ref>Die Daten in der Literatur streuen um diesen Wert zwischen 10.850 m³/s ([http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Bangladesh Water Profile of Bangladesh], nach FAO-Daten) und 16.730 m³/s (Pranab Kumar Parua: The Ganga: water use in the Indian subcontinent ISBN 90-481-3102-2).</ref> in pred odtokom kanala Bhagirathi na jez Farakka približno 13.000 m³ / s .<ref name="sl">Shaw Lacy: [http://rivers.snre.umich.edu/ganga/Shaw_Lacy_MS_Opus.pdf Modeling the Efficacy of the Ganga Action Plan’s Restoration of the Ganga River, India] (PDF; 5,5 MB) 2006, S. 53.</ref>. Pretok Brahmaputre (Jamuna) je približno 20.100 m³ / s <ref>Jun Jian, Peter J. Webster, Carlos D. Hoyos: [http://webster.eas.gatech.edu/Papers/Webster2009a.pdf Large-scale controls on Ganges and Brahmaputra river discharge on intraseasonal and seasonal time-scales.] (PDF; 4,1 MB) Quarterly Journ. R. Meteorol. Soc. 135, S. 353–370, Atlanta 2009</ref>. Nadaljnji pretok nad Allahabadom, ni Ganges, ampak ustje pritoka Jamuna, hidrološko glavna veja sistema z več kot polovico povprečnega pretoka vode in je večji za približno 250 kilometrov v dolžino. Pretok Gangesa je 2634 m³ / s. Dodaten tok je potem Chambal, ki predstavlja dvakratnih pretoka vode na sotočju z Jamunom. Sedanji odlivi bi bili, brez ekstenzivnih izpeljav za namakanje, višji, a zaradi relativnih uteži različnih rek, z redkimi izjemami, ne nujno.
Mreža voda ima, glede na del pokrajine po kateri teče, različne značilnosti:
* v Gangesovi kotlini dominirajo približno vzporedni tokovi, ki tvorijo veliko naplavinsko pahljačo iz Himalaje.
* V Himalaji je drenažni sistemi drevesaste oblike in se pojavlja skozi dve značilni liniji koncentracij: glavni greben Himalaje predstavlja samo lokalno [[porečje]]; mnogi severnejši vodotoki se zbirajo v razmikih linije najvišjih vrhov, nato pa v nadaljevanju vzamejo prilive iz deževnih južnih pobočjih in se spet zberejo v predgorju Siwaliks, kjer se prebijejo v ravnico.
* Južno od Gangesove ravnice je mreža vodotokov manj gosta in pogosto prekinjena z linijo Dekkan platoja.
=== Nekateri podatki ===
Zaradi malo edinstvenega sistema v območju delte, se podatki o vodi razlikujejo glede na podatke o oskrbi z vodo, dolžini in prispevnem območju.
Značilne vrednosti vodostaja na postaji Farakka so bodisi sprejete, saj zagotavljajo izvzem zlorabe Bhagirathi kanala, kje je najvišja vrednost (glede na referenčno obdobje med 11.000 do 17.000 m³ / s) ali vrednost postaje na Hardinge mostu tik pred sotočjem glavnega toka Padma z Jamuno v Bangladešu (10.800 m³ / s do 15.000 m³ / s). Vendar pa odtok niha med sezonskimi skrajnostmi.
Podatek o dolžini se redko uporablja samo za odsek z imenom Ganges. Večinoma je vključen daljši glavni tok. Pod prvo delitev na območju delte, se podatki nanašajo bodisi na Ganges do sotočja z Jamunom (okoli 2420 km) ali pa se nanašajo na skupno dolžino do morja. Včasih pa se izmeri tudi vzdolž Bhagirathi / Holgly, še posebej, ker je to edini indijski del toka (cca 2620 km).
Za velikost porečja se običajno navaja podatek 935.000 km² (Farakka) ali 975.000 km² (do sotočja z Jamuno). Vključno z območjem delte Holgly znaša okoli 1.080.000 km².
=== Pritoki ===
Poleg najpomembnejšega pritoka Jamune so pritoki z vodo bogati na Gangesovi levi. Izvirajo predvsem v Himalaji in blažijo pomanjkanje kisika in koncentracije onesnaževalcev v glavnem potoku. Po drugi strani pa je na njihovih obalah največja nevarnost poplav v regiji Ganges.
{| class="prettytable sortable"
! Ime|| Pritok<br>iz || Odtok<br>(MQ)<br>[m³/s] || Dolžina<br>[km] || Vodozbirno<br> območje <br>[km²] || Višina pri izviru<br>[m nmv] || Višina ob<br>izlivu<br>[m nmv] || Kraj pri<br>izlivu
|-
|colspan="8"| '''Izvirna reka'''<ref name="data1">Singh, Hasnain: [http://www.iahs.info/hsj/430/hysj_43_06_0825.pdf ''Major ion chemistry and weathering control in a high altitude basin: Alaknanda River, Garhwal Himalaya, India''] (PDF; 1,3 MB), 1998; Arun Kumar: [http://www.moef.nic.in/downloads/public-information/CH-7.pdf ''Assessment of Cumulative Impact of Hydropower Projects in Alaknanda and Bhagirathi Basins''] (PDF; 5,6 MB), Chapter 7 Hydrology 30. März 2011</ref>
|-
| [[Alaknanda]]
| align="center" | levo
| align="right" | 440
| align="right" | 240
| align="right" | 12587
| align="right" | 4350
| align="right" | 460
| align="center" | [[Devprayag]]
|-
| [[Bhagirathi]]
| align="center" | desno
| align="right" | 260
| align="right" | 254<ref>Ausgemessen in Luftbildmaterial von Google Earth über den längsten Fließweg mit Nebenfluss ''Dharani Gad.'' Länge ab ''Gaumukh'': 240 km</ref>
| align="right" | 7820
| align="right" | 4120
| align="right" | 460
| align="center" | Devprayag
|-
|colspan="8"| '''Pritok'''<ref name="data2">Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007</ref>
|-
| [[Ramganga]]
| align="center" | levo
| align="right" | 490
| align="right" | 596
| align="right" | 32493
| align="right" | 3110
| align="right" | 130
| align="center" | Ibrahimpur
|-
| [[Jamuna]]
| align="center" | desno
| align="right" | 2940
| align="right" | 1376
| align="right" | 366223
| align="right" | 6387
| align="right" | 74
| align="center" | Sahon
|-
| [[Ghaghara]]
| align="center" | levo
| align="right" | 2980
| align="right" | 1080
| align="right" | 127950
| align="right" | 4800
| align="right" | 48
| align="center" | [[Chapra]]
|-
| [[Son (Ganges)|Son]]
| align="center" | desno
| align="right" | 900
| align="right" | 784
| align="right" | 71259
| align="right" | 600
| align="right" | 46
| align="center" | Dinapur
|-
| [[Gandak]]
| align="center" | levo
| align="right" | 1640
| align="right" | 630
| align="right" | 46300
| align="right" | 7620
| align="right" | 44
| align="center" | Sonepur
|-
| [[Koshi (Fluss)|Kosi]]
| align="center" | levo
| align="right" | 2160
| align="right" | 835
| align="right" | 95156
| align="right" | 7000
| align="right" | 34
| align="center" | Kursela
|-
|}
Naravna hidrografska mreža se je močno spremenila z gosto mrežo umetnih vodotokov. Ganges in Jamuna sta zato izgubili veliko svojega obsega z namakalnimi kanali; na primer, kanal Ganges 295 m³/s. in kanal Jamuna 218 m³/s.
== Hidrologija ==
Na režim pretoka Gangesa močno vplivajo sezone in vpliv padavin jugozahodnega [[monsun]]a. 84% od količine padavin pade od junija do septembra. Kljub zmanjšanemu vplivu ledeniške vode iz Himalaje, je na jezu Farakka povprečno razmerje med najnižjim mesečnim odtokom večinoma več kot 1: 21.
Srednje vrednosti mesečnega pretoka (v m³/s) za hidrološko postajo Farakka (višina: 19 m, povodje: 833,000 km², temelji na vrednostih med 1949 do 1973).<ref>[http://www.grdc.sr.unh.edu/html/Polygons/P2846800.html Der Ganges bei Farakka]</ref>:
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.8)
id:darkgrey value:gray(0.3)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.8,0.9)
ImageSize = width:500 height:300
PlotArea = left:50 bottom:40 top:20 right:20
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:45000
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:5000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:2500 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:Jan text:Jan.
bar:Fév text:Feb
bar:Mar text:Mar
bar:Avr text:April
bar:Mai text:Maj
bar:Jun text:Jun
bar:Jul text:Jul
bar:Aoû text:Avg
bar:Sep text:Sept
bar:Oct text:Okt
bar:Nov text:Nov
bar:Déc text:Dec
PlotData=
color:barra width:30 align:left
bar:Jan from:0 till: 2827
bar:Fév from:0 till: 2419
bar:Mar from:0 till: 2014
bar:Avr from:0 till: 1750
bar:Mai from:0 till: 1984
bar:Jun from:0 till: 4314
bar:Jul from:0 till: 20793
bar:Aoû from:0 till: 43030
bar:Sep from:0 till: 36899
bar:Oct from:0 till: 17592
bar:Nov from:0 till: 6836
bar:Déc from:0 till: 3984
PlotData=
bar:Jan at: 2827 fontsize:S text: 2827 shift:(-10,5)
bar:Fév at: 2419 fontsize:S text: 2419 shift:(-10,5)
bar:Mar at: 2014 fontsize:S text: 2014 shift:(-10,5)
bar:Avr at: 1750 fontsize:S text: 1750 shift:(-10,5)
bar:Mai at: 1984 fontsize:S text: 1984 shift:(-10,5)
bar:Jun at: 4314 fontsize:S text: 4314 shift:(-10,5)
bar:Jul at: 20793 fontsize:S text: 20793 shift:(-10,5)
bar:Aoû at: 43030 fontsize:S text: 43030 shift:(-10,5)
bar:Sep at: 36899 fontsize:S text: 36899 shift:(-10,5)
bar:Oct at: 17592 fontsize:S text: 17592 shift:(-10,5)
bar:Nov at: 6836 fontsize:S text: 6836 shift:(-10,5)
bar:Déc at: 3984 fontsize:S text: 3984 shift:(-10,5)
</timeline>
== Nastanek Gangesovega bazena ==
V teku je še vedno trčenje indijske podceline z evrazijsko ploščo, pri čemer se indijska plošča podriva pod evrazijsko, kar povzroča oblikovanje obsežnega narivanja in gubanja v gorah Himalaje in nenehno polnjenje s sedimenti iz Himalaje. Rečni sistem Gangesa se je razvil v vzhodnem delu nižine.
V dolinah v povirju je prevladovala močna rečna [[erozija]] zaradi močnega dvigovanja Himalaje, zato so se ustvarile ozki doline z nestabilnimi pobočji, v nekaterih delih celo [[soteska|soteske]]. Zgornji izviri tokov tečejo v koritaste doline, ki so jih zapustili ledena doba|ledenodobni]] [[ledenik]]i. Po prehodu skozi zadnjo sotesko, skozi rob verige mladih sedimentnih kamnin, reka stalno spreminja trenutna korita in prenaša obsežne količine peska in gramoza s površin. V nadaljnjem poteku vedno bolj prevladujejo bolj drobnozrnate, kmetijsko bolj uporabne usedline. Na visokih, stabilnih sedimentnih nanosih so zrasla mesta.
V ravninskem dnu nižin lahko pride tudi do pomembnih tektonskih premikov. Do konca 12. stoletja je bil Bhagirathi glavni krak Gangesa, a je tekel deloma drugače od današnjega. Potem je bila pomemben krak Padma; od 16. stoletja je bila približno enaka, od 18. stoletja je glavni tok. Ti premiki v smeri, kot tudi nekoliko kasneje selitev Brahmaputre na zahod, tako da je z današnjim Jamunom za Padmo, je mogoče pojasniti s tektonskim dviganjem v zahodnem delu delte Gangesa in stare Brahmaputre, zlasti po potresu leta 1782 in katastrofalnih poplavah leta 1787, ko reka Tistā (pritok Brahmaputre) preusmerila svojo pot stran od Gangesa in se na novo preusmerila v Jamun. <ref name="MiDo">V. N. Mikhailov, M. A. Dotsenko: ''[http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51009715.pdf Processes of Delta Formation in the Mouth Area of the Ganges and Brahmaputra Rivers] (PDF; 444 kB)''</ref> To so samo mlajše spremembe dela Gangesa, večji bo elektroenergetski sistem, prej neodvisne reke.
== Rastlinstvo, živalstvo in ekologija ==
[[File:Florican, 1781.jpg|right|200px|thumb|[[Mala indijska droplja]] ''Sypheotides indicus'']]
[[File:Gavialis gangeticus, ZOO Praha 045.jpg|right|thumb|200px|Gharial (''Gavialis gangeticus'')]]
Človekov razvoj, predvsem kmetijstvo, je zamenjalo skoraj vso prvotno naravno vegetacijo Gangesovega bazena. Več kot 95% zgornjega dela nižine je razgrajeno ali pretvorjeno v kmetijske površine ali urbana območja. Samo en velik kos relativno neokrnjenega habitata ostaja, ki teče vzdolž himalajskega vznožja vključujejo [[Narodni park Rajaji]], [[Narodni park Jim Corbett]] in [[Narodni park Dudhwa]]. <ref name=wwf0166>{{WWF ecoregion|id=im0166 |name= Upper Gangetic Plains moist deciduous forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Še pred kratkim v 16. in 17. stoletju je zgornja planota gojila impresivne populacije divjih [[Azijski slon|azijskih slonov]] (''Elephas maximus''), [[Tiger |tigrov]] (''Panthera tigris''),[[ Rhinoceros |indijskih nosorogov]] (''Rhinoceros unicornis''), jakov (''Bos gaurus''), močvirskih jelenov (''Rucervus duvaucelii''), usnatih medvedov (''Melursus Ursinus'') in indijskih levov. V 21. stoletju obstaja le nekaj velikih divjih živali, predvsem srnjad, merjasci, divja mačka in majhno število volkov, šakalov in lisic. [[Bengalski tiger|Bengalski tigri]], krokodili in močvirski jeleni živijo le na območju Sundarbans v delti Gangesa. Sundarbandsovo ekoregionalno sladkovodno [[močvirje]] pa je skoraj uničeno. <ref name=wwf0162>{{WWF ecoregion|id=im0162 |name= Sundarbans freshwater swamp forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Ogroženi sesalci v zgornjem delu planote so tigri, sloni, usnati medved in štiriroge antilope (''Tetracerus quadricornis'').
Ribe živijo v vseh večjih rekah Gangesove ravnice in so pomemben vir hrane za mnoge ljudi. Na bengalskem področju so pogoste ribe iz družine ''Notopteridae'', [[Pravi krapovci]] (''Cyprinidae''), [[hodeči som]] (''Clarias batrachus''), [[guramiji]] (''Anabantidae'') in mlečnica (''Chanos Chanos''). Kritično ogrožen je gangesov pes (''Glyphis gangeticus''), najden je tudi v rekah in drugih krajih indijske podceline. <ref>{{cite web |url= http://www.fishbase.org/summary/SpeciesSummary.php?genusname=Glyphis&speciesname=gangeticus |title= Glyphis gangeticus, Ganges shark |publisher= [[FishBase]] |accessdate=7 May 2011}}</ref>
V porečju živijo mnoge vrste ptic, kot so myna (družina ''Sturnidae''), papige, vrane, ujede, jerebice in kokoši. Race in sloke se selijo čez Himalajo v zimskem času, kjer jih pritegnejo v velikem številu močvirnata območja. Ni endemičnih ptic v zgornjem delu nižine. Velika indijska droplja (''Ardeotis nigriceps'') in manjši florican (''Sypheotides indicus'') veljajo za globalno ogrožene.
Naravna gozdna meja zgornje nižine je tako temeljito odpravljena, da je težko določiti naravno vrsto vegetacije. Obstaja nekaj majhnih zaplat gozda levo in kažejo, da je velik del zgornjih ravnic prekrival tropski vlažni listnat gozd s ''Shorea robusta'' kot najbolj razširjeno vrsto.
V reki Ganges živi močvirski krokodil (''Crocodylus palustris'') in gavial (''Gavialis gangeticus''). Najbolj slavna favna je sladkovodni delfin (''Platanista gangetica gangetica'') in je bil nedavno razglašen za indijsko nacionalno vodno žival. <ref>{{cite web| url= http://wildpolitics.net/2010/01/19/ganges-river-dolphin-declared-indias-national-aquatic-animal/ |title= Ganges River Dolphin Declared India’s National Aquatic Animal |publisher= WildPolitics.net| accessdate=6 May 2011}}</ref>
Podobna situacija je v spodnjem delu ravnice, ki vključuje spodnji tok Brahmaputre. Več je odprtih gozdov, kjer prevladujejo ''Bombax Ceiba'' v povezavi z ''Albizzia procera'', ''Duabanga grandiflora'' in ''Sterculia vilosa''. Obstaja zgodnje gozdne združbe ''Shorea robusta'', ki bi sčasoma postale prevladujoče, če bi bil gozdu omogočen razvoj. V večini krajev gozdovi ne dosežejo pogojev razvoja zaradi človeških vplivov. Gozdovi v spodnjem delu ravnice so bili, kljub tisoče let poseljevanja, večinoma nespremenjen vse do začetka 20. stoletja. Danes je le okoli 3% ekoregiji še pod naravnim gozdom in samo en velik kos, južno od Varanasija, ostaja. Obstaja več kot štirideset zavarovanih območij, vendar je več kot polovica od teh manjša kot 100 kvadratnih kilometrov. Favna v spodnjem delu ravnice je podobna zgornjemu delu, z dodatkom številnih drugih vrst, kot so vidre (''Lutrogale perspicillata'') in velika indijska cibetka (''Viverra zibetha'').
== Verski pomen ==
Za večina indijskih religij je Ganga, kot Indijci rečejo Gangesu ali njegovi personifikaciji kot boginji, sveta. Kopanje v njej očisti grehov in obljublja odvezo. Mnogi hindujci želijo umreti čim bliže Gangesu - po možnosti v Varanasiju - saj vedo, da bodo njihov pepel stresli v reko.
{{Gallery
|width = 130
|align = center
|lines = 4
|File:GangaTerracottaAhichchhatra.JPG|alt3=|Boginja Ganga stoji na svoji gori "makara", s ''kumbha'', polnim loncem vode v roki, medtem ko spremljevalec drži senčnik nad njo. Terakota, Ahichatra, Uttar Pradesh, obdobje Gupta, 5. st., sedaj v National Museum, New Delhi
|File:GoddessGangaInTribhangaWithRetinue.JPG|alt4=|Boginja Ganga (desno) v pozi ''tribhanga'' s spremstvom. Pratihara, 10. st., sedaj v National Museum, New Delhi
}}
== Gospodarski pomen ==
Gangesova ravnica z rodovitno zemljo, je ključnega pomena za kmetijsko gospodarstvo v Indiji in Bangladešu. Ganges in njegovi pritoki zagotavljajo trajni vir namakanja na velikem območju. Véliko poljščin, pridelanih na področju obsega [[riž]], [[sladkorni trs]], [[leča|lečo]], oljnice, [[krompir]] in [[pšenica|pšenico]]. Ob bregovih reke, prisotnost močvirij in jezer, zagotavlja bogato rastišče za poljščine, kot so stročnice, [[čili]], [[gorčica|gorčico]], [[sezam]], sladkorni trs in jutovec [[''Corchorus'' ]]. Obstajajo tudi številne ribolovne možnosti v mnogih rekah, čeprav so zelo onesnažene. Tudi večja industrijska mesta kot sta Unnao in Kanpur, ki se nahajata na bregovih reke, in kjer prevladuje industrija strojenja, prispevajo k onesnaženju.
Ganges je delno plovna reka, vendar nima posebnega pomena v prometu. Največja mesta ob Gangesu so Kanpur, Varanasi, Patna, Kolkata in Khulna.
Velika mesta vzdolž reke Ganges izkoriščajo do 70 odstotkov reke za pitno vodo.
[[Turizem]] je druga z reko povezana dejavnost. Tri sveta mesta v hinduizem - Haridwar, Prayag (Allahabad) in Varanasi - privabljajo na tisoče [[romar]]jev, da se v njegovih vodah okopajo, saj verjamejo, da sebe očistijo grehov in pomagajo doseči odrešenje. Brzice reke Ganges so prav tako priljubljene za [[rafting]], privabljajo na stotine avanture željnih v poletnih mesecih. Več mest, kot so Kolkata in Patna, so razvili sprehajalne [[pešpot]]i ob bregovih reke, da bi pritegnili turiste.
Za energetsko izkoriščanje vode so bili zgrajeni nekateri jezovi:
* jez Farakka je bil odprta 21. aprila 1975. Jez se nahaja na 42 km dolgem Hogly kanalu.
Pretok vode je že dolgo dolgotrajen vir spora z Bangladešem. Indo Bangladeška pogodba o vodah Gangesa je bila podpisana decembra 1996 in obravnava nekaj vprašanj o delitvi vode med Indijo in Bangladešem <ref name="geopolitics">{{cite journal | title=Geopolitics, Water and Development in South Asia: Cooperative Development in the Ganges-Brahmaputra Delta| author=Stephen Brichieri-Colombi and Robert W. Bradnock| journal=The Geographical Journal| year=March 2003| volume=169 | issue = 1| pages=43–64| doi=10.1111/1475-4959.t01-1-00002}}</ref>
* Jez Tehri je bil zgrajen na reki Bhagirathi, pritoku reke Ganges. Nahaja se 1,5 km dolvodno pri Ganesh Prayag, kraju, kjer se Bhilangana izliva v Bhagirathi. Bhagirathi je ime Gangesa po Devprayagu. Gradnja jezu leži v potresnem območju in je sporana. <ref>{{cite journal | title=The seismic hazard at Tehri dam | author=James N. Brune| journal=Tectonophysics| date=15 February 1993| volume=218 (1–3)| pages=281–286| url=http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6V72-489RP67-22&_user=10843&_coverDate=02%2F15%2F1993&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=gateway&_origin=gateway&_sort=d&_docanchor=&view=c&_searchStrId=1724165798&_rerunOrigin=scholar.google&_acct=C000000150&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10843&md5=eea4a150a5259d9fc87d6ef093809d35&searchtype=a| doi=10.1016/0040-1951(93)90274-N}}</ref> was controversial.<ref>{{cite journal | title=The dam that should not be built| author=Fred Pearce and Rob Butler| journal=NewScientist| date=26 January 1991| url=http://www.newscientist.com/article/mg12917534.600--the-dam-that-should-not-be-built-india-is-building-the-largest-dam-in-asia-in-a-valley-beset-by-earthquakes-and-landslips-seismologists-say-the-site-is-too-dangerous-but-engineers-are-using-discredited-data-to-push-ahead-with-construction--.html}}</ref>
* Pregrada Bansagar je bila zgrajena na reki Son, pritoku reke Ganges, tako za namakanje in hidroelektrarno. <ref>{{cite web |url=http://mowr.gov.in/writereaddata/linkimages/anu228556756739.pdf |title= Bansagar Dam project|accessdate=27 April 2011|publisher= Government of India Ministry of Water Sources}}</ref>
== Onesnaženost ==
Onesnaženje reke je ogromna: dnevno več kot 5,0 milijonov kubičnih metrov onesnažene vode, ki vsebuje toksine, steče v Ganges, samo v Kolkati 320 milijonov litrov v Hugli. Vsebnost E. coli je 2000-krat višja kot v Indiji, voda vsebuje visoke koncentracije cianida, arzena, svinca, cinka, kroma in živega srebra. Po vodi plavajo številna trupla.
Poleg tega le nekaj čistilnih naprav učinkovito deluje, tako da se tam spet meša prečiščena voda z zelo onesnaženo vodo. Leta 1985 je Indijska vlada začela izvajati akcijski načrt (akcijski načrt Ganga) <ref>[http://www.cag.gov.in/reports/scientific/2000_book2/gangaactionplan.htm Ganga Action Plan]</ref>, ki ima za cilj boj proti onesnaževanju. Kljub visokim investicijam, načrt velja v veliki meri za spodletel, ne nazadnje tudi zaradi nedelovanja naprav zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev.
== Glej tudi ==
* [[seznam rek v Indiji]]
* [[seznam rek v Bangladešu]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*Ganges. In: Meyers Konversations-Lexikon. 4. Auflage. Band 6, Verlag des Bibliographischen Instituts, Leipzig/ Wien 1885–1892, S. 892.
*K. L. Rao: India’s Water Wealth. Orient Blackswan, 1979, ISBN 81-250-0704-0. (Ansichten)
*Vijay Singh: Die Göttin, die sich in einen Fluss verwandelt. Kaufmann-Klett, 1994.
Ilija Trojanow: An den inneren Ufern Indiens. Eine Reise entlang des Ganges. Hanser, 2003, ISBN 3-446-20229-3.
*Lena Zühlke: Verehrung und Verschmutzung des Ganges. Regiospectra Verlag, 2013, ISBN 978-3-940132-50-5.
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ganges River}}
* [http://www.ecofriends.org/ EcoFriends India]
[[Kategorija:Svete reke]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
[[Kategorija:Reke v Bangladešu]]
[[Kategorija:Ganges| ]]
{{normativna kontrola}}
qj42dnxvan1gqy3rmxamky8vshlh8wc
Bruno Ravnikar
0
113010
5724462
4994027
2022-07-27T14:52:31Z
Yerpo
8417
slovnica, npov
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Bruno Ravnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], [[fizik]], [[muzikolog]] in [[pedagog]], * [[22. julij]] [[1930]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina Jugoslavija]].
Predaval je na Oddelku za [[muzikologija|muzikologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Veliko se je ukvarjal z [[Akustika|akustiko]] v inženirstvu, v prostorih- [[Dvorana|dvoranah]] in pri [[Glasbeni instrument|glasbenih instrumentih]]. Ustanovil je tudi znano ljubljansko folklorno plesno skupino ''Emona'', ki več desetletij deluje v kulturnem življenju Ljubljane. Sodeloval je pri ustanovitvi folklornega [[Festival Lent|Festivala Lent]] v Mariboru. Tri desetletja je bil direktor in predavatelj na ''Višji tehniški železniški šoli'' v Ljubljani.
== Književna dela ==
* Ravnikar, Bruno ''Osnove glasbene akustike in informatike'' izdala založba DZS, leta 1999.
* Ravnikar, Bruno ''Osnove glasbene akustike in informatike'' izdala založba MIGRAF, leta 2001.
* Ravnikar, Bruno ''Kinetografija, ples in gib'' založila Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, Kranj leta 2004.
* Ravnikar, Bruno ''Kibernetika železniških naprav''- izdaja Višje železniške tehniške šole v Ljubljani- (prvi učbenik uporabne [[Kibernetika|kibernetike]] v slovenščini),
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih muzikologov]]
* [[seznam slovenskih fizikov]]
{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ravnikar, Bruno}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski muzikologi]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
purhuna4n0wnle0d6101kc57h6ly4l0
Clermont-Ferrand
0
114466
5724455
5283175
2022-07-27T14:45:21Z
Ljuba brank
92351
posodobljeno
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Clermont-Ferrand|
canton=sedež 6 kantonov<ref>{{cite web |url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000028652558 |title=Decree 2014-210/''Décret 2014-210 du 21 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département du Puy-de-Dôme'' |website=Légifrance |date=21 February 2014 |language=fr}}</ref>|
INSEE=63113|
postal code=63000|
mayor=Olivier Bianchi<ref>{{cite web |title=Répertoire national des élus: les maires |url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503 |website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises |date=2 December 2020 |language=fr}}</ref>|
term=2020–2026|
intercommunality=Skupnost Clermont|
elevation m=358|
elevation min m=321|
elevation max m=602|
area km2 = 42,67|
coordinates = <!-- wikipodatki -->|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Clermont-Ferrand''' ([[okcitanščina|okcitansko]] ''Clarmont-Ferrand'' / ''Clarmont d'Auvèrnhe'') je glavno [[mesto]] osrednje [[Francija|francoske]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Auvergne (regija)|Auvergne]], [[Občine Francije|občina]] in [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Puy-de-Dôme|departmaja Puy-de-Dôme]]. Leta 1999 je mesto imelo 137.140 prebivalcev.
== Geografija ==
Mesto leži v srednji Franciji v osrčju [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Zahodno od njega se nahaja veriga vrhov ognjeniškega izvora, med katerimi je najbolj poznan [[Puy-de-Dôme (gora)|Puy-de-Dôme]]. Proti vzhodu se skupnost razprostira na planoto [[Limagne]].
== Administracija ==
Kantoni Clermont-Ferrand so upravni deli departmaja Puy-de-Dôme v osrednji Franciji. Od reorganizacije francoskega kantona, ki je začela veljati marca 2015, je mesto Clermont-Ferrand razdeljeno na 6 kantonov. Njihov sedež je v Clermont-Ferrandu.<ref name=decret>{{cite web|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000028652558|title=Décret n° 2014-210 du 21 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département du Puy-de-Dôme | Legifrance|accessdate=2017-07-12}}</ref>
{| class="wikitable"
! Name !! Population (2019)<ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/6011060/dep63.pdf Populations légales 2019: 63 Puy-de-Dôme], INSEE</ref> !! Cantonal Code
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-1 || align="right" | 22.359|| align="right" | 6310
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-2 || align="right" | 25.004|| align="right" | 6311
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-3 || align="right" | 24.810|| align="right" | 6312
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-4 || align="right" | 22.324|| align="right" | 6313
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-5 || align="right" | 27.249|| align="right" | 6314
|-
| Canton of Clermont-Ferrand-6 || align="right" | 26.089|| align="right" | 6315
|-
|}
Okrožje Clermont-Ferrand je francosko okrožje v [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Puy-de-Dôme]] v [[Francoske regije|regiji]] [[Auvergne-Rona-Alpe]]. Ima 73 občin. Njegovo prebivalstvo je 360.276 (2016), njegova površina pa 884,4 km².<ref name=insee>{{cite web|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=ARR-631+ARR-632+ARR-633+ARR-634+ARR-635|title=Comparateur de territoire, géographie au 01/01/2021|accessdate=20 June 2022|publisher=[[INSEE]]}}</ref> Zaradi reorganizacije francoskih kantonov, ki je začela veljati leta 2015, meje kantonov niso več povezane z mejami okrožij.
== Zgodovina ==
Clermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot ''Nemessos'' (keltsko posvečeni gozd) [[Stari Grki|grški]] geograf [[Strabon]]. Leta [[52 pr. n. št.]] se je v njegovi bližini odvijala slavna [[bitka pri Gergoviji]], v kateri so [[Kelti|keltska plemena]] [[Arverni|Arvernov]] pod [[Vercingetorix]]om premagala [[Gaj Julij Cezar|Cezarjevo]] vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v ''Augustonemetum'', po [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarju Avgustu]]. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta [[475]] postala del njihovega [[Vizigotsko kraljestvo|kraljestva]], v 6. stoletju pa pripadla [[Franki|Frankovski državi]]. Leta [[848]] se je mesto preimenovalo v ''Clairmont'', po gradu ''Clarus Mons'', v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta [[1095]], na Clermontskem zboru, je [[papež Urban II.]] pridigal v podporo [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu [[1120]] so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj ''Montferrand''. Leta [[1551]] Clermont postane kraljevo mesto, v letu [[1610]] pa neodtujljiva kronska lastnina.
[[15. april]]a [[1630]] je ''Edikt iz [[Troyes]]a'' združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu [[1731]] s strani [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).
V 20. stoletju sta se z izgradnjo tovarne gum [[Michelin]] in mestnih vrtov, ki so oblikovali moderni Clermont-Ferrand, nekdaj samostojna kraja popolnoma združila.
== Znamenitosti ==
[[Slika:Notre dame port arrierer 1.jpg|thumb|right|280px|Notredamska bazilika, Clermont-Ferrand]]
Clermont-Ferrand je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]].
* [[Romanska arhitektura|romanska]] [[bazilika (zgradba)|bazilika]] [[Bazilika Notre-Dame du Port|Notre-Dame du Port]] iz 12. stoletja, od leta 1998 na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOvem]] [[Svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]],
* [[Gotska arhitektura|gotska]] [[stolnica]] [[Stolnica Notre-Dame-de-l'Assomption de Clermont|Notre-Dame de l'Assomption]] iz 13. do 14. stoletja, sedež Clermontske nadškofije, francoski zgodovinski spomenik,
* zgodovinska četrt [[Montferrand, Puy-de-Dôme|Montferrand]],
* pokopališče ''Cimetière des Carmes''
* mestna opera, zgrajena v letih 1891−94,
* arheološki muzej Bargoin,
* muzej umetnosti Roger Quilliot,
* kip Vercingetorixa, delo francoskega kiparja [[Frédéric Auguste Bartholdi|Bartholdija]].
== Šport ==
Na dirkališču [[Charade Circuit]] v okolici Clermont-Ferranda, ki je potekalo po zaprtih javnih cestah in je bilo znano po razmeroma hudih vzponih in spustih, je štirikrat potekala dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] za [[Velika nagrada Francije|Veliko nagrado Francije]]. Zmagali so [[Jim Clark]] leta [[Velika nagrada Francije 1965|1965]], [[Jackie Stewart]] v letih [[Velika nagrada Francije 1965|1965]] in [[Velika nagrada Francije 1972|1972]] ter [[Jochen Rindt]] leta [[Velika nagrada Francije 1970|1970]].
[[Slika:Clermont pierre carree.jpg|thumb|center|800px|Panorama mesta]]
== Pobratena mesta ==
* [[Aberdeen]] ([[Škotska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Braga]] ([[Portugalska]]),
* [[Gomel]] ([[Belorusija]]),
* [[Norman, Oklahoma|Norman]] ([[Oklahoma]], [[Združene države Amerike|ZDA]]),
* [[Oviedo]] ([[Španija]]),
* [[Oyem]] ([[Gabon]]),
* [[Regensburg]] ([[Nemčija]]),
* [[Salford]] ([[Anglija]], Združeno kraljestvo).
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Clermont-Ferrand}}
* [http://www.ville-clermont-ferrand.fr/ uradna stran] (v francoščini)
* [http://www.ot-clermont-ferrand.fr/ turizem]
{{Prefectures of regions of France}}
{{Préfectures of departments of France}}
[[Kategorija:Auvergne]]
[[Kategorija:Občine departmaja Puy-de-Dôme]]
[[Kategorija:Prefekture Francije]]
[[Kategorija:Mesta departmaja Puy-de-Dôme]]
[[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]]
[[Kategorija:Clermont-Ferrand|*]]
{{normativna kontrola}}
ang4urb19b7phnhigqhhgjo9qxjxljz
Vogel
0
115331
5724391
5616294
2022-07-27T12:08:27Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Vogel}}
{{Zapomen|skupino vrhov v Fužinskih planinah|Vogli}}{{Infopolje Gora|name=Vogel|photo=Slovenia-41 (40113769855).jpg|map=Slovenija|range=[[Julijske Alpe]]|location={{SLO}}}}
'''Vogel''' je 1923 m visoka gora, ki leži na jugovzhodnem delu [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Je tudi visokogorsko [[Smučišče Vogel|smučišče]] v območju [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] in priljubljena poletna izletniška točka. Gondolska žičnica pripelje obiskovalce na Rjavo skalo na nadmorski višini 1535 m, kjer je razgled na [[Bohinj|Bohinjsko kotlino]] z [[Bohinjsko jezero|Bohinjskim jezerom]].
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Vogel2.jpg|Vogel poleti
Slika:Triglav-izVogla.jpg|Pogled na Triglav
Slika:Vogel4.jpg|Pogled na Bohinjsko jezero
Slika:Vogel3.JPG|Panoramska restavracija
Slika:Skigebiet Vogel Bohinj.jpg|Smušišče Vogel, Bohinj
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Smučišče Vogel]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Vogel (mountain)|Vogel}}
* http://www.vogel.si/ Vogel SKI center
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=588 Vogel - Hribi.net]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
{{geo-stub}}
nga0zz2d444woq06785lgksotp8y9mk
Berko
0
115379
5724425
5723729
2022-07-27T13:27:13Z
France Berčič
126101
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba
| name = Berko
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| other_names = France Berčič
| known_for = [[umetnost|umetnik]]
| occupation =
}}
'''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]].
„ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“ '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983
„Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“. Teleks, 1980
„ Berko iz Škofje Loke, ki zna narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“. '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', 1992
Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', 2010
Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov. '''Vojko Urbančič''' 2016
=== Življenjepis ===
Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom.
Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad.
== Samostojne razstave ==
* Pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016)
* Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007)
* Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005)
* Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003)
* [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993)
* Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979)
* Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976)
==Skupinske razstave==
* Evropsko figurativno slikarsvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)
* Slovenija in neuvrščeni pop, Galerija Equrna, Maribor (2016)
* Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015)
* East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011)
* Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003)
* Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002)
* Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984)
* Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983)
* Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006)
==Nagrade==
* Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010)
* Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006)
* Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003)
* Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984)
* Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980)
* Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979)
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* http://www.berko-slikar.si/
* https://berko.splet.arnes.si/{{Slepa povezava}}
{{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{likovnik-stub}}
{{DEFAULTSORT:Berko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
7fud1om3dxfa1ncbhr1957lmmx08j4g
5724427
5724425
2022-07-27T13:30:56Z
France Berčič
126101
/* Skupinske razstave */ popravil napako
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba
| name = Berko
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| other_names = France Berčič
| known_for = [[umetnost|umetnik]]
| occupation =
}}
'''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]].
„ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“ '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983
„Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“. Teleks, 1980
„ Berko iz Škofje Loke, ki zna narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“. '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', 1992
Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', 2010
Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov. '''Vojko Urbančič''' 2016
=== Življenjepis ===
Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom.
Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad.
== Samostojne razstave ==
* Pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016)
* Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007)
* Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005)
* Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003)
* [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993)
* Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979)
* Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976)
==Skupinske razstave==
* Evropsko figurativno slikarsvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)
* Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016)
* Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016)
* Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015)
* East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011)
* Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003)
* Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002)
* Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984)
* Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983)
* Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006)
==Nagrade==
* Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010)
* Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006)
* Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003)
* Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984)
* Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980)
* Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979)
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* http://www.berko-slikar.si/
* https://berko.splet.arnes.si/{{Slepa povezava}}
{{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{likovnik-stub}}
{{DEFAULTSORT:Berko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
nuich2qaj19y3ip6w2a1zniqp0du52a
Debeloglavčki
0
118685
5724493
4885360
2022-07-27T16:31:40Z
MZaplotnik
13263
'naša' slika
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Debeloglavčki
| image = Green Grass-Dart.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = ''Ocybadistes walkeri''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Lepidoptera]] (dnevni metulji)
| superfamilia = '''Hesperioidea'''
| familia = '''Hesperiidae'''
| familia_authority = [[Pierre André Latreille|Latreille]], [[1809]]
| diversity = okrog 550 rodov<br />3500 vrst
| diversity_link = Seznam rodov debeloglavcev
| subdivision_ranks = [[Poddružina|Poddružine]]
| subdivision =
[[Coeliadinae]]<br />
[[Pyrrhopyginae]]<br />
[[Hesperiinae]]<br />
[[Heteropterinae]]<br />
[[Megathyminae]] <small>(sporno)</small><br />
[[Pyrginae]]<br />
[[Pyrrhopyginae]]<br />
[[Trapezitinae]]
}}
'''Debeloglávčki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Hesperiidae''') so edina [[družina (biologija)|družina]] [[žuželke|žuželk]] naddružine '''Hesperioidea''' reda [[dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (Lepidoptera).
Debeloglavčki se od ostalih metuljev, ki jih uvrščamo v naddružino [[Papilionoidea]] in [[neotropnost|neotropno]] naddružino [[Hedyloidea]], razlikujejo v več pomembnih pogledih. Te tri skupine imajo, posebno v stadiju jajčeca, ličinke in bube, več skupnih značilnosti (Ackery et al. 1999). Vendar pa imajo debeloglavčki konce [[tipalka|tipalk]] zasukane nazaj kot [[kvačka|kvačke]], metulji imajo zadebeljene konice tipalk in hediloidi operesene ali glavnikaste tipalke, zaradi česar še bolj spominjajo na molje kot debeloglavčki. Imajo tudi bolj tršata telesa z močnejšimi mišicami [[žuželčje krilo|kril]]. Hesperioidea je najverjetneje sorodna skupini [[Papilionoidea]] in skupaj s Hedyloidea oblikuje naravno skupino oziroma [[klad]].
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|sličica|levo|Rjasti vihravček iz poddružine ''Hesperiidae'', fotografiran na Bledu]]
Poznamo okrog 3400 vrst debeloglavcev. Navadno jih razvrščamo v naslednje poddružine:
* [[Coeliadinae]], okrog 75 vrst
* [[Pyrrhopyginae]], okrog 150 vrst
* [[Pyrginae]], okrog 1000 vrst
* [[Heteropterinae]], okrog 150 vrst
* [[Hesperiinae]], čez 2000 vrst
* [[Trapezitinae]], okrog 60 vrst
Številne vrste debeloglavčkov so si izredno podobne. Nekaterih vrst iz rodov ''Erynnis'', ''Hesperia'' in ''Amblyscirtes'' na prvi pogled ne morejo ločiti niti strokovnjaki. Edini način, da jih ločimo, je z disekcijo in pregledom [[spolovila|spolovil]].
== Viri ==
<div class="references-small">
* Ackery, P.R., de Jong, R and Vane-Wright, R.I. (1999). The Butterflies: Hedyloidea, Hesperioidea and Papilionoidae. Str. 263-300 v Kristensen, N.P. (Ed.). ''Lepidoptera, Moths and Butterflies''. Volume 1: Evolution, Systematics, and Biogeography. Handbuch der Zoologie. Eine Naturgeschichte der Stämme des Tierreiches / Handbook of Zoology. A Natural History of the phyla of the Animal Kingdom. Band / Volume IV Arthropoda: Insecta Teilband / Part 35: str. 491. Walter de Gruyter, Berlin, New York.
</div>
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Hesperiidae}}
; v angleščini
* [http://www.cirrusimage.com/skipper_photos.htm Skippers of North America: Large format diagnostic photographs] Cirrus Digital Imaging
* [http://tolweb.org/Hesperiidae/12028 Tree of Life Hesperiidae]
[[Kategorija:Dnevni metulji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1809]]
[[Kategorija:Debeloglavčki|*]]
{{normativna kontrola}}
1zay3e5sdrowu359yaulc881ubsu9ma
5724498
5724493
2022-07-27T16:38:14Z
MZaplotnik
13263
+lat.
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Debeloglavčki
| image = Green Grass-Dart.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = ''Ocybadistes walkeri''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Lepidoptera]] (dnevni metulji)
| superfamilia = '''Hesperioidea'''
| familia = '''Hesperiidae'''
| familia_authority = [[Pierre André Latreille|Latreille]], [[1809]]
| diversity = okrog 550 rodov<br />3500 vrst
| diversity_link = Seznam rodov debeloglavcev
| subdivision_ranks = [[Poddružina|Poddružine]]
| subdivision =
[[Coeliadinae]]<br />
[[Pyrrhopyginae]]<br />
[[Hesperiinae]]<br />
[[Heteropterinae]]<br />
[[Megathyminae]] <small>(sporno)</small><br />
[[Pyrginae]]<br />
[[Pyrrhopyginae]]<br />
[[Trapezitinae]]
}}
'''Debeloglávčki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Hesperiidae''') so edina [[družina (biologija)|družina]] [[žuželke|žuželk]] naddružine '''Hesperioidea''' reda [[dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (Lepidoptera).
Debeloglavčki se od ostalih metuljev, ki jih uvrščamo v naddružino [[Papilionoidea]] in [[neotropnost|neotropno]] naddružino [[Hedyloidea]], razlikujejo v več pomembnih pogledih. Te tri skupine imajo, posebno v stadiju jajčeca, ličinke in bube, več skupnih značilnosti (Ackery et al. 1999). Vendar pa imajo debeloglavčki konce [[tipalka|tipalk]] zasukane nazaj kot [[kvačka|kvačke]], metulji imajo zadebeljene konice tipalk in hediloidi operesene ali glavnikaste tipalke, zaradi česar še bolj spominjajo na molje kot debeloglavčki. Imajo tudi bolj tršata telesa z močnejšimi mišicami [[žuželčje krilo|kril]]. Hesperioidea je najverjetneje sorodna skupini [[Papilionoidea]] in skupaj s Hedyloidea oblikuje naravno skupino oziroma [[klad]].
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|sličica|levo|Rjasti vihravček (''Ochlodes sylvanus'') iz poddružine ''Hesperiinae'', fotografiran na Bledu]]
Poznamo okrog 3400 vrst debeloglavcev. Navadno jih razvrščamo v naslednje poddružine:
* [[Coeliadinae]], okrog 75 vrst
* [[Pyrrhopyginae]], okrog 150 vrst
* [[Pyrginae]], okrog 1000 vrst
* [[Heteropterinae]], okrog 150 vrst
* [[Hesperiinae]], čez 2000 vrst
* [[Trapezitinae]], okrog 60 vrst
Številne vrste debeloglavčkov so si izredno podobne. Nekaterih vrst iz rodov ''Erynnis'', ''Hesperia'' in ''Amblyscirtes'' na prvi pogled ne morejo ločiti niti strokovnjaki. Edini način, da jih ločimo, je z disekcijo in pregledom [[spolovila|spolovil]].
== Viri ==
<div class="references-small">
* Ackery, P.R., de Jong, R and Vane-Wright, R.I. (1999). The Butterflies: Hedyloidea, Hesperioidea and Papilionoidae. Str. 263-300 v Kristensen, N.P. (Ed.). ''Lepidoptera, Moths and Butterflies''. Volume 1: Evolution, Systematics, and Biogeography. Handbuch der Zoologie. Eine Naturgeschichte der Stämme des Tierreiches / Handbook of Zoology. A Natural History of the phyla of the Animal Kingdom. Band / Volume IV Arthropoda: Insecta Teilband / Part 35: str. 491. Walter de Gruyter, Berlin, New York.
</div>
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Hesperiidae}}
; v angleščini
* [http://www.cirrusimage.com/skipper_photos.htm Skippers of North America: Large format diagnostic photographs] Cirrus Digital Imaging
* [http://tolweb.org/Hesperiidae/12028 Tree of Life Hesperiidae]
[[Kategorija:Dnevni metulji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1809]]
[[Kategorija:Debeloglavčki|*]]
{{normativna kontrola}}
az70c41obznwnofawv940m0bj96gv22
Trbovlje
0
124885
5724644
5677997
2022-07-28T05:35:29Z
Ajants
185368
/* Ljudje, povezani s Trbovljami */
wikitext
text/x-wiki
{{slog|razlog=nametana vsebina, delno preveč promocijski ton, delno spada v članek [[Občina Trbovlje]]}}
{{Infopolje Naselje
|official_name = Trbovlje
| settlement_type = Mesto
|nickname =
|motto =
|image_skyline = Trbovlje - ulica Sallaumines, stanovanjski bloki.jpg
|imagesize =
|image_caption = Stanovanjski bloki Sallaumines v Trbovljah, [[2011]]
|image_flag = Trbovlje-zastava.gif
|image_seal =
| image_shield =Trbovlje.png
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
| pushpin_map = Slovenia<!-- Slovenia -->
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
| coor_pinpoint =
| coordinates_type = region:SI_type:city
| coordinates_display = inline,title
| coordinates_footnotes =
| coordinates_region = SI
|subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{SLO}}
|subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1 = [[Štajerska]]
|subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]]
|subdivision_name2 = [[Štajerska pokrajina|Štajerska]]
|subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3 = [[Zasavska regija]]
|subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4 = [[Trbovlje]]
|government_type = [[mestni svet]]
|leader_title = [[seznam županov Trbovelj|župan]]
|leader_name = [[Jasna Gabrič]]
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Status mesta
|established_date = [[1952]]
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 =
|established_date3 =
| area_total_km2 = 58
| area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref>
|population_as_of = 2020
|population_note =
|population_total = 16.105
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_density_km2 = auto
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|latd=46|latm=8|lats=58.94|latNS=N
|longd=15|longm=2|longs=56.63|longEW=E
|elevation_m = 309,7
|postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code = 1420
|area_code = 03
|blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info = LJ
|website = {{URL|www.trbovlje.si}}
|twin1 = [[Slika:Blason Sallaumines.svg|20px|Grb Sallauminesa]] [[Sallaumines]]
|twin1_country = {{FRA}}
|footnotes =
}}
'''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so glede na število prebivalcev (približno 14.000) 9. največje [[mesto]] v Sloveniji in največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]], hkrati pa tudi geografsko središče [[Zasavje|Zasavja]] in [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]], ki ima še okoli 2.000 prebivalcev več kot samo mesto (16.000). V zadnjem obdobju se število prebivalstva zmanjšuje.
Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini, ob potoku [[Trboveljščica]], s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku.
Trbovlje se delijo na naslednje mestne predele: poleg središča mesta so to še nekdanje rudarske in delavske kolonije Vode, Žabjek (Žabja vas), Nasipi, Jugov grabe, Bevško, Ribnik, Pod Gozdom, Hohkrautova kolonija, Neža, Vreskovo, Ojstro, Loke, Gornje Trbovlje, Volkova Loka, Golovec, Klek (Gornji in Spodnji Klek), Globušak, Pod Ostrim vrhom. V mestnem središču izstopa novejše blokovsko naselje Sallaumines. [[Gabrsko]] je samostojno naselje.
V zgodovini so Trbovlje zaznamovali številni industrijski obrati, rudnik in tudi [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]]. Trbovlje se tako ponašajo z najvišjim dimnikom v Evropi, ki je visok 360 metrov, premer pri tleh znaša 27,5 metra, na vrhu pa 7,7 metra. Ob močnem vetru njegov vrh niha do skoraj enega metra.
Občina Trbovlje praznuje svoj praznik 1. junija kot počastitev spomina na boj z Orjuno. Tisto nedeljsko jutro, 1. junija 1924, ob deseti uri dopoldne se je okoli 800 oboroženih orjunašev, ki med delavskim rudarskim narodom niso imeli podpore, zbralo na trboveljski železniški postaji in skupaj z godbo odkorakalo proti mestu. Ob cesti pred rudarskim domom jih je v zasedi pričakalo 60 do 70 borcev Proletarskih akcijskih čet, ki so vojaško godbo spustili mimo, nato pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune, na kar so orjunaši odgovorili z ognjem.
Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki Proletarskih akcijskih čet vrgli med orjunaše. Spopadajoči strani sta se razmaknili, ogenj pa je terjal nekaj življenj ter poškodoval večje število ljudi. Orjunaši so nato v meščanskem delu Trbovelj razvili svoj prapor. V znak maščevanja so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja Franca Fakina in ga pozneje v kamnolomu mučili in ubili. Nato so vdrli še v rudarski dom in ga zažgali. Oblasti so v mesto napotile vojsko, ki je do večera že zasedla Trbovlje.
== Zgodovina ==
Trbovlje je mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti [[Hrastnik|Hrastniku]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] so gradili [[Nemci]] med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].
[[Slika:Ana Dimnik.jpg|levo|sličica|216x216_pik|alt=|[[Ana Dimnik]]]]
Ob [[Sava|Savi]] v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa [[Cesarica|cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]], saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla [[Ladja|ladje]] navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala.
Trbovlje so razcvet doživele z izkopavanjem premoga od leta 1804 dalje. Število prebivalcev je takrat začelo strmo naraščati, graditi so se začele ceste in naselja za rudarje t.i. kolonije. Trbovlje tako niso bile več prostor za peščico kmetov, ampak so začele dobivati družbeni razred delavcev in meščanov ter so se tako razvile v mesto. Danes nas na obdobje rudarjenja spominjajo številni vhodi v rove, rudarske kolonije, bronasta kipa rudarjev Stojana Batiča pred Delavskim domom Trbovlje. Nanj spominja tudi legenda o škratu Perkmandeljcu, ki je rudarjem kradel malico in jim nagajal v rovih med njihovim delom.
V času razcveta rudarstva je imela v Trbovljah največ veljave [[nemščina]]. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila [[Ana Dimnik]], gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini Sallaumines, ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa [[Celjski grofje|celjskih grofov]], danes imenovana tudi Lovski gradič. Gre za najstarejšo hišo v Trbovljah, ki je bila v urbarju prvič omenjena leta 1582. V notranjosti objekta se nahaja občinska protokolarna oziroma poročna soba.
== Kum ==
Najvišji vrh v Občini Trbovlje in v Zasavju nasploh je [[Kum]], ki leži na 1220 metrih nadmorske višine, geografsko pa je lociran skoraj v središču Slovenije. Na Kumu, znanemu tudi kot zasavski Triglav, je poleg Planinskega doma na Kumu, ki je bil leta 2015 imenovan za Naj planinsko kočo, leži tudi cerkev sv. Neže in zvonik ter RTV oddajnik. Prvi zametki oddajanja segajo že v leto 1957, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je oddajni center Kum leta 1991 kot prvi v Sloveniji doživel letalski napad, napaden pa je bil kar dvakrat.
[[Slika:Kum cerkev oddajnik 1.jpg|levo|sličica|197x197_pik]]
Cerkev sv. Neže ima kar dva zvonika, eden je lociran v cerkvi, drugi pa ob cerkvi. Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe, zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm« (pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum!
Pogled z najvišjega vrha v Posavskem hribovju seže skoraj po celi Sloveniji. Od vzhoda proti jugu vidimo Gore, Kopitnik, Kočevski Rog, Snežnik, Nanos, v bližini pa dolino Sopote in prostrano Dolenjsko gričevje zahod pa nam ponudi Julijce s Triglavom, pred njimi Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje in če pogled premikamo proti severu, vidimo Karavanke in Kamniške Alpe, v jasnih dneh se vidi do Ljubljane in celo preko meja Slovenije, do zagreba in Trsta.[[Trbovlje#cite note-5|<sup>[5]</sup>]]
V juniju ste na Kumu lahko priča kolesarskemu vzponu na Kum in spominski slovesnsoti ob dnevu državnosti. Zadnjo nedeljo v avgustu se na Kumu srečajo romarji iz številnih krajev po Sloveniji na t.i. Kumlanski nedelji.
== Trbovlje - novomedijsko mesto ==
Ljudje danes iščejo priložnosti v novih tehnologijah in znanjih. Trbovlje so novomedijsko mesto, kjer vsako leto poteka festival Speculum Artium, ki vsakokrat privabi domače in tuje umetnike in prav vsakič osupne z novimi umetnostnimi instalacijami, s predavanji in z delavnicami.
Ne smemo pozabiti tudi na virtualni muzej rudarstva, 4. dritl, ki je svoja vrata odprl leta 2017 in gostil že več tisoč ljudi iz vsega sveta. 4. DRITL, prejemnik številnih nagrad, dediščino rudarstva predstavlja na nov, vizualno atraktiven način. Prebijate se lahko čez pravi rudniški rov, opremljen z originalnimi rudniškimi eksponati, s svetlobnimi in zvočnimi efekti, hologrami in projekcijami. S pomočjo najsodobnejše opreme za navidezno in razširjeno resničnost boste vstopili v svet rudarjev, kakršen je bil pred 100 leti. S sodobno tehnologijo predstavljamo tudi življenje rudarskih družin in njihov boj za boljši jutri.
[[Slika:Tone Seliškar 1960.jpg|sličica|194x194_pik|Tone Seliškar]]
Kramp, lopata in navidezna resničnost skupaj pričarajo nepozabno doživetje za vse generacije. Muzejski eksponati so zanimivi tako s tehničnega, zgodovinskega vidika, kot tudi zaradi samega načina prikaza. Poudarek tako ni na opisovanju golih zgodovinskih dejstev, temveč na občutkih, ter z novomedijskimi tehnologijami pripovedovanih zgodbah o ljudeh. Humanizacija tehnologije. 4. dritl se nahaja v prostorih Delavskega doma Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=http://4dritl.si/ponudba-ogledov/|title=Obiščite nas – Virtualni muzej rudarstva – 4. Dritl|accessdate=2018-08-10|website=4dritl.si|language=sl-SI}}</ref>
== Glasba in umetnost ==
Trboveljske korenine imajo številni znani glasbeniki in kulturniki. Med njimi so tudi zasedba [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]], [[Red Five Point Star|Red Five Point Star,]] ki je svoj ritem ska glasbe ponesla tudi po ZDA in Afriki, evrovizijska predstavnica in igralka [[Tanja Ribič]]. Prav tako iz Trbovelj izvira vrhunska umetniško-plesna zasedba [[En knap]], akademski slikar [[Janez Knez]] in pesnik ter pisatelj [[Tone Seliškar]]. Tudi [[Delavska godba Trbovlje]] ima svoje pomembno mesto tako v kraju samem, kot v Sloveniji. Je dobitnica zlatih priznanj z največjih tekmovanj pihalnih orkestrov.
[[Laibach]] je svetovno znana zasedba, katerih zvok je grajen na t.i. industrijskih zvokih trboveljskega okolja. Veliko odmevnost je sprožil dogodek, ko je bil prepovedan njihov multimedijski projekt [[Rdeči revirji]]. Pozneje so jim oblasti celo prepovedale javno nastopanje in uporabo imena, a so kljub temu nadaljevali ustvarjanje.
== Anduht in Nohšiht ==
[[Slika:Trbovlje dimnik.jpg|sličica|207x207_pik|alt=|[[Trboveljski dimnik]]]]
Tradicionalna dogodka, ki vsako leto potekata v sklopu praznovanja občinskega praznika v mesecu juniju sta Anduht in Nohšiht. Imeni prireditev sta tipični rudarski, anduht pomeni slavje, nohšiht pa pomeni nočno službo. Poleg obeh koncertnih večerov, obiskovalca pozdravi še Podeželska tržnica, na kateri se predstavljajo lokalni ponudniki in ustvarjalci ter tekmovanje v kuhanju grenadirmarša, ki sta prvič potekala leta 2017. Vsako leto se tekmovanja, kot komisija za ocenjevanje, udeležijo znana imena slovenske kulinarike, med seboj pa se v kuhanju preizkušajo lokalna podjetja, zavodi in društva.
== Mladinski hostel ==
Trbovlje vam poleg zasebnih ponudnikov nudijo tudi prenočišče v hostlu Zavoda za šport in mladino Trbovlje (ZMŠT). Poleg nočitve v dvoposteljni sobi (posameznik ali par), apartmaju (posameznik, par, družina z otroki) ali v večposteljni sobi (skupine do 14 oseb) so gostom zagotovljeni samostojni (apartma, dvoposteljne sobe) in skupinski toaletni prostori (večposteljne sobe). Gostom je na voljo uporaba tudi skupnega večnamenskega prostora, souporaba hotelske kuhinje ter zunanji in notranji prostor kavarne. Zavod za mladino in šport Trbovlje gostom ne ponuja zgolj nočitve, temveč prijetno izkušnjo bivanja v hotelu, ki skozi svojo obliko in poslikavo prikazuje naravne dediščine Zasavja. Sobe, poimenovane po najlepših zasavskih hribih, goste že ob prvem stiku popeljejo v svet pustolovščin, ki jih Zasavje ponuja. Zavod za mladino in šport Trbovlje preveva poseben utrip. Je eden redkih prostorov, kjer se v Zasavju srečujejo poti posameznikov različnih narodnosti, kultur, prepričanj, pogledov. Poleg obiskovalcev iz vseh koncev in krajev pa vzdušje bivanja krepijo dogodki Zavoda, ki gostom poleg nočitve ponuja še zabavne, poučne, glasbene, rekreativne in druge vsebine.<ref>{{Navedi splet|url=http://mct.si/sl/domov/|title=Mladinski center Trbovlje|accessdate=2018-08-10|website=mct.si|language=sl-SI}}</ref>
== Tradicionalne jedi ==
200 let rudarjenja in industrializacije sta svoj pečat pustila tudi v kulinariki. Jedi, značilne za te kraje, so preproste, narejene iz žit, stročnic in okopavin, a izjemno okusne.
* Knapovsko sonce oziroma funšterc je najbolj prepoznavna zasavska jed. Gre za neke vrste palačinko, ki se jo zlato zapeče. Funšterc mora biti rahel, srednje debel ter rumen kot sonce.
* Grenadirmarš, pražena jed iz testenin, kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov in začimb je bila najbolj priljubljena med vojaki in kmeti med prvo svetovno vojno.
* Zasavska jetrnica pa je prava posebnost v slovenskem prostoru. Polnjena je z mešanico svinjskega mesa in jeter, slanine in riža oziroma kaše.
Poleg zgoraj naštetih pa so priljubljene še: rudarska kisla župa, prečmuh ali fižol z jabolki, krumpantoč, pehtranova potica,...
== Ljudje, povezani s Trbovljami ==
{{Glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Trbovlje}}{{col-begin}}{{col-2}}
* [[Jože Ciuha]], slikar
* [[Bogdan Barovič]], politik
* [[Aleš Gulič]], poslanec
* [[Stojan Batič]], kipar
* [[Jožef Hašnik]], župnik in pesnik
* [[Leopold Hočevar - Hoči]], slikar
* [[Ana Dimnik]], gostilničarka in zavedna Slovenka
* [[Tončka Čeč]], narodna junakinja
* [[Miha Marinko]], narodni heroj in politik
* [[Janko Drnovšek]], gradbeni inženir in strokovni pisec
* [[Boris Hamrla]], rudarski inženir in strokovni pisec
* [[Anton Kuder]], pravnik in strokovni pisec
* [[Jože Pirš]], strokovni pisec
* [[Mihael Gunzek]], klarinetist, dirigent
* [[Ciril Ličar]], pianist
{{col-2}}
* [[Marija Jamar-Legat]], literarna zgodovinarka
* [[Edvard Salezin]], kipar
* [[Tomo Pitamic]], zdravnik in strokovni pisec
* [[Ciril Škerjanec]], violončelist
* [[Albert Kramer]], politik
* [[Elda Piščanec]], slikarka
* [[Milan Rijavec]], slikar
* [[Tone Seliškar]], pesnik
* [[Ludvik Mrzel]], pesnik
* [[Avgust Šuligoj]], organizator in vodja pevskega zbora rudarske mladine
* [[Janez Knez]], akademski slikar
* [[Tanja Ribič]], pevka in igralka
* [[Alojz Zupan]], klarinetist
* [[Uroš Zupan]], pesnik in esejist
* [[Mirko Bivic]], dirkač
* [[Andrej Malgaj]], dirkač in mehanik
* [[Darko Jorgić]], slovenski namizni tenisač
* [[Slavko Stošicki]], poslovnež, častni občan Trbovelj
{{col-end}}
== Sakralna dediščina ==
* [[Cerkev sv. Martina, Trbovlje]]
* [[Cerkev sv. Miklavža, Loke]]
* [[Cerkev sv. Križa, Retje]]
* [[Cerkev sv. Katarine, Čeče]]
* [[Cerkev sv. Marka, Ostenk]]
* [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje]]
== Viri ==
* Krajevni leksikon Slovenije, SAZU Ljubljana, 1976
{{Opombe}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Trbovlje}}
{{Wikipotovanje|Trbovlje}}
* [http://www.trbovlje.si/ Spletna stran Občine Trbovlje]
{{Trbovlje}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]]
[[Kategorija:Trbovlje|*]]
{{normativna kontrola}}
t05pm5vevo97w4l8we6jq9f11jrwr31
Sašo Lap
0
130056
5724459
5625593
2022-07-27T14:50:06Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{avtobiografija}}
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Sašo Lap''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], * [[4. oktober]] [[1953]].
== Življenjepis ==
Rojen - 1953 na Jesenicah na Gorenjskem - 1960 Osn. šola v Stražišču pri Kranju - 1968 Tehniška srednja šola Iskra Kranj - 1972 Fakulteta za strojništvo Lubljana - 1976 ing. pripravnik v Iskra Kranj - 1983 vodja tehnologije v Iskra Telematika Labore - 1988 ob delu diploma iz organizacije - 1989 kolportaža DEMOKRACIJE po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem - 1991 v Moskvi poskus predaje tovarne telefonov na ključ - 1992 Poslanec 1. sklica Državnega zbora RS, ustanovitelj in vodja Samostojne poslanske skupine (SPS), predsednik parlamentarne stranke Slovenska nacionalna desnica (SND) - 1997 pravičnik - 1998 prijavljen na Zavodu za brezposelne - 1999 svetovalec Vlade RS - 2007 sekretar na MKGP - 2012 sekretar v Generalnem sekretariatu MF, 2o16 po 40.letih v pokoj
Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]] kot član [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:
* [[Preiskovalna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre]] (pobudnik, soustanovitelj in namestnik predsednika),
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]] (podpredsednik),
* [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (od 23. aprila do 23. decembra 1993 in od 24. novembra 1994),
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994),
* [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] (do 6. oktobra 1994),
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (do 31. marca 1995),
* [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]] (do 6. oktobra 1994) in
* [[Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti]].
1. februarja 1993 je v Državnem zboru ustanovil ''Samostojno poslansko skupino'' in jo tudi vodil do konca leta 1993. Junija 1993 je ustanovil politično stranko [[Slovenska nacionalna desnica]] (SND), ki jo je vodil do junija 1998.
V letu 2015:
* član Uradniškega sveta RS
* član Programskega Sveta RTV Slovenija
* član Sveta Gimnazije Kranj
* član Izvršnega odbora Društva poslancev 90,
V letu 2020:
* sekretar Društva poslancev 90,
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]
{{1DZRS}}
{{politician-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lap, Sašo}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske nacionalne desnice]]
[[Kategorija:Člani Krščanske demokratske stranke]]
hag8gw141l90a63eysslu9lvbaqw55l
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
0
130961
5724689
5609959
2022-07-28T09:09:00Z
Janez Jug
21053
/* Literatura */ Zamenjal URL knjižnice.
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
'''Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja''' (kratica '''ODKJG''') je visokošolska [[knjižnica]], ki deluje v sklopu [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakultete za družbene vede]], in osrednja slovenska knjižnica za družbene vede. Poslanstvo ODKJG je opravljanje knjižničarske, informacijske in dokumentacijske dejavnosti za potrebe znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela na področju [[družboslovje|družboslovja]]. Knjižnica se nahaja na Kardeljevi ploščadi 5 v [[Ljubljana|Ljubljani]].
== Zgodovina ==
[[Knjižnica Inštituta za sociologijo]] (kratica [[ISU]]) je delovala od 1. julija 1959 do 31. maja 1984 v stavbi Kazine na Kongresnem trgu. V 60. letih so se pojavila prizadevanja za združitev s knjižnico [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] (kratica [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]]) , v samostojno knjižnico za družbene vede, kateri naj bi se priključile tudi druge knjižnice družboslovnih inštitutov. FSPN je bila ustanovljena leta 1961 ob ustanovitvi [[Visoka šola za politične vede|Visoke šole za politične vede]].
[[Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja]] (ODKJG) je bila ustanovljena 1. januarja 1985 z združitvijo knjižnice in dokumentacije FSPN ter knjižnice ISU. ODKJG deluje na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] (kratica [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]).<ref>{{Navedi splet|title=ODKJG|url=https://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica|website=www.fdv.uni-lj.si|accessdate=2021-11-25}}</ref>
== Gradivo ==
ODKJG od svoje ustanovitve dalje zbira in katalogizira družboslovno gradivo. Septembra 2006 so preselili in združili 120 000 enot gradiva iz vseh dislociranih in začasnih skladišč. S selitvijo gradiva iz vseh dislociranih oz. začasnih skladišč so uredili problem hranjenja knjižničnega gradiva in dostopa do knjig.
ODKJG se je zgodaj usmerila v zagotavljanje [[informacijski viri|informacijskih virov]] na različnih nosilcih. Leta 1991 so naročali 374 naslovov tiskanih serijskih publikacij, od tega 229 tujih. Zbirka Dela FDV vsebuje diplomska in magistrska dela FDV v elektronski obliki. Konec leta 2008 je bilo v zbirki 3791 dokumentov. V zadnjih letih samostojno ali v [[konzorcij|konzorcijih]] nabavljajo vse več [[elektronski informacijski viri|elektronskih informacijskih virov]].
== Dejavnosti in storitve ==
ODKJG že od leta 1991 gradi lastno računalniško oblikovane bibliografske podatkovne zbirke: [[sociologija]], [[politične znanosti|politične vede]], [[novinarstvo]] idr. Že od leta 1987 pa bibliografijo zaposlenih na FDV. Od leta 1995 ima knjižnica svojo spletno stran z informacijami o knjižnici in družboslovnih informacijskih virih ter dostopom do kataloga. Leta 2005 so na novo oblikovali in zgradili spletišče. Od tega leta dalje je v knjižnici študentom in zaposlenim na FDV omogočen brezžični dostop do interneta ter oddaljen dostop do informacijskih virov.
Že od same ustanovitve so nudili izobraževanja za uporabnike tako v knjižnici kot pri predmetih na fakulteti. Informacijski specialisti uporabnike izobražujejo in usposabljajo za samostojno iskanje po informacijskih virih. Izvajajo tristopenjski program informacijskega izobraževanja, izobraževalne oblike pa so prilagojene različnim skupinam uporabnikov z različnim predznanjem.
Z novimi možnostmi avtomatizirane izposoje, z gradnjo in nabavljanjem informacijskih virov v elektronski obliki ter z intenzivnim izobraževanjem uporabnikov se je povečala tudi uporaba knjižnice na daljavo. Po statistikah uporabe oddaljenega dostopa so uporabniki, študenti in zaposleni FDV, na prvem mestu po uporabi oddaljenega dostopa do informacijskih virov na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]].
ODKJG je tudi [[Osrednji specializirani informacijski center za družboslovje]], kar izvajajo kot projekt po javnem razpisu [[kratica]] `` [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] `` ([[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]). Naloge Osrednjega specializiranega informacijskega centra za družboslovje so redakcija in verifikacija [[bibliografski zapisi|bibliografskih zapisov]] za bibliografije družboslovnih raziskovalcev ter sodelovanje pri razvoju splošnega geslovnika [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]].SI (SGC). Za vsebinsko obdelavo že več kot petindvajset let gradijo slovensko-angleški seznam predmetnih oznak za znanstvena področja, ki jih pokriva fakulteta. Od leta 1999 sodelujejo pri razvoju metodologije in pripomočkov za vsebinsko obdelavo v sistemu [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]]. Leta 2001 so pripravili Seznam kontroliranih predmetnih oznak ODKJG, ki je konec leta 2008 vseboval 4371 predmetnih oznak. Od marca 2007 so vse nove predmetne oznake hkrati dopolnitev Splošnega geslovnika COBISS.SI.
== Sklici ==
<references />
=== Literatura ===
* Jug, J. (1999). 15 let osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja. Družboslovne razprave (15), str. 245-252
* Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja (2011). 28. 7. 2022. Pridobljeno s spletne strani: https://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica/
== Zunanje povezave ==
* [http://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica/ Uradna spletna stran]
{{library-stub}}
[[Kategorija:Visokošolske knjižnice v Sloveniji]]
[[Kategorija:Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1985]]
ftlefpzbvfit40ntginaikym50ph1pw
Jože Tanko
0
131807
5724442
5695200
2022-07-27T14:20:21Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji lesarstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
{{slog|razlog=alineje namesto proze}}
'''Jože Tanko''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[lesarstvo|lesarski]] [[inženir]], * [[16. april]] [[1956]]
Trenutno je podpredsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] RS.
== Življenjepis ==
2018– poslanec v Državnem zboru, podpredsednik Državnega zbora RS.
2014–2018 poslanec v Državnem zboru
2011–2014 poslanec v Državnem zboru
2008–2011 poslanec v Državnem zboru
2004–2008 poslanec v Državnem zboru
2000–2004 poslanec v Državnem zboru
1995–2002 župan Občine Ribnica
1994–1995 Žaga Stari Log d. o. o. – direktor
1982–1994 INLES Ribnica d.d. – tehnolog, vodja priprave dela, tehniški direktor delniške družbe
1981 vojaški rok – Niš, Pirot
1980 INLES Ribnica
1975–1980 Biotehniška fakulteta – smer lesarstvo
1971–1975 Gimnazija Kočevje
1963–1971 Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica
== Članstvo v delovnih telesih ==
Tanko, član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], je bil leta 2004 izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
* [[Odbor za promet Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za promet]],
* [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]],
* [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] in
* [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]].
Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je bil izvoljen Jože Tanko za mandatno obdobje 2011-2015 in je član naslednjih delovnih teles v Državnem zboru 2011-2015.
* [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] (član)
* [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija]] (član)
* [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] (član)
== Glej tudi ==
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011)]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2011-2015)]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P077 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije]
{{3DZRS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Tanko, Jože}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1956]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji lesarstva]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Župani Občine Ribnica]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
5mrq87lk891fm8gsvqkbfxybhltw42e
Rokoko
0
132635
5724470
5635302
2022-07-27T15:00:13Z
Ljuba brank
92351
/* Moda */ np
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
'''Rokoko''' (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18. stoletja, zanj sta značilni lahkotnost in igrivost oblik.
Ženske so glasbeno nastopale v javnosti.
Gre za umetnostno obdobje, ki se je uveljavilo v vseh evropskih [[država]]h, med obdobjema [[barok]]a in [[Klasicizem (umetnost)|klasicizma]]. Izraz rokoko je francoski in pomeni kup kamenčkov, kar spominja na drobne okraske, značilne za umetnost tega časa.
Za ta slog je značilna lahkotnost, umiritev in ljubkost, pa tudi razkošje in bogastvo oblik, okraski v školjkasti obliki ter pozlata. Rokoko je bil v nekaterih evropskih okoljih bolj priljubljen kot barok.
== Arhitektura ==
[[Slika:Peterhof cascade 2048px.jpg|thumb|Palača Peterhof]]
V [[arhitektura|arhitekturi]] se kaže v preoblikovanju mest, katedral in dvorcev. Značilne so pobarvane pokrajine, bogate scene, razgibane stavbe, dinamični prostori in nasprotja med svetlobo in senco.
== Kiparstvo ==
[[Slika:Putto Kloster Obermarchtal.jpg|thumb|Rokokojski kipec]]
V [[kiparstvo|kiparstvu]] prevladujejo raznobarvni materiali, dinamične kompozicije, atletska telesa, mestni vodnjaki...
== Slikarstvo ==
V slikarstvu je za rokoko značilna razburkanost čustev, iluzionistično [[slikarstvo]], na eni strani močna svetloba na drugi pa zatemnjenost. Kompozicije niso simetrične in so okrogle, diagonalne in dvodelne. Prevladujejo pastelne barve: roza, zlata, rumena... ter sončne barve.
== Glasba ==
Posebna značilnost rokokoja v glasbi je veliko število trilčkov in prehodna dinamika (nenadni prehodi iz tihega v glasno in obratno). Največji skladatelj rokokoja je bil [[Carl Philipp Emanuel Bach]] (1714-1788), zelo znan je pa tudi [[Jean Philippe Rameau]] (1682-1764). Eno izmed Bachovih glasbenih del je bilo Koncert, znano glasbeno delo Rameaua pa Kokoš.
== Moda ==
Rokoko moda je temeljila na eleganci in dekoraciji. Igriv slog dekoracije in oblikovanja, za katerega zdaj vemo, da je [[rokoko]], je bil takrat znan kot le style [[rocaille]].
Prav tako so postali bolj priljubljeni naborki Watteau poimenovani po slikarju Jean-Antoineu Watteauju.
sedemnajstega stoletja je nastala zlata doba rokokoja z uvedbo eksotične, kulture, imenovane a la turque.
{{art-stub}}
----
[[Kategorija:Umetniške smeri]]
[[Kategorija:Umetnost v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Rokoko]]
{{normativna kontrola}}
jcafyugeqq8wwkakqiyreim3fbvowym
5724703
5724470
2022-07-28T09:28:40Z
TadejM
738
nov sortirni ključ za [[Kategorija:Rokoko]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
'''Rokoko''' (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18. stoletja, zanj sta značilni lahkotnost in igrivost oblik.
Ženske so glasbeno nastopale v javnosti.
Gre za umetnostno obdobje, ki se je uveljavilo v vseh evropskih [[država]]h, med obdobjema [[barok]]a in [[Klasicizem (umetnost)|klasicizma]]. Izraz rokoko je francoski in pomeni kup kamenčkov, kar spominja na drobne okraske, značilne za umetnost tega časa.
Za ta slog je značilna lahkotnost, umiritev in ljubkost, pa tudi razkošje in bogastvo oblik, okraski v školjkasti obliki ter pozlata. Rokoko je bil v nekaterih evropskih okoljih bolj priljubljen kot barok.
== Arhitektura ==
[[Slika:Peterhof cascade 2048px.jpg|thumb|Palača Peterhof]]
V [[arhitektura|arhitekturi]] se kaže v preoblikovanju mest, katedral in dvorcev. Značilne so pobarvane pokrajine, bogate scene, razgibane stavbe, dinamični prostori in nasprotja med svetlobo in senco.
== Kiparstvo ==
[[Slika:Putto Kloster Obermarchtal.jpg|thumb|Rokokojski kipec]]
V [[kiparstvo|kiparstvu]] prevladujejo raznobarvni materiali, dinamične kompozicije, atletska telesa, mestni vodnjaki...
== Slikarstvo ==
V slikarstvu je za rokoko značilna razburkanost čustev, iluzionistično [[slikarstvo]], na eni strani močna svetloba na drugi pa zatemnjenost. Kompozicije niso simetrične in so okrogle, diagonalne in dvodelne. Prevladujejo pastelne barve: roza, zlata, rumena... ter sončne barve.
== Glasba ==
Posebna značilnost rokokoja v glasbi je veliko število trilčkov in prehodna dinamika (nenadni prehodi iz tihega v glasno in obratno). Največji skladatelj rokokoja je bil [[Carl Philipp Emanuel Bach]] (1714-1788), zelo znan je pa tudi [[Jean Philippe Rameau]] (1682-1764). Eno izmed Bachovih glasbenih del je bilo Koncert, znano glasbeno delo Rameaua pa Kokoš.
== Moda ==
Rokoko moda je temeljila na eleganci in dekoraciji. Igriv slog dekoracije in oblikovanja, za katerega zdaj vemo, da je [[rokoko]], je bil takrat znan kot le style [[rocaille]].
Prav tako so postali bolj priljubljeni naborki Watteau poimenovani po slikarju Jean-Antoineu Watteauju.
sedemnajstega stoletja je nastala zlata doba rokokoja z uvedbo eksotične, kulture, imenovane a la turque.
{{art-stub}}
----
[[Kategorija:Umetniške smeri]]
[[Kategorija:Umetnost v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Rokoko| ]]
{{normativna kontrola}}
9m6fmoowugysqgkbja2wy3gcay3g6ms
Judas Priest
0
135033
5724481
5723859
2022-07-27T15:24:05Z
GeographieMan
179499
dodano
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox musical artist
| name = Judas Priest
| image = Judas Priest - Wacken Open Air 2018 01.jpg
| landscape = Yes
| caption = Judas Priest na [[Wacken Open Air]] leta 2018
| origin = [[Birmingham]], Anglija<ref name=":0">{{harvnb|Bowe|2009|p=[https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC&pg=PA27 27]}}</ref>
| genre = [[Metal|Heavy metal]]<ref name="allmusic">{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|author-link=Stephen Thomas Erlewine|title=Judas Priest {{!}} Biography & History|url=https://www.allmusic.com/artist/judas-priest-mn0000246611/biography|publisher=[[AllMusic]]}}</ref>
| years_active = 1969<ref name=":0"/>–danes
| label = {{flatlist|
* [[Sony Music Entertainment|Sony]]
* [[Epic Records|Epic]]
* [[Columbia Records|Columbia/CBS]]
* [[SPV GmbH|SPV]]
* [[CMC International|CMC]]
* [[Atlantic Records|Atlantic]]
* [[Gull (glasbena založba)|Gull]]}}
| associated_acts = {{flatlist|
* [[Fight (skupina)|Fight]]
* [[K. K. Downing#KK's Priest|KK's Priest]]
* [[Halford (skupina)|Halford]]}}
| website = {{URL|judaspriest.com}}
| current_members = {{Plainlist|
* [[Ian Hill]]
* [[Rob Halford]]
* [[Glenn Tipton]]
* [[Scott Travis]]
* [[Richie Faulkner]]
}}
| past_members = {{Plainlist|
* [[Al Atkins]]
* [[K. K. Downing]]
* [[Alan Moore (bobnar)|Alan Moore]]
* [[Simon Phillips (bobnar)|Simon Phillips]]
* [[John Hinch (glasbenik)|John Hinch]]
* [[Les Binks]]
* [[Dave Holland (bobnar)|Dave Holland]]
* [[Tim "Ripper" Owens]]}}
}}{{V delu}}
'''Judas Priest''' je<!-- NOTE: "are" is correct British English. Do NOT change to "is" --> angleška [[heavy metal]] skupina, ustanovljena leta 1969 v [[Birmingham|Birminghamu]]. Prodali so več kot 50 milijonov izvodov svojih albumov in so pogosto uvrščeni med največje metalske skupine vseh časov. Kljub inovativnemu in pionirskemu delu v drugi polovici sedemdesetih let se je skupina do leta 1980, ko je z albumom ''[[British Steel (album)|British Steel]]'' dosegla komercialni uspeh, spopadala z brezbrižno produkcijo plošč in pomanjkanjem večjih komercialnih uspehov.
Skupina je prestala že veliko menjav članov zasedbe, med drugim so se v sedemdesetih letih menjavali bobnarji, leta 1992 pa je skupino zapustil pevec [[Rob Halford]]. [[Tim »Ripper« Owens]], nekdanji član skupine [[Winter's Bane]], je leta 1996 zamenjal Halforda in z Judas Priest posnel dva albuma, leta 2003 pa se je Halford vrnil v skupino. Trenutno zasedbo sestavljajo Halford, kitarista [[Glenn Tipton]] in [[Richie Faulkner]], basist [[Ian Hill]] in bobnar [[Scott Travis]]. Najbolje prodajani album skupine je ''[[Screaming for Vengeance]]'' iz leta 1982, z najbolj komercialno uspešno zasedbo, ki so jo sestavljali Hill, Halford, Tipton, kitarist [[K. K. Downing]] in bobnar [[Dave Holland (bobnar)|Dave Holland]]. Tipton in Hill sta edina člana skupine, ki nastopata na vseh albumih.
Halfordov operni vokalni slog ter dvojni kitarski zvok Downinga in Tiptona so močno vplivali na druge heavy metal skupine. Podoba skupine Judas Priest z usnjem, bodicami in drugimi tabu oblačili je imela velik vpliv na obdobje [[Glam metal|glam metala]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. ''[[The Guardian]]'' je album ''British Steel'' označil za ploščo, ki definira heavy metal. Kljub upadu prepoznavnosti sredi devetdesetih let je skupina kasneje ponovno doživela vzpon s svetovnimi turnejami, vključitvijo v [[VH1 Rock Honors]] leta 2006, prejemom [[Grammy|nagrade Grammy]] za najboljšo metalsko izvedbo leta 2010 in vključitvijo njenih pesmi v videoigre, kot sta ''[[Guitar Hero]]'' in serija ''[[Rock Band]]''. Leta 2022 so bili Judas Priest sprejeti v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{Cite web |last=Hammerpublished |first=Metal |date=2022-05-04 |title=At last – Judas Priest will finally make it into the Rock And Roll Hall Of Fame |url=https://www.loudersound.com/news/judas-priest-rock-roll-hall-fame-2022 |access-date=2022-05-06 |website=loudersound |language=en}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Začetki (1969–1974) ===
Skupino Judas Priest so leta 1969 v [[Birmingham|Birminghamu]]<ref name=":0">{{harvnb|Bowe|2009|p=[https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC&pg=PA27 27]}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Regeniter|first=Anna|date=2018-03-12|title=Reise Know-How CityTrip Birmingham|language=de|publisher=Reise Know-How Verlag Peter Rump|isbn=978-3-8317-4930-0|url=https://books.google.com/books?id=5gh4DwAAQBAJ&q=birmingham+Judas+Priest&pg=PA81}}</ref> v Angliji ustanovili pevec [[Al Atkins]], basist Brian »Bruno« Stapenhill, kitarist John Perry in bobnar John »Fezza« Partridge. Perry je pri 18 letih storil samomor,<ref>{{Cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/original-judas-priest-singer-talks-about-his-early-songwriting-contributions-to-band/|title=Original JUDAS PRIEST Singer Talks About His Early Songwriting Contributions To Band|date=22 June 2008|website=Blabbermouth.net|access-date=30 April 2021}}</ref> med nadomestnimi člani skupine pa je bil tudi bodoči kitarist skupine [[Kenny »K. K.« Downing]]; takrat so ga zavrnili v korist 17-letnega multiinstrumentalista Ernesta Chatawaya, ki je prej igral z birminghamsko skupino [[Black Sabbath]], ko se je ta še imenovala Earth.{{sfn|Popoff|2007|p=2}} Ime Judas Priest je Stapenhill dobil iz pesmi [[Bob Dylan|Boba Dylana]] »The Ballad of Frankie Lee and Judas Priest« iz albuma ''[[John Wesley Harding]]''.{{sfn|Popoff|2007|pp=2–3}} Partridgea je leta 1970 zamenjal bobnar Fred Woolley, ki se je pozneje ponovno pridružil Chatawayu in Stapenhillu v skupini Bullion.<ref>{{Cite web|url=http://www.brumbeat.net/judaspri.htm|title=Judas Priest early years|website=Brumbeat.net|access-date=30 April 2021}}</ref> Noben član te zgodnje zasedbe ni zdržal dovolj dolgo, da bi igral na posnetkih skupine, čeprav se je na prvih dveh albumih pojavilo več skladb, ki jih je napisal Atkins.{{sfn|Popoff|2007|p=2}}
Skupina je posnela demo posnetek dveh pesmi »Good Time Woman« in »We'll Stay Together« ter konec leta 1969 po koncertu v Walsallu{{efn|Koncert je bil 25. novembra 1969, vokalist skupine [[Led Zeppelin]] Robert Plant pa je bil med občinstvom.{{sfn|Popoff|2007|p=3}}}} z založbo Immediate sklenila pogodbo za snemanje treh albumov, vendar je založba prenehala poslovati, še preden je bil album posnet, in skupina je leta 1970 razpadla. Konec leta je Atkins odkril heavy rock skupino Freight, ki je vadila brez pevca, sestavljali pa so jo K. K. Downing na kitari, njegov prijatelj iz otroštva [[Ian »Skull« Hill]] na basu in bobnar John Ellis.{{sfn|Popoff|2007|p=3}} Pridružil se jim je in skupina je prevzela ime ukinjene Atkinsove skupine. Njihov prvi koncert je bil 6. marca 1971. Ellis je pozneje istega leta skupino zapustil in na njegovo mesto je prišel [[Alan Moore (bobnar)|Alan Moore]]. Zgodnji nastopi so vključevali priredbe [[Jimi Hendrix|Hendrixa]] in [[Quatermass (skupina)|Quatermassa]], leta 1972 pa so na setlisto vključili originale »Never Satisfied«, »Winter« in zaključno skladbo »Caviar and Meths«.{{sfn|Popoff|2007|p=4}} Julija 1971 so za glasbeno založbo Zella Records posneli 45 rpm demo posnetek »Mind Conception« s pesmijo »Holy is the Man« na B strani.
Moore je odšel, zamenjal pa ga je Chris »Congo« Campbell (rojen kot Christopher Louis Campbell, 19. decembra 1952, Birmingham), skupina pa se je pridružila menedžerski agenciji Iommi Management Agency kitarista skupine Black Sabbath [[Tony Iommi|Tonyja Iommija]].{{efn|Iommi Management Agency se je leta 1973 preimenovala v Tramp Entertainments.{{sfn|Popoff|2007|p=5}}}} Atkins je še naprej pisal material za skupino—med drugim tudi skladbo »Whiskey Woman«, ki je postala podlaga za osnovno skladbo skupine z naslovom »Victim of Changes«—,vendar je zaradi omejenih finančnih sredstev in družine decembra 1972 odigral zadnje koncerte s skupino.{{sfn|Popoff|2007|pp=5–7}} Kmalu zatem je odšel Campbell, ki se je kasneje pojavil v skupini Machine<ref>{{Cite web|title=MACHINE|url=https://www.boredteenagers.co.uk/MACHINEwithnames.htm|access-date=2020-08-27|website=Boredteenagers.co.uk}}</ref>, v skupino pa sta prišla dva člana skupine Hiroshima: bobnar [[John Hinch (glasbenik)|John Hinch]] in vokalist [[Rob Halford]], brat Hillovega dekleta.{{efn|Hill in Sue Halford sta bila poročena od leta 1976 do 1984 in imata sina.{{sfn|Wang|2008}}}} Halford in Hinch sta prvič nastopila z Judas Priest maja 1973 v The Townhouse v [[Wellington, Shropshire|Wellingtonu]]. Nastop je bil posnet in del nastopa je bil leta 2019 izdan na kompilaciji »Downer-Rock Asylum« pri založbi [[Audio Archives]] skupaj z eno pesmijo v živo iz Atkinsovega obdobja.
V začetku leta 1974 so Judas Priest prvič nastopili na turneji po celinski Evropi, aprila pa so se vrnili v Anglijo in podpisali pogodbo za snemanje z založbo [[Gull (glasbena založba)|Gull]].{{sfn|Popoff|2007|p=8}} Gull je predlagala petega člana, ki bi dopolnil zvok skupine; za drugega kitarista so vzeli [[Glenn Tipton|Glenna Tiptona]],{{sfn|Popoff|2007|p=8}} čigar skupino [[The Flying Hat Band]] je prav tako vodila Iommijeva agencija.{{sfn|Popoff|2007|p=5}}
=== ''Rocka Rolla'' (1974–1975) ===
Judas Priest so junija in julija 1974 odšli v studio s producentom skupine Black Sabbath [[Rodger Bain|Rodgerjem Bainom]].{{sfn|Popoff|2007|p=17}} Avgusta je skupina izdala svoj prvi singel »[[Rocka Rolla (pesem)|Rocka Rolla]]«{{citation needed|date=January 2018}} in septembra izdala [[Rocka Rolla|istoimenski album]].{{sfn|Popoff|2007|p=17}} Na albumu se pojavljajo različni slogi—neposredni rock, težki riffi in [[progresivni rock]].{{sfn|Popoff|2007|p=16}}
Tehnične težave med snemanjem so prispevale k slabi kakovosti zvoka na plošči. Producent Rodger Bain, ki je med drugim posnel prve tri albume skupine [[Black Sabbath]] in prvi album skupine [[Budgie (skupina)|Budgie]], je prevladoval pri produkciji albuma in sprejemal odločitve, s katerimi se skupina ni strinjala.<ref>{{cite web|url=http://www.thexquorum.com/mad/ROCKAROLLA.html|title=Judas Priest Info Pages – Rocka Rolla|publisher=Thexquorum.com|access-date=10 August 2014}}</ref> Bain se je tudi odločil, da na albumu ne bo objavil priljubljenih pesmi skupine, kot so »Tyrant«, »Genocide« in »[[The Ripper (pesem)|The Ripper]]« ter skrajšal pesem »Caviar and Meths« z desetminutne na dvominutno instrumentalno skladbo.
Turneja ''Rocka Rolla'' je bila prva mednarodna turneja skupine Judas Priest<ref>{{cite web|url=http://www.thexquorum.com/mad/BEGINNINGS.html#APRIL%201974|title=Judas Priest Info Pages – Forging The Metal|publisher=Thexquorum.com|access-date=18 April 2014}}</ref> z nastopi v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in Danskem, vključno s koncertom v hotelu Klubben<ref>{{cite web|url=https://www.nordicchoicehotels.no/Quality/Quality-Hotel-Klubben/|title=Hotell Sentralt i Tønsberg – Quality Hotel Klubben|publisher=Nordicchoicehotels.no|access-date=18 April 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140715190855/https://www.nordicchoicehotels.no/quality/quality-hotel-klubben/|archive-date=15 July 2014}}</ref> v Tønsbergu, eno uro oddaljenem od Osla na Norveškem, ki je v lokalnem tisku naletel na nekoliko negativno kritiko.<ref>{{cite web|url=http://www.kkdowning.net/pictography/scrapbooks/scrap2/lydsjokk.jpg|title=Newspaper cutting : Lydsjokk pa Klubben|publisher=Kkdowning.net|access-date=19 April 2014}}</ref> Album je ob izidu pogorel, zaradi česar je bila Priest v hudi finančni stiski. Priest se je poskušala dogovoriti z založbo Gull Records za mesečno plačilo 50 funtov, vendar so to zaradi finančnih težav zavrnili, saj je bila tudi založba Gull Records v težavah.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/artists/judas-priest/playlist/1700662/|title=Judas Priest Behind The Music Remastered: Judas Priest|publisher=MTV|access-date=18 May 2014}}</ref>
=== ''Sad Wings of Destiny'' (1975–1977) ===
Skupina je leta 1975 v oddaji ''[[The Old Grey Whistle Test]]'' na [[BBC Two]] izvedla pesem »Rocka Rolla« ter tudi par »Dreamer Deceiver« in »Deceiver« leto preden so se pesmi pojavile na albumu ''Sad Wings of Destiny''.{{sfn|Popoff|2007|p=34}} Hinch je iz spornih razlogov zapustil skupino, nadomestil pa ga je Alan Moore,{{sfn|Popoff|2007|p=32}} ki se je v skupino vrnil oktobra 1975.{{sfn|Popoff|2007|p=39}} Finančna sredstva so bila omejena: člani skupine so se omejili na en obrok na dan, nekaj pa jih je delalo s krajšim delovnim časom, medtem ko so svoj naslednji album posneli s proračunom 2000 funtov.{{sfn|Popoff|2007|pp=39, 41}} Skupina je nameravala posneti album, ki bi združeval neposredni rock s [[Progresivni rock|progresivnim]] pridihom.{{sfn|Daniels|2007|p=99}}
Skupina je album ''[[Sad Wings of Destiny]]'' snemala dva tedna novembra in decembra 1975 v [[Rockfield Studios]] v Walesu.{{sfn|Daniels|2007|p=96}} Skupina je med 12-urnim snemanjem ostala trezna.{{sfn|Daniels|2007|p=99}} Na naslovnici je bil upodobljen prizemljen mučeč angel obdan s plameni, ki nosi hudičev trikraki križ,{{sfn|Popoff|2007|p=27}} ki je postal simbol skupine.{{sfn|Daniels|2007|p=100}} Album je izšel marca 1976,{{sfn|Popoff|2007|p=30}} glavni singel pa je bila skladba »[[The Ripper (pesem)|The Ripper]]«.{{sfn|Popoff|2007|p=33}} Skupina je album podprla s turnejo{{sfn|Popoff|2007|p=39}} po Veliki Britaniji, ki je potekala od aprila do junija 1976.{{sfn|Daniels|2007|p=101}} Takrat se je Halford pošalil, da bi morali oboževalci zažgati svoje kopije albuma ''Rocka Rolla''.{{sfn|Popoff|2007|p=29}}
Album sprva ni bil komercialno uspešen{{sfn|Huey}}<ref>{{cite web|last=Huey|first=Steve|title=Sad Wings of Destiny - Judas Priest | Songs, Reviews, Credits, Awards|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/sad-wings-of-destiny-mw0000201463|access-date=2014-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150217173214/http://www.allmusic.com/album/sad-wings-of-destiny-mw0000201463|archive-date=17 February 2015|url-status=dead}}</ref> in imel težave s prepoznavnostjo zaradi konkurence kritikov zaradi vzpona [[Punk-rocka|punk rocka]],{{sfn|Bowe|2009|p=39}} čeprav je v Veliki Britaniji dosegel vrh na 48. mestu in je bil pozitivno ocenjen v reviji ''[[Rolling Stone]]''.{{sfn|Popoff|2007|p=39}} Oboževalci, kritiki in skupina od takrat do danes menijo, da je album ''Sad Wings of Destiny'' album, na katerem so Judas Priest utrdili svoj zvok in podobo.{{sfn|Daniels|2007|p=100}} Na albumu so težki [[Riff|riffi]] in zapleteni [[Aranžma|aranžmaji]] skladb, za katere sta Tipton in Downing dejala, da so ju navdihnile tovarne v Črni deželi (The Black Country).{{sfn|Cope|2013|p=110}} Osrednja skladba albuma »[[Victim of Changes (pesem)|Victim of Changes]]« se je razvila iz kombinacije Atkinsove »Whiskey Woman« in Halfordove »Red Light Woman« ter je postala priljubljena pri oboževalcih.{{sfn|Popoff|2007|p=27}}
Skupina je postala nezadovoljna z Gullom;{{sfn|Popoff|2007|pp=41–42}} zaradi omejenih finančnih sredstev je Moore še drugič zapustil skupino{{Pojasni}}—tokrat za vedno.{{sfn|Daniels|2007|p=102}} ''Sad Wings of Destiny'' je pritegnil pozornost založbe {{not a typo|[[Columbia Records|CBS Records]]}} in s pomočjo novega menedžerja Davida Hemmingsa je skupina podpisala pogodbo s CBS ter prejela 60.000 funtov za naslednji album. Zaradi podpisa je bilo treba prekiniti pogodbo z založbo Gull, tako da so pravice do prvih dveh albumov in vseh povezanih posnetkov—vključno z demo posnetki—postale last Gull.{{sfn|Popoff|2007|pp=41–42}} Gull je občasno prepakiral in ponovno izdal gradivo s teh albumov.{{sfn|Popoff|2007|p=122}}
=== Prvi album pri večji založbi (1977–1979) ===
Judas Priest so pri večji založbi svoj prvi album, ''[[Sin After Sin]]'', posneli januarja 1977 v [[Ramport Studios]] skupine [[The Who]], s producentom [[Roger Glover|Rogerjem Gloverom]], basistom skupine [[Deep Purple]].{{sfn|Popoff|2007|p=49}} Moore je med snemanjem skupino ponovno zapusil in bil nadomeščen z nadomestnim bobnarjem [[Simon Phillips (bobnar)|Simonom Phillipsom]].{{sfn|Popoff|2007|p=44}} Na albumu so vidne pomembne spremembe v tehniki heavy metala, zlasti uporaba dvojnega pedala za bobnanje v skladbah, kot je »[[Dissident Aggressor]]«,{{sfn|Cope|2013|p=114}} in popmetalska priredba skladbe »[[Diamonds & Rust]]« folk pevke [[Joan Baez]].{{sfn|Popoff|2007|p=50}}
''[[Sin After Sin]]'' je izšel aprila 1977.{{sfn|Popoff|2007|p=2}} To je bila prva plošča skupine Priest pri večji založbi [[Columbia Records|CBS]] in prva od enajstih zaporednih plošč, ki jih je [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]] označila kot zlate ali višje.<ref>{{cite web|title=How Judas Priest Began Their March to Stardom on 'Sin After Sin'|url=https://ultimateclassicrock.com/judas-priest-sin-after-sin/|website=Ultimate Classic Rock|access-date=15 October 2020}}</ref> Phillips ni hotel postati stalni član skupine, zato je skupina po Gloverjevem priporočilu najela [[Les Binks|Lesa Binksa]]. Skupaj so leta 1978 posneli albuma ''[[Stained Class]]'', ki ga je produciral Dennis MacKay, in ''[[Killing Machine]]'' (v ZDA je izšel kot ''Hell Bent for Leather'').{{sfn|Daniels|2007|loc=[https://books.google.com/books?id=qRTEsW44NDQC&pg=PT95 SIX: 1977–1979]}} Binks, ki je bil soavtor skladbe »[[Beyond the Realms of Death]]«, ki danes velja za eno od klasik skupine, je bil izvrsten in tehnično spreten bobnar, ki je zvoku skupine dodal spretnost.{{Original research inline|date=May 2015}} Binks je igral tudi na albumu ''[[Unleashed in the East]]'' (1979), ki je bil posnet v živo na Japonskem med turnejo za promocijo albuma ''Killing Machine''.
Medtem ko so prvi trije albumi Judas Priest vsebovali precej sledi skupin Black Sabbathe, Led Zeppeline in Deep Purple ter balade, ''Stained Class'' razen »Beyond the Realms of Death« ni vseboval balad.{{citation needed|date=June 2014}} ''Killing Machine'' je bil prvo prikimavanje bolj komercialnemu zvoku s preprostejšimi skladbami, ki so vrnile nekaj bluesovskih vplivov. Približno v istem času so člani skupine sprejeli svojo zdaj znano podobo iz »usnja in bodic«.<ref name="Bukszpan">{{cite book|last=Bukszpan|first=Daniel|year=2003|title=The Encyclopedia of Heavy Metal|publisher=Barnes & Noble Publishing|isbn=9780760742181|url=https://books.google.com/books?id=YaDDsg0H35gC&pg=PT94}}</ref>
== Zasedba ==
{{Main|Seznam članov skupine Judas Priest}}
<gallery widths="180" heights="180" class="center" caption="Judas Priest v živo na [[With Full Force]] leta 2018">
File:Judas Priest With Full Force 2018 13.jpg|Ian Hill
File:Judas Priest With Full Force 2018 08.jpg|Scott Travis
File:Judas Priest With Full Force 2018 32.jpg|Rob Halford
File:Judas Priest With Full Force 2018 03.jpg|Richie Faulkner
</gallery>'''Trenutna zasedba'''
* [[Ian Hill]] – bas, spremljevalni vokali <small>(1969–danes)</small>
* [[Rob Halford]] – vodilni vokali <small>(1973–1992, 2003–danes)</small>
* [[Glenn Tipton]] – kitare <small>(1974–danes)</small> <small>(od leta 2018 zaradi bolezni na turnejah nastopa le omejeno)</small>
* [[Scott Travis]] – bobni <small>(1989–1992, 1997–danes)<ref>{{Cite web|url=https://ultimateclassicrock.com/judas-priest-albums-without-kk-downing/|title=Why K.K. Downing is 'Surprised' by Judas Priest's Recent Output}}</ref></small>
* [[Richie Faulkner]] – kitare, spremljevalni vokali <small>(2011–danes)</small>
'''Spremljevalni glasbeniki na turjenah'''
* [[Andy Sneap]] – kitare, spremljevalni vokali <small>(2018-danes)</small>
== Diskografija ==
{{main|Diskografija skupine Judas Priest}}
;Studijski albumi
* ''[[Rocka Rolla]]'' (1974)
* ''[[Sad Wings of Destiny]]'' (1976)
* ''[[Sin After Sin]]'' (1977)
* ''[[Stained Class]]'' (1978)
* ''[[Killing Machine]]'' (1978)
* ''[[British Steel (album)|British Steel]]'' (1980)
* ''[[Point of Entry]]'' (1981)
* ''[[Screaming for Vengeance]]'' (1982)
* ''[[Defenders of the Faith]]'' (1984)
* ''[[Turbo (album, Judas Priest)|Turbo]]'' (1986)
* ''[[Ram It Down]]'' (1988)
* ''[[Painkiller (album, Judas Priest)|Painkiller]]'' (1990)
* ''[[Jugulator]]'' (1997)
* ''[[Demolition (album, Judas Priest)|Demolition]]'' (2001)
* ''[[Angel of Retribution]]'' (2005)
* ''[[Nostradamus (album)|Nostradamus]]'' (2008)
* ''[[Redeemer of Souls]]'' (2014)
* ''[[Firepower (album)|Firepower]]'' (2018)
== Opombe ==
{{Notelist}}
== Sklici ==
=== Navedbe ===
{{Reflist}}
=== Citirana dela ===
{{Refbegin}}
* {{cite book|last=Bowe|first=Brian J.|title=Judas Priest: Metal Gods|url=https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC|year=2009|publisher=Enslow Publishers|isbn=978-0-7660-3029-9}} pbk. {{ISBN|978-0-7660-3621-5}}
* {{cite book|last=Cope|first=Andrew L.|title=Black Sabbath and the Rise of Heavy Metal Music|url=https://books.google.com/books?id=ft-hAgAAQBAJ|year=2013|publisher=Ashgate Publishing|isbn=978-1-4094-9398-3}}
* {{cite book|last=Daniels|first=Neil|author-link=Neil Daniels|title=The Story of Judas Priest: Defenders of the Faith|url=https://books.google.com/books?id=qRTEsW44NDQC|year=2007|publisher=[[Omnibus Press]]|isbn=978-0-85712-239-1}}
* {{cite book|last=Popoff|first=Martin|author-link=Martin Popoff|title=Judas Priest: Heavy Metal Painkillers—An Illustrated History|year=2007|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-784-0}}
* {{cite web|last=Wang|first=K. S.|title=Celebrity Drive: Judas Priest Bassist Ian Hill mourns the demise of the British car industry|work=[[Truck Trend]]|date=9 July 2008|url=http://www.trucktrend.com/news/163-0807-ian-hill-celebrity-drive/|access-date=2018-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160120074447/http://www.trucktrend.com/news/163-0807-ian-hill-celebrity-drive/|archive-date=2016-01-20}}
{{Refend}}
== Zunanje povezave ==
{{sisterlinks|d=Q83468|c=category:Judas Priest|n=no|b=no|v=no|voy=no|s=no|wikt=no|m=no|mw=no|species=no}}
* {{Official website}}
* {{Curlie|Arts/Music/Bands_and_Artists/J/Judas_Priest/}}
* [https://www.birminghammail.co.uk/black-country/my-love-thanks-judas-priest-18019835 Judas Priest frontman sends message to West Midlands Police]
{{Authority control}}
[[Kategorija:Angleške metal skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1970]]
k9vdsbj2qw92pe5npwpwamvq63of7yd
Stane Dolanc
0
142717
5724555
5651696
2022-07-27T18:51:01Z
2A01:261:3F1:CF00:796F:1998:6DE0:247E
/* Zgodnja leta */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Stane Dolanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[16. november]] [[1925]], [[Hrastnik]], † [[13. december]] [[1999]], [[Ljubljana]].
Dolanc je bil eden najtesnejših sodelavcev predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in eden najvplivnejših ljudi jugoslovanske federalne politike v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od 1971 do 1978 je bil sekretar Izvršnega biroja predsedstva Centralnega komiteja (KK) [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], od 1982 do 1984 zvezni sekretar za notranje zadeve in član predsedstva Jugoslavije od Od 1984 do 1989. Redno je bil imenovan za člana Zveznega sveta za varstvo ustavnega reda in je organu predsedoval konec osemdesetih let.
Večino svoje politične kariere je Dolanc branil močno avtoritarno vladavino LCY in se boril proti nacionalizmu, ki izvira iz različnih delov države. Bil je vpliven v jugoslovanskih varnostnih službah in domneva se, da je navdihnil številne politično motivirane aretacije, zlasti v času, ko je bil notranji minister.
==Zgodnja leta==
Svojo mladost je preživel v [[Hrastnik]]u, rudarskem mestu v Zasavju. Izhajal je iz revne rudarske družine. Kot odličnjaka so ga zastonj poučevali učitelji. Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku, 1940 se je vpisal na ljubljansko bežigrajsko gimnazijo. Po nemški zasedbi Zasavja je sodeloval v mladinski OF, zaradi česar je bil decembra 1941 aretiran, a po zaslišanju izpuščen. Starši so ga zaradi nevarnosti ponovne aretacije poslali v Voitsberg v Avstriji, šolanje je nadaljeval na gimnaziji v [[Gradec|Gradcu]], kjer je zaključil sedmi razred, zato obstajajo sumi, da je bil takrat član [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjugenda]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski politiki|url=https://www.kamra.si/print.html?item_id=58004&tmpl=print|website=www.kamra.si|accessdate=2021-06-16|language=sl-si}}</ref>
Jovanka Broz, Titova žena, ki je umrla 2013 navaja v svojih spominih Moj život, moja istina: "Jednom prilikom, pre nekog ručka za neke strance, dobio je Tito neki strogo poverljivi materijal o nekom Slovencu koji je bio u Hitler-jugendu i koji je pričao protiv armije. Na nekom skupu u Mariboru, na sastanku s oficirima, govorio je da svako treba da služi vojsku u svojoj republici, a da u Sloveniji komanda treba da bude na slovenačkom. Tito ga je nazvao „onaj tamo neki“. I rekao mi je: „Evo, tamo neki Dolanc ne da hoće da razbije samo vojsku nego hoće i zemlju da razbije!" I dao mi je taj papir, da ja to stavim u svoju tašnu i da ga ponesem. A Tito tada uopšte nije poznavao tog čoveka, niti je znao ko je on. A ja sam mu zapamtila ime: Stane Dolanc. O „onom tamo nekom“ nikad se niko nije pozabavio.
Mnogo godina kasnije kad je postao funkcioner u Sloveniji, ja sam Tita podsetila, da je upravo
Dolanc - 'onaj tamo neki'. I to mi Dolanc nikad nije oprostio."
1943 je bil nekaj mesecev na prisilnem delu, februarja 1944 pa je zaključil gimnazijo v Brežicah. Tam se je ponovno povezal z OF in se junija 1944 skupaj z očetom pridružil partizanskemu gibanju, in sicer 3. bataljonu Šlandrove brigade. 1944 je bil sprejet v KPS, deloval je kot član propagandnega odseka in član biroja KP 4. operativne cone. Konec druge svetovne vojne je dočakal kot pomočnik politkomisarja 3. bataljona Zidanškove brigade in ostal v vojaški službi kot pomočnik šefa političnega odseka 14. divizije Jugoslovanske armade do njenega razformiranja 1947. 1947–50 je bil predavatelj na artilerijski šoli v Zadru (politična ekonomija in dialektični materializem), sledila je premestitev v Novo mesto, kjer je bil 1950–53 tožilec divizije. 1953 je postal namestnik tožilca ljubljanskega korpusa. Ob delu je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1958 zaključil študij prava in bil kot visoki častnik premeščen v vojaško protiobveščevalno službo v Zagreb s činom podpolkovnika. V času študija je bil podpredsednik upravnega odbora Zveze študentov Jugoslavije.Leta 1960 je odšel iz vojske, z doseženim činom polkovnika jugoslovanske protiobveščevalne službe [[KOS]].<ref name="vreme.com">[http://www.vreme.com/arhiva_html/467/09.html Svetlana Vasovic Mekina: Stane Dolanc, titoista. Vreme, no. 467, 18 December 1999] {{sr icon}}</ref> V času svoje vojaške kariere je Dolanc diplomiral, v 60-ih pa je deloval kot predavatelj in upravitelj (1964-67) Visoke šole za politične vede v Ljubljani (VŠPV, kasnejša FSPN oz. [[Fakulteta za družbene vede|FDV]]).<ref name="vreme.com"/>, ki mu je 1981 podelila naslov rednega profesorja za politični sistem.
==Drugi človek Zveze komunistov Jugoslavije==
[[Slika:Stane Dolanc with Nicolae Ceaușescu.jpg|levo|sličica|252x252_pik|Stane Dolanc skupaj z romunskim voditeljem [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaem Ceaușescum]] leta 1978.]]
Leta 1965 je postal Dolanc član centralnega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] <ref name="AIM">[http://www.aimpress.ch/dyn/pubs/archive/data/199912/91215-015-pubs-lju.htm Igor Mekina: Umro čuvar tajni. AIM Ljubljana, December 15, 1999] {{sr icon}}</ref>, na 9. kongresu [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskih komunistov]] leta 1969 pa tudi član predsedstva ZKJ (CK ZKJ med 1969-74 ni obstajal). Na marsikak položaj se je povzpel kot nečak svaka [[Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] in kot ognjeni zagovornik "demokratičnega centralizma". 1969 je bil (skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]]) izvoljen v 15-članski izvršni biro Predsedstva ZKJ, nekoliko kasneje (januarja 1972) je postal tudi njegov sekretar, ki se je na tem sprva vsako leto rotirajočem položaju obdržal dobrih 7 let (1974-78 kot sekretar izvršnega komiteja, nato samo še predsedstva CK ZKJ) kot ''de facto'' drugi človek ZKJ <ref name="Slovene Dolanc Resigns">[http://web.archive.org/web/20120318192014/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/83-4-193.shtml Slobodan Stankovic: Slovene Dolanc Resigns? Serb Dragosavac New Secretary of CC Presidium. Radio Free Europe Research, 17 May 1979]</ref>, vendar s tem ni prevzel pozicije "drugega človeka Jugoslavije", ki je dejansko še vedno pripadala [[Edvard Kardelj|Kardelju]]. Dolanc si je hitro pridobil močan vpliv znotraj Partije. Bil je eden od glavnih organizatorjev izredne seje partijskega predsedstva v Karađorđevu decembra 1971, na katerem je trda partijska linija izsilila odstop vodij [[Hrvaška pomlad|Hrvaške pomladi]]. V podobnem stilu je nadaljeval tudi znotraj slovenske partije, ko je novembra 1972 na plenumu centralnega komiteja ZKS zahteval obračun z liberalnim delom partije pod vodstvom [[Stane Kavčič|Staneta Kavčiča]]. Kavčič in njegovi sodelavci so bili kmalu zatem odstavljeni, vodstvo partije pa so prevzeli Dolancu lojalni kadri, med njimi [[Milan Kučan]]. <ref>[http://web.archive.org/web/20120604193416/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/80-3-149.shtml Slobodan Stankovic: After Slovenian Central Committee Plenum. Radio Free Europe Research, 8 November 1972]</ref> Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je izgubil najpomembnejšo izvršilno funkcijo v partiji (ob tem ga je [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] odlikoval z redom junaka socialističnega dela) in postal neformalni koordinator za Slovenijo, ostal pa je eden najvplivnejših osebnosti v jugoslovanski politiki. Ena od njegovih prednosti v partijskem boju za oblast je bila, da ni nikoli govoril o svoji nacionalni pripadnosti, zato so mu rekli tudi »denacionalizovani Slovenac«.
==Notranji minister, preganjanje disidentov, član predsedstva Jugoslavije==
Maja 1982 je bil Dolanc imenovan za notranjega ministra (zveznega sekretarja za notrenje zadeve) v vladi [[Milka Planinc|Milke Planinc]]. Maja 1983 se je javno pritoževal nad domnevnim porastom nacionalizma v Jugoslaviji in sovražnih dejavnosti proti komunističnemu režimu, za kar je obtoževal disidentske intelektualce.<ref name="Hostile">[http://web.archive.org/web/20120318204441/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/86-2-84.shtml Slobodan Stankovic: Hostile Activities Increasing, Yugoslav Interior Minister Complains. Radio Free Europe Research, 17 May 1983]</ref> Spomladi 1984 je prišlo s tem v zvezi do dveh politično motiviranih sodnih procesov, ki se direktno pripisujeta Dolancu. V [[Beograd|Beogradu]] je takrat policija priprla in odvedla na zaslišanje 28 udeležencev predavanja znanega disidenta [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Enega od priprtih so našli mtrvega nekaj dni kasneje, šest drugih pa je bilo postavljenih pred sodišče. Dolancu se pripisuje tudi naročanje umorov političnih emigrantov in protirežimskih aktivistov, ki jih je izven meja Jugoslavije izvajala tajna služba [[UDBA]]. Dolanc naj bi v tem obdobju tudi osebno ščitil enega od njenih agentov, poklicnega zločinca [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića-Arkana]]. <ref name="vreme.com"/>
Od maja 1984 do maja 1989 je bil Dolanc slovenski član predsedstva Jugoslavije, v tem obdobju pa tudi predsedujoči "Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve". V letih 1988 in 1989 je bil en od tistih v zveznem vodstvu Jugoslavije, ki so neuspešno poskušali zaustaviti [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] ''anti-birokratsko revolucijo'', ki jo je dojemal kot izraz srbskega hegemonizma.<ref>Raif Dizdarević: Od smrti Tita do smrti Jugoslávie. Praha, 2002. P. 205, 219, 225</ref> Hkrati je bil Dolanc zadržan tudi do novega vodstva [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki je pod vplivom demokratičnih procesov začela vsaj navidezno podpirati zahteve večine [[Slovenci|Slovencev]] po liberalizaciji in osamosvojitvi Slovenije.<ref>Dejan Jović: Jugoslavija - država koja je odumrla. Zagreb, 2003. P. 449</ref> Ena od njegovih zadnjih javnih intervencij je bil intervju s takrat glavnim glasilom slovenske demokratične opozicije, ''[[Mladina|Mladino]]'', ki je bil objavljen maja 1989. V njem je Dolanc sam sebe opisal kot "zadnjega titoista".<ref name="vreme.com"/>
==Demokratične spremembe in umik iz političnega življenja==
Stane Dolanc se je umaknil iz jugoslovanskega političnega življenja 13. maja [[1989]], v obdobju, ko so se v Sloveniji in drugih republikah že začeli nezaustavljivi demokratični procesi. Domači in tuji novinarji so se strinjali, da je iz federalnega gnezda odšel eden od zadnjih »čuvajev skrivnosti« . Dolanc je bil v času umika v pokoj član Predsedstva SFRJ, predsednik Komisije za revizijo zvezne ustave in siva eminenca [[UDBA|UDB-e]].
V pokoju, ki ga je užival na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je postal poznavalec [[goba|gob]] in novinarji so mu rekli »Veliki gobar«.
Zadnja leta je živel v "čebelnjaku" v [[Gozd Martuljek|Gozd Martuljku]] blizu [[Kranjska gora|Kranjske gore]], bil je skoraj sosed vikendašice [[Vida Tomšič|Vide Tomšič]]. Umrl je 13. decembra 1999 v Ljubljani zaradi [[Možganska kap|možganske kapi]] (bil je velik kadilec). Star je bil 74 let. Pokopan je v Gozdu Martuljku. Do svoje smrti je ostal v tesnih prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi politiki, med drugimi tudi z bivšim predsednikom Slovenije [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]].
[[Jovanka Broz]], vdova Josipa Broza Tita, je leta 2013 Staneta Dolanca obtožila, da je bil nacistični agent, ki je hotel prevzeti oblast.<ref>{{Navedi splet|title=Jovanka Broz: Stane Dolanc je bil nacistični agent|url=https://old.delo.si/novice/svet/jovanka-broz-stane-dolanc-je-bil-nacisticni-agent.html|website=old.delo.si|date=2013-02-28|accessdate=2021-06-16|language=sl-si|first=R. D.|last=Delo.si}}</ref>
==Sklici==
{{reflist}}
{{wikinavedek}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dolanc, Stane}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
5muwmcpvfx2svn69a1lja19vtp8cv4r
5724556
5724555
2022-07-27T18:54:16Z
2A01:261:3F1:CF00:796F:1998:6DE0:247E
/* Zgodnja leta */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Stane Dolanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[16. november]] [[1925]], [[Hrastnik]], † [[13. december]] [[1999]], [[Ljubljana]].
Dolanc je bil eden najtesnejših sodelavcev predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in eden najvplivnejših ljudi jugoslovanske federalne politike v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od 1971 do 1978 je bil sekretar Izvršnega biroja predsedstva Centralnega komiteja (KK) [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], od 1982 do 1984 zvezni sekretar za notranje zadeve in član predsedstva Jugoslavije od Od 1984 do 1989. Redno je bil imenovan za člana Zveznega sveta za varstvo ustavnega reda in je organu predsedoval konec osemdesetih let.
Večino svoje politične kariere je Dolanc branil močno avtoritarno vladavino LCY in se boril proti nacionalizmu, ki izvira iz različnih delov države. Bil je vpliven v jugoslovanskih varnostnih službah in domneva se, da je navdihnil številne politično motivirane aretacije, zlasti v času, ko je bil notranji minister.
==Zgodnja leta==
Svojo mladost je preživel v [[Hrastnik]]u, rudarskem mestu v Zasavju. Izhajal je iz revne rudarske družine. Kot odličnjaka so ga zastonj poučevali učitelji. Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku, 1940 se je vpisal na ljubljansko bežigrajsko gimnazijo. Po nemški zasedbi Zasavja je sodeloval v mladinski OF, zaradi česar je bil decembra 1941 aretiran, a po zaslišanju izpuščen. Starši so ga zaradi nevarnosti ponovne aretacije poslali v Voitsberg v Avstriji, šolanje je nadaljeval na gimnaziji v [[Gradec|Gradcu]], kjer je zaključil sedmi razred, zato obstajajo sumi, da je bil takrat član [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjugenda]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski politiki|url=https://www.kamra.si/print.html?item_id=58004&tmpl=print|website=www.kamra.si|accessdate=2021-06-16|language=sl-si}}</ref>
Jovanka Broz, Titova žena, ki je umrla 2013 navaja v svojih spominih Moj život, moja istina: "Jednom prilikom, pre nekog ručka za neke strance, dobio je Tito neki strogo poverljivi materijal o nekom Slovencu koji je bio u Hitler-jugendu i koji je pričao protiv armije. Na nekom skupu u Mariboru, na sastanku s oficirima, govorio je da svako treba da služi vojsku u svojoj republici, a da u Sloveniji komanda treba da bude na slovenačkom. Tito ga je nazvao „onaj tamo neki“. I rekao mi je: „Evo, tamo neki Dolanc ne da hoće da razbije samo vojsku nego hoće i zemlju da razbije!" I dao mi je taj papir, da ja to stavim u svoju tašnu i da ga ponesem. A Tito tada uopšte nije poznavao tog čoveka, niti je znao ko je on. A ja sam mu zapamtila ime: Stane Dolanc. O „onom tamo nekom“ nikad se niko nije pozabavio.
Mnogo godina kasnije kad je postao funkcioner u Sloveniji, ja sam Tita podsetila, da je upravo
Dolanc - 'onaj tamo neki'. I to mi Dolanc nikad nije oprostio."
1943 je bil nekaj mesecev na prisilnem delu, februarja 1944 pa je zaključil gimnazijo v Brežicah. Tam se je ponovno povezal z OF in se junija 1944 skupaj z očetom pridružil partizanskemu gibanju, in sicer 3. bataljonu Šlandrove brigade. 1944 je bil sprejet v KPS, deloval je kot član propagandnega odseka in član biroja KP 4. operativne cone. Konec druge svetovne vojne je dočakal kot pomočnik politkomisarja 3. bataljona Zidanškove brigade in ostal v vojaški službi kot pomočnik šefa političnega odseka 14. divizije Jugoslovanske armade do njenega razformiranja 1947. 1947–50 je bil predavatelj na artilerijski šoli v Zadru (politična ekonomija in dialektični materializem), sledila je premestitev v Novo mesto, kjer je bil 1950–53 tožilec divizije. 1953 je postal namestnik tožilca ljubljanskega korpusa. Ob delu je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1958 zaključil študij prava in bil kot visoki častnik premeščen v vojaško protiobveščevalno službo v Zagreb s činom podpolkovnika. V času študija je bil podpredsednik upravnega odbora Zveze študentov Jugoslavije. Leta 1960 je odšel iz vojske, z doseženim činom polkovnika jugoslovanske protiobveščevalne službe [[KOS]].<ref name="vreme.com">[http://www.vreme.com/arhiva_html/467/09.html Svetlana Vasovic Mekina: Stane Dolanc, titoista. Vreme, no. 467, 18 December 1999] {{sr icon}}</ref> V času svoje vojaške kariere je Dolanc diplomiral, v 60-ih pa je deloval kot predavatelj in upravitelj (1964-67) Visoke šole za politične vede v Ljubljani (VŠPV, kasnejša FSPN oz. [[Fakulteta za družbene vede|FDV]]).<ref name="vreme.com"/>, ki mu je 1981 podelila naslov rednega profesorja za politični sistem.
==Drugi človek Zveze komunistov Jugoslavije==
[[Slika:Stane Dolanc with Nicolae Ceaușescu.jpg|levo|sličica|252x252_pik|Stane Dolanc skupaj z romunskim voditeljem [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaem Ceaușescum]] leta 1978.]]
Leta 1965 je postal Dolanc član centralnega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] <ref name="AIM">[http://www.aimpress.ch/dyn/pubs/archive/data/199912/91215-015-pubs-lju.htm Igor Mekina: Umro čuvar tajni. AIM Ljubljana, December 15, 1999] {{sr icon}}</ref>, na 9. kongresu [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskih komunistov]] leta 1969 pa tudi član predsedstva ZKJ (CK ZKJ med 1969-74 ni obstajal). Na marsikak položaj se je povzpel kot nečak svaka [[Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] in kot ognjeni zagovornik "demokratičnega centralizma". 1969 je bil (skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]]) izvoljen v 15-članski izvršni biro Predsedstva ZKJ, nekoliko kasneje (januarja 1972) je postal tudi njegov sekretar, ki se je na tem sprva vsako leto rotirajočem položaju obdržal dobrih 7 let (1974-78 kot sekretar izvršnega komiteja, nato samo še predsedstva CK ZKJ) kot ''de facto'' drugi človek ZKJ <ref name="Slovene Dolanc Resigns">[http://web.archive.org/web/20120318192014/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/83-4-193.shtml Slobodan Stankovic: Slovene Dolanc Resigns? Serb Dragosavac New Secretary of CC Presidium. Radio Free Europe Research, 17 May 1979]</ref>, vendar s tem ni prevzel pozicije "drugega človeka Jugoslavije", ki je dejansko še vedno pripadala [[Edvard Kardelj|Kardelju]]. Dolanc si je hitro pridobil močan vpliv znotraj Partije. Bil je eden od glavnih organizatorjev izredne seje partijskega predsedstva v Karađorđevu decembra 1971, na katerem je trda partijska linija izsilila odstop vodij [[Hrvaška pomlad|Hrvaške pomladi]]. V podobnem stilu je nadaljeval tudi znotraj slovenske partije, ko je novembra 1972 na plenumu centralnega komiteja ZKS zahteval obračun z liberalnim delom partije pod vodstvom [[Stane Kavčič|Staneta Kavčiča]]. Kavčič in njegovi sodelavci so bili kmalu zatem odstavljeni, vodstvo partije pa so prevzeli Dolancu lojalni kadri, med njimi [[Milan Kučan]]. <ref>[http://web.archive.org/web/20120604193416/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/80-3-149.shtml Slobodan Stankovic: After Slovenian Central Committee Plenum. Radio Free Europe Research, 8 November 1972]</ref> Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je izgubil najpomembnejšo izvršilno funkcijo v partiji (ob tem ga je [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] odlikoval z redom junaka socialističnega dela) in postal neformalni koordinator za Slovenijo, ostal pa je eden najvplivnejših osebnosti v jugoslovanski politiki. Ena od njegovih prednosti v partijskem boju za oblast je bila, da ni nikoli govoril o svoji nacionalni pripadnosti, zato so mu rekli tudi »denacionalizovani Slovenac«.
==Notranji minister, preganjanje disidentov, član predsedstva Jugoslavije==
Maja 1982 je bil Dolanc imenovan za notranjega ministra (zveznega sekretarja za notrenje zadeve) v vladi [[Milka Planinc|Milke Planinc]]. Maja 1983 se je javno pritoževal nad domnevnim porastom nacionalizma v Jugoslaviji in sovražnih dejavnosti proti komunističnemu režimu, za kar je obtoževal disidentske intelektualce.<ref name="Hostile">[http://web.archive.org/web/20120318204441/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/86-2-84.shtml Slobodan Stankovic: Hostile Activities Increasing, Yugoslav Interior Minister Complains. Radio Free Europe Research, 17 May 1983]</ref> Spomladi 1984 je prišlo s tem v zvezi do dveh politično motiviranih sodnih procesov, ki se direktno pripisujeta Dolancu. V [[Beograd|Beogradu]] je takrat policija priprla in odvedla na zaslišanje 28 udeležencev predavanja znanega disidenta [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Enega od priprtih so našli mtrvega nekaj dni kasneje, šest drugih pa je bilo postavljenih pred sodišče. Dolancu se pripisuje tudi naročanje umorov političnih emigrantov in protirežimskih aktivistov, ki jih je izven meja Jugoslavije izvajala tajna služba [[UDBA]]. Dolanc naj bi v tem obdobju tudi osebno ščitil enega od njenih agentov, poklicnega zločinca [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića-Arkana]]. <ref name="vreme.com"/>
Od maja 1984 do maja 1989 je bil Dolanc slovenski član predsedstva Jugoslavije, v tem obdobju pa tudi predsedujoči "Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve". V letih 1988 in 1989 je bil en od tistih v zveznem vodstvu Jugoslavije, ki so neuspešno poskušali zaustaviti [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] ''anti-birokratsko revolucijo'', ki jo je dojemal kot izraz srbskega hegemonizma.<ref>Raif Dizdarević: Od smrti Tita do smrti Jugoslávie. Praha, 2002. P. 205, 219, 225</ref> Hkrati je bil Dolanc zadržan tudi do novega vodstva [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki je pod vplivom demokratičnih procesov začela vsaj navidezno podpirati zahteve večine [[Slovenci|Slovencev]] po liberalizaciji in osamosvojitvi Slovenije.<ref>Dejan Jović: Jugoslavija - država koja je odumrla. Zagreb, 2003. P. 449</ref> Ena od njegovih zadnjih javnih intervencij je bil intervju s takrat glavnim glasilom slovenske demokratične opozicije, ''[[Mladina|Mladino]]'', ki je bil objavljen maja 1989. V njem je Dolanc sam sebe opisal kot "zadnjega titoista".<ref name="vreme.com"/>
==Demokratične spremembe in umik iz političnega življenja==
Stane Dolanc se je umaknil iz jugoslovanskega političnega življenja 13. maja [[1989]], v obdobju, ko so se v Sloveniji in drugih republikah že začeli nezaustavljivi demokratični procesi. Domači in tuji novinarji so se strinjali, da je iz federalnega gnezda odšel eden od zadnjih »čuvajev skrivnosti« . Dolanc je bil v času umika v pokoj član Predsedstva SFRJ, predsednik Komisije za revizijo zvezne ustave in siva eminenca [[UDBA|UDB-e]].
V pokoju, ki ga je užival na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je postal poznavalec [[goba|gob]] in novinarji so mu rekli »Veliki gobar«.
Zadnja leta je živel v "čebelnjaku" v [[Gozd Martuljek|Gozd Martuljku]] blizu [[Kranjska gora|Kranjske gore]], bil je skoraj sosed vikendašice [[Vida Tomšič|Vide Tomšič]]. Umrl je 13. decembra 1999 v Ljubljani zaradi [[Možganska kap|možganske kapi]] (bil je velik kadilec). Star je bil 74 let. Pokopan je v Gozdu Martuljku. Do svoje smrti je ostal v tesnih prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi politiki, med drugimi tudi z bivšim predsednikom Slovenije [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]].
[[Jovanka Broz]], vdova Josipa Broza Tita, je leta 2013 Staneta Dolanca obtožila, da je bil nacistični agent, ki je hotel prevzeti oblast.<ref>{{Navedi splet|title=Jovanka Broz: Stane Dolanc je bil nacistični agent|url=https://old.delo.si/novice/svet/jovanka-broz-stane-dolanc-je-bil-nacisticni-agent.html|website=old.delo.si|date=2013-02-28|accessdate=2021-06-16|language=sl-si|first=R. D.|last=Delo.si}}</ref>
==Sklici==
{{reflist}}
{{wikinavedek}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dolanc, Stane}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
kw56jg07gi221mfnis2ul7p45v54n5s
5724589
5724556
2022-07-27T20:02:28Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:3F1:CF00:796F:1998:6DE0:247E|2A01:261:3F1:CF00:796F:1998:6DE0:247E]] ([[User talk:2A01:261:3F1:CF00:796F:1998:6DE0:247E|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Zm05gamer|Zm05gamer]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Stane Dolanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[16. november]] [[1925]], [[Hrastnik]], † [[13. december]] [[1999]], [[Ljubljana]].
Dolanc je bil eden najtesnejših sodelavcev predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in eden najvplivnejših ljudi jugoslovanske federalne politike v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od 1971 do 1978 je bil sekretar Izvršnega biroja predsedstva Centralnega komiteja (KK) [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], od 1982 do 1984 zvezni sekretar za notranje zadeve in član predsedstva Jugoslavije od Od 1984 do 1989. Redno je bil imenovan za člana Zveznega sveta za varstvo ustavnega reda in je organu predsedoval konec osemdesetih let.
Večino svoje politične kariere je Dolanc branil močno avtoritarno vladavino LCY in se boril proti nacionalizmu, ki izvira iz različnih delov države. Bil je vpliven v jugoslovanskih varnostnih službah in domneva se, da je navdihnil številne politično motivirane aretacije, zlasti v času, ko je bil notranji minister.
==Zgodnja leta==
Svojo mladost je preživel v [[Hrastnik]]u, rudarskem mestu v Zasavju. Izhajal je iz revne rudarske družine. Kot odličnjaka so ga zastonj poučevali učitelji. Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku, 1940 se je vpisal na ljubljansko bežigrajsko gimnazijo. Po nemški zasedbi Zasavja je sodeloval v mladinski OF, zaradi česar je bil decembra 1941 aretiran, a po zaslišanju izpuščen. Starši so ga zaradi nevarnosti ponovne aretacije poslali v Voitsberg v Avstriji, šolanje je nadaljeval na gimnaziji v [[Gradec|Gradcu]], kjer je zaključil sedmi razred, zato obstajajo sumi, da je bil takrat član [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjugenda]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski politiki|url=https://www.kamra.si/print.html?item_id=58004&tmpl=print|website=www.kamra.si|accessdate=2021-06-16|language=sl-si}}</ref> 1943 je bil nekaj mesecev na prisilnem delu, februarja 1944 pa je zaključil gimnazijo v Brežicah. Tam se je ponovno povezal z OF in se junija 1944 skupaj z očetom pridružil partizanskemu gibanju, in sicer 3. bataljonu Šlandrove brigade. 1944 je bil sprejet v KPS, deloval je kot član propagandnega odseka in član biroja KP 4. operativne cone. Konec druge svetovne vojne je dočakal kot pomočnik politkomisarja 3. bataljona Zidanškove brigade in ostal v vojaški službi kot pomočnik šefa političnega odseka 14. divizije Jugoslovanske armade do njenega razformiranja 1947. 1947–50 je bil predavatelj na artilerijski šoli v Zadru (politična ekonomija in dialektični materializem), sledila je premestitev v Novo mesto, kjer je bil 1950–53 tožilec divizije. 1953 je postal namestnik tožilca ljubljanskega korpusa. Ob delu je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1958 zaključil študij prava in bil kot visoki častnik premeščen v vojaško protiobveščevalno službo v Zagreb s činom podpolkovnika. V času študija je bil podpredsednik upravnega odbora Zveze študentov Jugoslavije.Leta 1960 je odšel iz vojske, z doseženim činom polkovnika jugoslovanske protiobveščevalne službe [[KOS]].<ref name="vreme.com">[http://www.vreme.com/arhiva_html/467/09.html Svetlana Vasovic Mekina: Stane Dolanc, titoista. Vreme, no. 467, 18 December 1999] {{sr icon}}</ref> V času svoje vojaške kariere je Dolanc diplomiral, v 60-ih pa je deloval kot predavatelj in upravitelj (1964-67) Visoke šole za politične vede v Ljubljani (VŠPV, kasnejša FSPN oz. [[Fakulteta za družbene vede|FDV]]).<ref name="vreme.com"/>, ki mu je 1981 podelila naslov rednega profesorja za politični sistem.
==Drugi človek Zveze komunistov Jugoslavije==
[[Slika:Stane Dolanc with Nicolae Ceaușescu.jpg|levo|sličica|252x252_pik|Stane Dolanc skupaj z romunskim voditeljem [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaem Ceaușescum]] leta 1978.]]
Leta 1965 je postal Dolanc član centralnega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] <ref name="AIM">[http://www.aimpress.ch/dyn/pubs/archive/data/199912/91215-015-pubs-lju.htm Igor Mekina: Umro čuvar tajni. AIM Ljubljana, December 15, 1999] {{sr icon}}</ref>, na 9. kongresu [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskih komunistov]] leta 1969 pa tudi član predsedstva ZKJ (CK ZKJ med 1969-74 ni obstajal). Na marsikak položaj se je povzpel kot nečak svaka [[Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] in kot ognjeni zagovornik "demokratičnega centralizma". 1969 je bil (skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]]) izvoljen v 15-članski izvršni biro Predsedstva ZKJ, nekoliko kasneje (januarja 1972) je postal tudi njegov sekretar, ki se je na tem sprva vsako leto rotirajočem položaju obdržal dobrih 7 let (1974-78 kot sekretar izvršnega komiteja, nato samo še predsedstva CK ZKJ) kot ''de facto'' drugi človek ZKJ <ref name="Slovene Dolanc Resigns">[http://web.archive.org/web/20120318192014/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/83-4-193.shtml Slobodan Stankovic: Slovene Dolanc Resigns? Serb Dragosavac New Secretary of CC Presidium. Radio Free Europe Research, 17 May 1979]</ref>, vendar s tem ni prevzel pozicije "drugega človeka Jugoslavije", ki je dejansko še vedno pripadala [[Edvard Kardelj|Kardelju]]. Dolanc si je hitro pridobil močan vpliv znotraj Partije. Bil je eden od glavnih organizatorjev izredne seje partijskega predsedstva v Karađorđevu decembra 1971, na katerem je trda partijska linija izsilila odstop vodij [[Hrvaška pomlad|Hrvaške pomladi]]. V podobnem stilu je nadaljeval tudi znotraj slovenske partije, ko je novembra 1972 na plenumu centralnega komiteja ZKS zahteval obračun z liberalnim delom partije pod vodstvom [[Stane Kavčič|Staneta Kavčiča]]. Kavčič in njegovi sodelavci so bili kmalu zatem odstavljeni, vodstvo partije pa so prevzeli Dolancu lojalni kadri, med njimi [[Milan Kučan]]. <ref>[http://web.archive.org/web/20120604193416/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/80-3-149.shtml Slobodan Stankovic: After Slovenian Central Committee Plenum. Radio Free Europe Research, 8 November 1972]</ref> Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je izgubil najpomembnejšo izvršilno funkcijo v partiji (ob tem ga je [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] odlikoval z redom junaka socialističnega dela) in postal neformalni koordinator za Slovenijo, ostal pa je eden najvplivnejših osebnosti v jugoslovanski politiki. Ena od njegovih prednosti v partijskem boju za oblast je bila, da ni nikoli govoril o svoji nacionalni pripadnosti, zato so mu rekli tudi »denacionalizovani Slovenac«.
==Notranji minister, preganjanje disidentov, član predsedstva Jugoslavije==
Maja 1982 je bil Dolanc imenovan za notranjega ministra (zveznega sekretarja za notrenje zadeve) v vladi [[Milka Planinc|Milke Planinc]]. Maja 1983 se je javno pritoževal nad domnevnim porastom nacionalizma v Jugoslaviji in sovražnih dejavnosti proti komunističnemu režimu, za kar je obtoževal disidentske intelektualce.<ref name="Hostile">[http://web.archive.org/web/20120318204441/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/86-2-84.shtml Slobodan Stankovic: Hostile Activities Increasing, Yugoslav Interior Minister Complains. Radio Free Europe Research, 17 May 1983]</ref> Spomladi 1984 je prišlo s tem v zvezi do dveh politično motiviranih sodnih procesov, ki se direktno pripisujeta Dolancu. V [[Beograd|Beogradu]] je takrat policija priprla in odvedla na zaslišanje 28 udeležencev predavanja znanega disidenta [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Enega od priprtih so našli mtrvega nekaj dni kasneje, šest drugih pa je bilo postavljenih pred sodišče. Dolancu se pripisuje tudi naročanje umorov političnih emigrantov in protirežimskih aktivistov, ki jih je izven meja Jugoslavije izvajala tajna služba [[UDBA]]. Dolanc naj bi v tem obdobju tudi osebno ščitil enega od njenih agentov, poklicnega zločinca [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića-Arkana]]. <ref name="vreme.com"/>
Od maja 1984 do maja 1989 je bil Dolanc slovenski član predsedstva Jugoslavije, v tem obdobju pa tudi predsedujoči "Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve". V letih 1988 in 1989 je bil en od tistih v zveznem vodstvu Jugoslavije, ki so neuspešno poskušali zaustaviti [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] ''anti-birokratsko revolucijo'', ki jo je dojemal kot izraz srbskega hegemonizma.<ref>Raif Dizdarević: Od smrti Tita do smrti Jugoslávie. Praha, 2002. P. 205, 219, 225</ref> Hkrati je bil Dolanc zadržan tudi do novega vodstva [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki je pod vplivom demokratičnih procesov začela vsaj navidezno podpirati zahteve večine [[Slovenci|Slovencev]] po liberalizaciji in osamosvojitvi Slovenije.<ref>Dejan Jović: Jugoslavija - država koja je odumrla. Zagreb, 2003. P. 449</ref> Ena od njegovih zadnjih javnih intervencij je bil intervju s takrat glavnim glasilom slovenske demokratične opozicije, ''[[Mladina|Mladino]]'', ki je bil objavljen maja 1989. V njem je Dolanc sam sebe opisal kot "zadnjega titoista".<ref name="vreme.com"/>
==Demokratične spremembe in umik iz političnega življenja==
Stane Dolanc se je umaknil iz jugoslovanskega političnega življenja 13. maja [[1989]], v obdobju, ko so se v Sloveniji in drugih republikah že začeli nezaustavljivi demokratični procesi. Domači in tuji novinarji so se strinjali, da je iz federalnega gnezda odšel eden od zadnjih »čuvajev skrivnosti« . Dolanc je bil v času umika v pokoj član Predsedstva SFRJ, predsednik Komisije za revizijo zvezne ustave in siva eminenca [[UDBA|UDB-e]].
V pokoju, ki ga je užival na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je postal poznavalec [[goba|gob]] in novinarji so mu rekli »Veliki gobar«.
Zadnja leta je živel v "čebelnjaku" v [[Gozd Martuljek|Gozd Martuljku]] blizu [[Kranjska gora|Kranjske gore]], bil je skoraj sosed vikendašice [[Vida Tomšič|Vide Tomšič]]. Umrl je 13. decembra 1999 v Ljubljani zaradi [[Možganska kap|možganske kapi]] (bil je velik kadilec). Star je bil 74 let. Pokopan je v Gozdu Martuljku. Do svoje smrti je ostal v tesnih prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi politiki, med drugimi tudi z bivšim predsednikom Slovenije [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]].
[[Jovanka Broz]], vdova Josipa Broza Tita, je leta 2013 Staneta Dolanca obtožila, da je bil nacistični agent, ki je hotel prevzeti oblast.<ref>{{Navedi splet|title=Jovanka Broz: Stane Dolanc je bil nacistični agent|url=https://old.delo.si/novice/svet/jovanka-broz-stane-dolanc-je-bil-nacisticni-agent.html|website=old.delo.si|date=2013-02-28|accessdate=2021-06-16|language=sl-si|first=R. D.|last=Delo.si}}</ref>
==Sklici==
{{reflist}}
{{wikinavedek}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dolanc, Stane}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
pp0q46bcaboi2224ir258f8atytkr29
Chelsea F.C.
0
143440
5724437
5724381
2022-07-27T14:15:02Z
80.84.168.151
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Chelsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = You can't stop us A09090091 |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[You can't stop us A09090091]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[You can't stop us A09090091]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
dc8z72ftm85fske7v16j8ygqa1yem8s
5724439
5724437
2022-07-27T14:16:22Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/80.84.168.151|80.84.168.151]] ([[User talk:80.84.168.151|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Chelsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = Chelsea Football Club |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md
5724486
5724439
2022-07-27T16:03:19Z
80.84.168.141
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Kounde is blue😭😭 |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = Kounde is blue😭😭 |
nickname = ''The Pensioners'' (Kounde is blue😭😭)<br /> ''Kounde is blue😭😭'' (Kounde is blue😭😭)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Kounde is blue😭😭 (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kounde is blue😭😭]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kounde is blue😭😭]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
3ymd999mkzhls7hl8srfjoejyzb8ole
5724487
5724486
2022-07-27T16:04:50Z
MZaplotnik
13263
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/80.84.168.141|80.84.168.141]] ([[User talk:80.84.168.141|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Chelsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = Chelsea Football Club |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md
5724492
5724487
2022-07-27T16:30:51Z
77.111.248.173
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = kounde is blue😭😭😭 |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = kounde is blue😭😭😭 |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[kounde is blue😭😭😭 (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[kounde is blue😭😭😭]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[kounde is blue😭😭😭]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[kounde is blue😭😭😭l]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[kounde is blue😭😭😭]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [kounde is blue😭😭😭]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[kounde is blue😭😭😭]] |
league = [[kounde is blue😭😭😭]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v kounde is blue😭😭😭 v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
bxqurzxgswwpwnppe1ymn7fgnrk23az
5724496
5724492
2022-07-27T16:36:06Z
MZaplotnik
13263
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/77.111.248.173|77.111.248.173]] ([[User talk:77.111.248.173|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]]
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Chelsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = Chelsea Football Club |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md
5724678
5724496
2022-07-28T08:27:26Z
77.111.249.162
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = cheLsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = cheLsea Football Club |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[the blue Ls (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Gerard Romero]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Gerard Romero]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Gerar Romero]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Martin Goatwaite]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Don Mateu Alemany]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 16😭😭. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
96ghmsdamqkxfynjoweuar8nexo9ewj
5724731
5724678
2022-07-28T11:25:41Z
Yerpo
8417
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/77.111.249.162|77.111.249.162]] ([[User talk:77.111.249.162|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]]
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
clubname = Chelsea FC |
image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] |
fullname = Chelsea Football Club |
nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)|
founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}|
ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] |
capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> |
chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> |
| owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] |
| manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] |
| captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] |
Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]|
Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] |
league = [[Premier League]] |
season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] |
position = 3. mesto |
| pattern_la1 = _chelsea2021h
| pattern_b1 = _chelsea2021h
| pattern_ra1 = _chelsea2021h
| pattern_sh1 = _chelsea2021h
| pattern_so1 =
| leftarm1 = 0000FF
| body1 = 0000FF
| rightarm1 = 0000FF
| shorts1 = 0000FF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _chelsea2021a
| pattern_b2 = _chelsea2021a
| pattern_ra2 = _chelsea2021a
| pattern_sh2 = _chelsea2021a
| pattern_so2 =
| leftarm2 = BCD3E7
| body2 = BCD3E7
| rightarm2 = BCD3E7
| shorts2 = BCD3E7
| socks2 = 000040
| pattern_la3 = _chelsea2021t
| pattern_b3 = _chelsea2021t
| pattern_ra3 = _chelsea2021t
| pattern_sh3 = _shorts
| pattern_so3 = _chelsea2021t
| leftarm3 = FF5555
| body3 = FF5555
| rightarm3 = FF5555
| shorts3 = FF5555
| socks3 = 0000DD
}}
'''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014.
== Zgodovina kluba ==
=== 1900–1950 ===
Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea.
29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic.
Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0).
Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov.
V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa.
Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000.
Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti.
=== 1950–1970 ===
Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba.
Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu.
V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu.
Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja.
Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling.
V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]].
Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton.
Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko.
=== 1970–1990 ===
Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja.
Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki.
Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom.
V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci.
Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell.
=== 1990–2000 ===
Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle.
[[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču.
Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance.
[[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci.
Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah.
Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu.
V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških).
Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om.
=== 2000–2009 ===
Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu.
Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]].
Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik.
Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool.
Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid.
[[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]]
20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]].
Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone.
Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]].
=== 2009– ===
Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield.
V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]].
31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev.
== Oznake kluba ==
=== Grb kluba ===
Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu.
[[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb.
Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice.
1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve.
Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico.
=== Dresi ===
Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile.
== Roman Abramovič ==
Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov.
Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba.
== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
Za sezono 2020/2021
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}}
{{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}}
{{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}}
{{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}}
{{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}}
{{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}}
{{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}}
{{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}}
{{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}}
{{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}}
{{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}}
{{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}}
{{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}}
{{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}}
{{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}}
{{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}}
{{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}}
{{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}}
{{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}}
{{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}}
{{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}}
{{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}}
{{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}}
{{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}}
{{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}}
'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec
=== Igralci na posoji ===
{{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}}
{{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}}
{{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}}
{{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}}
{{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}}
=== Igralec leta (1967–2014) ===
{{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}}
{|
|-
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]]
|-
|1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|-
|1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]]
|-
|1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]]
|-
|1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]]
|-
|1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]]
|-
|1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]]
|-
|1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]]
|-
|1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]]
|-
|1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]]
|-
|1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]]
|-
|1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]]
|-
|1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]]
|-
|1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]]
|-
|1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]]
|-
|1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]]
|-
|1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]]
|-
|1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]]
|-
|1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]]
|-
|1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]]
|-
|1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]]
|-
|1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]]
|-
|1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]]
|-
|1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|-
|1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|-
|1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]]
|-
|2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]]
|-
|2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]]
|-
|2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]]
|-
|2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]]
|-
|2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]]
|-
|2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]]
|-
|2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]]
|-
|2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
|-
|2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|}
|width="1"|
|valign="top"|
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Leto
!Zmagovalec
|-
|2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]]
|-
|2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]]
|-
|2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]]
|-
|2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]]
|-
|2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]]
|-
|2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]]
|}
|}
== Uspehi ==
=== Evropski uspehi ===
* '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2'''
: 2012, 2021
* '''[[Evropska liga]]: 1'''
: 2013, 2019
* '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1'''
: 1998
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2'''
: 1971, 1998
=== Domači uspehi ===
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6'''
: 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17
* '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2'''
: 1983-84, 1988-89
* '''[[FA Pokal]]i: 7'''
: 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018
* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5'''
: 1965, 1998, 2005, 2007, 2015
* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4'''
: 1955, 2000, 2005, 2009
== Pomembnejši managerji ==
Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko:
{| class="wikitable" border="1"
|-
!Ime in priimek
!Obdobje
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]]
|1952–1961
|[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]]
|1962–1967
|[[Football League Cup|League Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]]
|1967–1974
|[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]]
|1981–1985
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]]
|1985–1988
|[[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]]
|1988–1991
|[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]]
|1996–1998
|[[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]]
|1998–2000
|[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]]
|-
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]]
|2004–2007<br /> 2013–2015
|2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]]
|-
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]]
|2009<br /> 2015–2016
|[[FA pokal]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]]
|2009–2011
|[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]]
|2012
|[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]]
|-
|{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]]
|2012–2013
|[[Evropska liga]]
|-
|{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]]
|2016–2018
|[[Premier League]]
|}
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.chelseafc.com Uradna stran]
* [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige]
* [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]
{{UEFA Liga prvakov}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Chelsea F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}
6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md
Fažana
0
146048
5724532
5160186
2022-07-27T17:48:30Z
195.29.103.98
/* Demografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|name = Fažana
|nickname =
|motto =
|image_skyline = Fazana7.jpg
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag = Zastava Fažane.svg
|image_seal =
|image_shield = CoA Fazana-Croatia.svg
|settlement_type = Naselje in občina
|pushpin_map = Hrvaške
|pushpin_map_caption = Položaj Fažane na Hrvaškem
|coordinates_display = inline
|coordinates_region = HR
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = {{CRO}}
|subdivision_type1 = [[Županija]]
|subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|subdivision_type4 =
|subdivision_name4 =
|government_type =
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = Radomir Korać
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 = zavetnik mesta
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date =
|established_title2 =
|established_date2 =
|area_total_km2 =
|population_total =
|population_as_of = 2001
|population_footnotes =
|title=
|population_density_km2 = auto
|timezone = CET
|utc_offset = +1
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=44|latm=55|lats=44 |latNS=N
|longd=13|longm=48|longs=13 |longEW=E
|elevation_m = 3
|elevation_footnotes =
|Publisher =
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 52212 Fažana
|area_code = +385 (52)
|blank_name = Avtomobilska oznaka
|blank_info = PU
|website = [http://www.fazana.hr www.fazana.hr]
|footnotes =
}}
'''Fažana''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Fasana'') je [[Istra|istrsko]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], manjše [[pristanišče]], sedež istoimenske občine, ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]].
Fažana je izhodiščno pristanišče za obisk [[Brioni|Brionov]].
{{Tortni diagram
| caption=Fažana, popis [[1991]].; skupaj: 2.716
| label1 = [[Hrvati]] 1.374
| value1 = 50,58
| color1 = #4169E1
| label2 = [[Srbi]] 273
| value2 = 10,05
| color2 = #FF0000
| label3 = [[Jugoslovani]] 164
| value3 = 6,03
| color3 = #C71585
| label4 = [[Italijani]] 131
| value4 = 4,82
| color4 = #007FFF
| label5 = [[Muslimani]] 83
| value5 = 3,05
| color5 = #228B22
| label6 = [[Slovenci]] 37
| value6 = 1,36
| color6 = #FF55A3
| label7 = [[Črnogorci]] 26
| value7 = 0,95
| color7 = #C19A6B
| label8 = [[Makedonci]] 22
| value8 = 0,81
| color8 = #FF7E00
| label9 = [[Madžari]] 10
| value9 = 0,36
| color9 = #665D1E
| label10 = [[Albanci]] 6
| value10 = 0,22
| color10 = #4B3621
| label11 = [[Romi]] 6
| value11 = 0,22
| color11 = #91A3B0
| label12 = [[Nemci]] 3
| value12 = 0,11
| color12 = #BDB76B
| label13 = [[Slovaki]] 3
| value13 = 0,11
| color13 = #9966CC
| label14 = [[Čehi]] 2
| value14 = 0,07
| color14 = #B94E48
| label15 = [[Bolgari]] 1
| value15 = 0,03
| color15 = #FF9966
| label16 = [[Romuni]] 1
| value16 = 0,03
| color16 = #08E8DE
| label17 = [[Rusi]] 1
| value17 = 0,03
| color17 = #F400A1
| label18 = [[Ukrajinci]] 1
| value18 = 0,03
| color18 = #7FFF00
| label19 = drugi 2
| value19 = 0,07
| color19 = #FFBF00
| label20 = neopredeljeni 101
| value20 = 3,71
| color20 = #C154C1
| label21 = region. opr. 441
| value21 = 16,23
| color21 = #CCCCFF
| label22 = neznano 28
| value22 = 1,03
| color22 = #A2A2D0
}}
==Geografija ==
Fažana leži na zahodni istrski [[obala|obali]], okoli 8 [[km]] severno od [[Pulj|Pulja]], ob [[cesta|lokalni cesti]], ki vodi iz [[Vodnjan]]a v Pulj.
==Zgodovina==
V [[starorimska civilizacija|rimski]] dobi je bila Fažana center proizvodnje [[keramika|keramičnih]] predmetov. Okoli 2 km južno od Fažane, v [[zaliv]]u ''Ribnjak'', so bili med [[arheologija|arheološkimi]] izkopavanji odkriti ostanki rimskega dvorca.
Obstoj in gospodarstvo Fažane je bilo v zadnjem stoletju tesno povezano z razvojem [[Pulj|Pule]] in tudi [[Brioni|Brionskega otočja]].
==Fažana danes==
V zadnjih desetletjih se je Fažana preoblikovala iz [[ribič|ribiškega]] naselja v manjše mestece. V zadnjih letih so tod zgradili veliko hiš in stanovanjskih blokov, tudi za potrebe [[Turizem|turizma]].
== Znamenitosti ==
[[Župnijska cerkev]] ''sv. Kuzme in Damjana'' je razširjena nekdanja gotska cerkev, z gotskim [[portal]]om in ostanki [[renesansa|renesančnih]] fresk. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] »sv. Elizeja« v Fažani je bila zgrajena v drugi polovici 6. stoletja, na ostankih [[Antika|poznoantične]] gradnje. Druga cerkev v naselju, »cerkev sv. Marije od Karmela« je bila zgrajena v 14. stoletju in ima dobro ohranjene [[freska|freske]] iz obdobja [[gotika|gotike]].
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 413 || 508 || 525 || 637 || 994 || 1452 || 1410 || 1408 || 799 || 765 || 1271 || 1538 || 1879 || 2716 || 3050
|-
|}
Pri zadnjem popisu prebivalstva leta [[2001]] je dveh naseljih občine, v Fažani in Valbaldonu živelo 3050 prebivalcev. Tam bo počitnice na morju preživela Jana. Ooooooj Janaaaaaaaa :D
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{Commonscat|Fažana}}
{{hr-naselje-stub}}
{{Občina Fažana}}
{{Istrska županija}}
[[Kategorija:Naselja Istrske županije]]
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Istra]]
{{normativna kontrola}}
rjgrkus4h8louc1ekkqox97zgqdqbp2
5724590
5724532
2022-07-27T20:03:31Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/195.29.103.98|195.29.103.98]] ([[User talk:195.29.103.98|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Shabicht|Shabicht]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|name = Fažana
|nickname =
|motto =
|image_skyline = Fazana7.jpg
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag = Zastava Fažane.svg
|image_seal =
|image_shield = CoA Fazana-Croatia.svg
|settlement_type = Naselje in občina
|pushpin_map = Hrvaške
|pushpin_map_caption = Položaj Fažane na Hrvaškem
|coordinates_display = inline
|coordinates_region = HR
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = {{CRO}}
|subdivision_type1 = [[Županija]]
|subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|subdivision_type4 =
|subdivision_name4 =
|government_type =
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = Radomir Korać
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 = zavetnik mesta
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date =
|established_title2 =
|established_date2 =
|area_total_km2 =
|population_total =
|population_as_of = 2001
|population_footnotes =
|title=
|population_density_km2 = auto
|timezone = CET
|utc_offset = +1
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=44|latm=55|lats=44 |latNS=N
|longd=13|longm=48|longs=13 |longEW=E
|elevation_m = 3
|elevation_footnotes =
|Publisher =
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 52212 Fažana
|area_code = +385 (52)
|blank_name = Avtomobilska oznaka
|blank_info = PU
|website = [http://www.fazana.hr www.fazana.hr]
|footnotes =
}}
'''Fažana''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Fasana'') je [[Istra|istrsko]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], manjše [[pristanišče]], sedež istoimenske občine, ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]].
Fažana je izhodiščno pristanišče za obisk [[Brioni|Brionov]].
{{Tortni diagram
| caption=Fažana, popis [[1991]].; skupaj: 2.716
| label1 = [[Hrvati]] 1.374
| value1 = 50,58
| color1 = #4169E1
| label2 = [[Srbi]] 273
| value2 = 10,05
| color2 = #FF0000
| label3 = [[Jugoslovani]] 164
| value3 = 6,03
| color3 = #C71585
| label4 = [[Italijani]] 131
| value4 = 4,82
| color4 = #007FFF
| label5 = [[Muslimani]] 83
| value5 = 3,05
| color5 = #228B22
| label6 = [[Slovenci]] 37
| value6 = 1,36
| color6 = #FF55A3
| label7 = [[Črnogorci]] 26
| value7 = 0,95
| color7 = #C19A6B
| label8 = [[Makedonci]] 22
| value8 = 0,81
| color8 = #FF7E00
| label9 = [[Madžari]] 10
| value9 = 0,36
| color9 = #665D1E
| label10 = [[Albanci]] 6
| value10 = 0,22
| color10 = #4B3621
| label11 = [[Romi]] 6
| value11 = 0,22
| color11 = #91A3B0
| label12 = [[Nemci]] 3
| value12 = 0,11
| color12 = #BDB76B
| label13 = [[Slovaki]] 3
| value13 = 0,11
| color13 = #9966CC
| label14 = [[Čehi]] 2
| value14 = 0,07
| color14 = #B94E48
| label15 = [[Bolgari]] 1
| value15 = 0,03
| color15 = #FF9966
| label16 = [[Romuni]] 1
| value16 = 0,03
| color16 = #08E8DE
| label17 = [[Rusi]] 1
| value17 = 0,03
| color17 = #F400A1
| label18 = [[Ukrajinci]] 1
| value18 = 0,03
| color18 = #7FFF00
| label19 = drugi 2
| value19 = 0,07
| color19 = #FFBF00
| label20 = neopredeljeni 101
| value20 = 3,71
| color20 = #C154C1
| label21 = region. opr. 441
| value21 = 16,23
| color21 = #CCCCFF
| label22 = neznano 28
| value22 = 1,03
| color22 = #A2A2D0
}}
==Geografija ==
Fažana leži na zahodni istrski [[obala|obali]], okoli 8 [[km]] severno od [[Pulj|Pulja]], ob [[cesta|lokalni cesti]], ki vodi iz [[Vodnjan]]a v Pulj.
==Zgodovina==
V [[starorimska civilizacija|rimski]] dobi je bila Fažana center proizvodnje [[keramika|keramičnih]] predmetov. Okoli 2 km južno od Fažane, v [[zaliv]]u ''Ribnjak'', so bili med [[arheologija|arheološkimi]] izkopavanji odkriti ostanki rimskega dvorca.
Obstoj in gospodarstvo Fažane je bilo v zadnjem stoletju tesno povezano z razvojem [[Pulj|Pule]] in tudi [[Brioni|Brionskega otočja]].
==Fažana danes==
V zadnjih desetletjih se je Fažana preoblikovala iz [[ribič|ribiškega]] naselja v manjše mestece. V zadnjih letih so tod zgradili veliko hiš in stanovanjskih blokov, tudi za potrebe [[Turizem|turizma]].
== Znamenitosti ==
[[Župnijska cerkev]] ''sv. Kuzme in Damjana'' je razširjena nekdanja gotska cerkev, z gotskim [[portal]]om in ostanki [[renesansa|renesančnih]] fresk. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] »sv. Elizeja« v Fažani je bila zgrajena v drugi polovici 6. stoletja, na ostankih [[Antika|poznoantične]] gradnje. Druga cerkev v naselju, »cerkev sv. Marije od Karmela« je bila zgrajena v 14. stoletju in ima dobro ohranjene [[freska|freske]] iz obdobja [[gotika|gotike]].
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 413 || 508 || 525 || 637 || 994 || 1452 || 1410 || 1408 || 799 || 765 || 1271 || 1538 || 1879 || 2716 || 3050
|-
|}
Pri zadnjem popisu prebivalstva leta [[2001]] je dveh naseljih občine, v Fažani in Valbaldonu živelo 3050 prebivalcev.
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{Commonscat|Fažana}}
{{hr-naselje-stub}}
{{Občina Fažana}}
{{Istrska županija}}
[[Kategorija:Naselja Istrske županije]]
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Istra]]
{{normativna kontrola}}
df80bz7l4n4t9kbxx05l2yhvjpalunz
Krmin
0
150095
5724567
5724227
2022-07-27T19:11:40Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017)
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www.comune.cormons.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškrga krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta Habsburškemu cesarstvu, ki ga je, razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) in kratek Napoleonov čas, ohranil do [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
o6p9p2hbpawpbggj1tipqz65cy1qwux
5724568
5724567
2022-07-27T19:14:10Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškrga krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta Habsburškemu cesarstvu, ki ga je, razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) in kratek Napoleonov čas, ohranil do [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
hla1rlylyfp0jmpnfd5enmxdjb1bqiv
5724570
5724568
2022-07-27T19:15:17Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta Habsburškemu cesarstvu, ki ga je, razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) in kratek Napoleonov čas, ohranil do [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
8u2aqsazhbgj7ot0e6cu552fd0m5h5c
5724572
5724570
2022-07-27T19:20:17Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]], ki ga je, razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] vse do konca [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]] ko je pripadel [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
ddu9rc1y20m7joi3i65u1valhh1auy1
5724573
5724572
2022-07-27T19:21:09Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]], razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509), ter pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] vse do konca [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je pripadel [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
gs4srvp4k7yqo2f47v7rrtzxwthptgx
5724653
5724573
2022-07-28T06:44:08Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkega obdobja okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
adv9zrik66yicdxp8ko2d0jx2nccw68
5724657
5724653
2022-07-28T07:07:20Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkega obdobja [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter napoleonove Francije in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
7263o1yi25lqwvz4tmqnb3h7kvgoshz
5724663
5724657
2022-07-28T07:56:18Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], (razen kratkega obdobja [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove Francije]]) zatem pa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
cxmor8o31xtw5gwr0tnm8rhjdct3ovh
5724665
5724663
2022-07-28T07:58:43Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], (razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]) zatem pa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
a1oujksqsxjb0juot6911as72ayufar
5724666
5724665
2022-07-28T08:00:26Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], (razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
mr2vle5rt1ngqty54ey6c7xeff33mb5
5724674
5724666
2022-07-28T08:04:55Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], (razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]].
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
asd2tduve0y93nf82q20y0mb1jr3xq9
5724675
5724674
2022-07-28T08:06:57Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], (razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]].
==Znamenitosti==
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
jpgglv00bfhlfa8frhh3iiifu91q6q5
5724676
5724675
2022-07-28T08:08:18Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Krmin
| official_name = Città di Cormons
| native_name =
| image_skyline = Cormons.jpg
| image_caption = Glavni trg
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
| mayor_party =
| mayor = Roberto Felcaro
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 34,6
| population_footnotes =
| population_total = 7.366
| population_as_of = junij 2017
| pop_density_footnotes =
| population_demonym =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 56
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Adalbert]]
| day = 23. april
| postal_code = 34071
| area_code = 0481
| website = www.comune.cormons.go.it/
| footnotes =
}}
'''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
== Geografija ==
Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]]
[[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali
tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).
Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737).
Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]].
==Znamenitosti==
[[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]].
V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe.
== Etnična sestava prebivalstva ==
'''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref>
==Demografski razvoj==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:8500
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:0
bar:1881 from: 0 till:0
bar:1901 from: 0 till:0
bar:1911 from: 0 till:0
bar:1921 from: 0 till:7484
bar:1931 from: 0 till:7684
bar:1936 from: 0 till:7327
bar:1951 from: 0 till:7927
bar:1961 from: 0 till:7766
bar:1971 from: 0 till:7631
bar:1981 from: 0 till:7835
bar:1991 from: 0 till:7553
bar:2001 from: 0 till:7449
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5)
bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5)
bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5)
bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5)
bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5)
bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5)
bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5)
bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5)
bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Data from ISTAT
</timeline>
{{Geografski položaj
|Center = Krmin (Cormòns)
|Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO)
|Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro)
|Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea)
|Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone)
|Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo)
|Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio)
}}
==Znane osebnosti==
*[[Denis Godeas]]
*[[Sergio Marcon]]
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cormons}}
{{Goriška pokrajina}}
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}
h5h2ot4h5rhuynqib98d7z1nzjew8sh
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev
0
155088
5724635
5721863
2022-07-28T00:04:07Z
Amanesciri2021
205950
/* I */
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[mladinska književnost|mladinskih]] [[pisatelj]]ev.'''
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Konči Ahačič]]
* [[Vera Albreht]]
* [[Ivo Antič]]
* [[Emica Antončič]]
* [[Vojan Tihomir Arhar]]
* [[Anton Aškerc]]
* [[Miha Avanzzo]]
* [[Tatjana Angerer]]
== B ==
* [[France Balantič]]
* [[Milko Bambič]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jana Bauer]]
* [[Cvetka Bevc]]
* [[France Bevk]]
* [[Damjana Bihar]]
* [[Tina Bilban]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Vinko Bitenc]]
* [[Ivan Bizjak]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Zvonimir Bohte]]
* [[Matej Bor]]
* [[Andreja Borin]]
*[[Marja Boršnik|Boršnik, Marja]] (*1906)
*Milica Borštnik [[Miron]]
* [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]]
* [[Bojana Bregar]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Vida Brest|Vida Brest (Majda Peterlin)]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Andrej Brvar]]
* [[Natalija Brumen]] (*1974)
== C ==
* [[Ivan Cankar]]
* [[Božo Cerar]]
*[[Irena Cerar|Cerar, Irena]] (*1970)
* [[Marja Cerkovnik]]
* [[Angelo Cerkvenik]]
* [[Jože Ciuha]]
* Antonija (Tončka) Curk (1906–1996)
*[[Marija Cvetek|Cvetek, Marija]] (*1948)
== Č ==
* [[Anica Černej]]
* [[Ivanka Čadež]]
* [[Darka Čeh]]
*[[Mateja Črv Sužnik|Črv Sužnik, Mateja]] (*1961)
== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Jurij Dalmatin]]
*[[Marija Cebevc Remec|Debevc Remec, Marija]] (*1869)
* [[Milan Dekleva]]
* [[Marija Dernovšek Šprajcar]] (1905-1946)
* [[Karel Destovnik - Kajuh]]
* [[Dušan Dim]]
* [[Mira Dobravec]]
* [[Mate Dolenc]]
* [[Brane Dolinar|Brane Dolinar (Brane Demšar)]]
* [[Tamara Doneva]]
* [[Julia Doria]]
* [[Živa Viviana Doria]]
* [[Feliks Anton Dev]]
* [[Zdravko Duša]]
* [[Slavko Dokl]]
== E ==
* [[Fran Erjavec]]
* [[Ervin Fritz]]
== F ==
* [[Lea Fatur]]
* [[Janko Ferk]]
* [[Fran Saleški Finžgar]]
* [[Evald Flisar]]
* [[Pavel Flere]]
* [[France Forstnerič]]
*[[Julka Fortuna|Fortuna, Julka]] (*1916)
* [[Franjo Frančič]]
* [[Marinka Fritz Kunc]]
* [[Ervin Fritz]]
* [[Anton Funtek]]
* [[Jasna Furlan]]
* [[Matjaž Fritz]]
== G ==
* [[Karel Grabeljšek]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* [[Kostja Gatnik]]
* [[Alenka Glazer]]
*[[Milijana Gligić - Mikica|Gligić, Milijana - Mikica]] (*1953)
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Jelka Godec Schmidt]]
* [[Rupko Godec]]
* [[Ferdo Godina]]
* [[Cvetko Golar]]
* [[Manko Golar]]
* [[Pavel Golia]]
* [[Berta Golob]]
* [[Borut Gombač]]
* [[Mateja Gomboc]]
* [[Alenka Goljevšček]]
* [[Alojz Gradnik]]
* [[Niko Grafenauer]]
* [[Simon Gregorčič]]
* [[Barbara Gregorič Gorenc]]
* [[Goran Gluvić]]
* [[Darja Gorup]]
* [[Erna Gregorčič]]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Gregorič Stepančič, Marica]] (*1874)
* [[Marija Grošelj]]
*[[Dora Gruden|Gruden, Dora]] (*1900)
* [[Karel Gržan]]
* [[Olga Gutman]]
== H ==
* [[Barbara Habič]]
* [[Maja Haderlap]]
*[[Gema Hafner|Hafner, Gema]] (*1919)
* [[Barbara Hanuš]]
*[[Fany Hausmann|Hausmann, Fany]] (*1818)
*[[Ivanka Hergold|Hergold, Ivanka]] (*1943)
* [[Katarina Hergold Germ]]
* [[Branko Hofman]]
* [[Asja Hrvatin]]
* [[Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Kristina Hafner|Krista Hafner]]
== I ==
* [[Alojz Ihan]]
* [[Anton Ingolič]]
* ''[[Jelena Isak Kres]]''
== J ==
* [[Gitica Jakopin]]
* [[Janez Jalen]]
* [[Marko Jarc]]
* [[Jurij Japelj]]
*[[Ljoba Jenče|Jenče, Ljoba]] (*1960)
* [[Simon Jenko]]
* [[Vida Jeraj]]
* [[Marija Jezernik]]
*[[Luna Jurančič Šribar]]
* [[Branka Jurca]]
* [[Josip Jurčič]]
* [[Vida Juvan]]
== K ==
* [[Mila Kačič]]
* [[Janez Kajzer]]
* [[Ludovika Kalan]]
*[[Ivana Kampuš]]
* [[Alma Maksimilijana Karlin]]
* [[Igor Karlovšek]]
* [[Peter Kavalar]]
* [[Vladimir Kavčič]]
* [[Damjana Kenda Hussu]]
*[[Eleonora Kernc|Kernc, Eleonora]] (*?)
* [[Janko Kersnik]]
* [[Dragotin Kette]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Ladislav Kiauta]]
* [[Milica Kitek]]
* [[Vladislav Klemenčič]]
* [[Marija Kmet]]
* [[Darinka Kobal]]
* [[Tatjana Pregl Kobe]]
* [[Edvard Kocbek]]
* [[Aleksandra Kocmut]]
* [[Tomo Kočar]]
* [[Neli Kodrič|Neli Kodrič (Neli Kodrič Filipić)]]
*[[Vladimir Julij Kogoj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Nina Kokelj]]
* [[Manica Koman]]
* [[Nataša Konc Lorenzutti]]
*[[Helena Koncut Kraljič|Koncut Kraljič, Helena]]
* [[Andrej Kokot]]
* [[Miklavž Komelj]]
* [[Helena Koncut]]
* [[Majda Koren]]
* [[Ciril Kosmač]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Srečko Kosovel]]
* [[Miroslav Košuta]]
* [[Polonca Kovač]]
* [[Lojze Kovačič]]
*[[Marija Vida Kovačič|Kovačič, Marija Vida]]
* [[Kajetan Kovič]]
* [[Nada Kraigher]]
* [[Matej Krajnc]]
* [[Boris Kralj]]
* [[Helena Kraljič]]
* [[Lojze Krakar]]
* [[Miško Kranjec]]
*[[Vida Kraška|Kraška, Vida]]
*[[Manka Kremenšek Križman]]
* [[Marija Vida Kovačič]]
* [[Marko Kravos]]
* [[Sebastijan Krelj]]
* [[Marjan Krnjić]]
* [[Minka Krofta]]
* [[Minka Krvina]]
* [[Špela Kuclar]]
*[[Eliza Kukovec|Kukovec, Eliza]]
* [[Mirko Kunčič]]
* [[Lenčka Kupper]]
* [[Ambrož Kvartič]]
* [[Zofka Kveder]]
== L ==
* [[Marija Lamut|Lamut, Marija]]
*[[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Feri Lainšček]]
*[[Vida Lapajne]]
*[[Josip Lavrič]]
* [[Fran Levstik]]
*[[Anita Leskovec]]
* [[Elza Lešnik]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Magda Lojk]]
* [[Blaž Lukan]]
* [[Tomaž Lapajne Dekleva]]
* [[Milan Petek Levokov]]
* [[Tamara Laganin]]
* [[Magda Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
== M ==
* [[Marjan Manček]]
* [[Bogomir Magajna]]
* [[Zvezdana Majhen]]
* [[Svetlana Makarovič]]
* [[Mimi Malenšek]]
* [[Miha Mate]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Nina Mav Hrovat]] (*1975)
* [[Pavel Medvešček]]
* [[Janez Menart]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Mira Mihelič]]
*[[Janja Miklavčič]]
* [[Frane Milčinski - Ježek]]
* [[Fran Milčinski]]
* [[Jana Milčinski]]
* [[Ivan Minatti]]
* [[Miloš Mikeln]]
* [[Ida Mlakar Črnič]]
* [[Vinko Möderndorfer]]
*[[Milena Mohorič|Mohorič, Milena]]
* [[Marjana Moškrič]]
* [[Desa Muck]]
* [[Josip Murn - Aleksandrov]]
* [[Miki Muster]]
* [[Rado Murnik]]
* [[Erna Muser]]
* [[Vitan Mal]]
* [[Asta Malavašič]]
* [[Pavel Mišmaš]]
== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
*[[Lili Novy]]
* [[Fran Nedeljko]]
*[[Ada Negri|Negri, Ada]]
* [[Bogdan Novak]]
* [[Maja Novak]]
*[[Boris A. Novak]]
* [[Nataša Novakovič]]
* [[Franc (Frank) Novšak]]
== O ==
* [[Suzana von Obenburger|Obenburger, Suzana von]]
*[[Maša Ogrizek]]
*[[Nejka Omahen]]
*[[Jurij Opetnik]]
*[[Mojca Opresnik]]
* [[Josip Osti]]
*[[Milica Ostrovška|Ostrovška, Milica]]
* [[Vinko Ošlak]]
== P ==
* [[Boris Pahor]]
*[[Pavlina Pajk]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Marko Pavček]]
* [[Tone Pavček]]
* [[Stane Peček]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Vid Pečjak]]
* [[Aleksandra Perič Kovač]]
* [[Ela Peroci]]
*[[Mateja Perpar]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Žarko Petan]]
*[[Milan Petek Levokov]]
* [[Janez Petkoš]]
* [[Matjaž Pikalo]]
*[[Zlata Pirnat Cognrad|Pirnat Cognard, Zlata]]
* [[Igor Plohl]]
* [[Mojiceja Podgoršek]]
* [[Luka Poklukar]]
* [[Rok Poles]]
* [[Jože Potrebuješ]]
* [[Lilijana Praprotnik - Zupančič|Lila Prap]] (Ljiljana Praprotnik Zupančič)
*[[Andrej Predin]]
* [[Sanja Pregl]]
* [[Slavko Pregl]]
* [[Tatjana Pregl]] Kobe
* [[Ljuba Prenner|Ljuba Prenner (Teta Metka)]]
* [[France Prešeren]]
* [[Prežihov Voranc|Prežihov Voranc (Lovro Kuhar)]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva]]
* [[Kristina Pučnik]]
* [[Frane Puntar]]
== R ==
* [[Judita Rajnar]]
* [[Mateja Reba]]
* [[Tomo Rebolj]]
* [[Slavica Remškar]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Radivoj Rehar|Radivoj Rehar (Radislav Rudan)]]
* [[Jože Rode]]
* [[Franci Rogač]]
* [[Silvestra Rogelj Petrič]]
*[[Fran Rojec]] (1867–1939)
* [[Fran Roš]]
*[[Leopoldina Rott Kersnik|Rott Kersnik, Leopoldina]]
* [[Andrej Rozman - Roza]]
* [[Marjan Rožanc]]
* [[Smiljan Rozman]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Ciril Rudolf]]
*[[Mojca Rudolf]]
* [[Franček Rudolf]]
* [[Neva Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vilijem K. Rupret]]
== S ==
* [[Rosanda Sajko]]
*[[Zora Saksida]]
* [[Petra Samec]]
* [[Tone Seliškar]]
*[[Simona Semenič]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevlak]]
* [[Valerija Skrinjar Tvrz]]
* [[Maša Slavec]]
* [[Emil Smasek]]
* [[Breda Smolnikar]]
* [[Jože Snoj]]
* [[Cvetka Sokolov]]
* [[Marko Stabej]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Josip Stritar]]
* [[Gregor Strniša]]
* [[Gustav Strniša]]
* [[Jana Stržinar]]
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Primož Suhodolčan]]
* [[Ivan Sivec]]
*[[Minka Sever|Sever, Minka]]
*[[Sonja Sever|Sever, Sonja]]
*[[Stanislava Skvarča|Skvarča, Stanislava]]
* [[Barbara Smajila]]
* [[Maja Smole]]
*[[Marica Strnad Cizelj|Strnad Cizelj, Marica]]
* [[Maja Sušec]]
*[[Ivo Svetina]]
*[[Peter Svetina]]
== Š ==
* [[Tomaž Šalamun]]
* [[Severin Šali]]
* [[Milan Šega]]
* [[Franc Šetinc]]
* [[Damijan Šinigoj]]
* [[Avgust Šinkovec - Črtomir|Črtomir Šinkovec]]
* [[Ada Škerl]]
* [[Jože Šmit]]
* [[Branko Šömen]]
* [[Ivo Šorli]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Lojzka Špacapan]]
* [[Katja Špur]]
* [[Bina Štampe Žmavc]] (Bina Bard)
* [[Karel Štrekelj]]
*[[Cilka Štucin|Štucin, Cilka]]
* [[Milica Šturm]]
* [[Janez Švajncer]]
* [[Jurij Švajncer]]
* [[Anja Štefan]]
*[[Davorka Štefanec]]
* [[Miroslav Šumnik]]
== T ==
* [[Vlasta Tancig|Vlasta]] [[Vlasta Tancig|Tancig]] (1928 - ?)
*[[Vida Taufer|Taufer, Vida]]
*[[Ivan Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
*[[Vlasta Tavčar|Tavčar, Vlasta]]
* [[Marjan Tomšič]]
*[[Suzana Tratnik]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
*[[Josipina Turnograjska|Turnograjska, Josipina]]
* [[Elga Tušar|Elga Tušar (Emi Vega)]]
* [[Aleksandra Turšič]]
== U ==
* [[Evelina Umek]]
*[[Janez Urbas]]
== V ==
* [[Matija Valjavec]]
* [[Ilka Vašte]]
* [[Josip Vandot]]
* [[Saša Vegri]]
* [[Irena Velikonja]]
* [[Janja Vidmar]]
* [[Stana Vinšek|Stana Vinšek (Vida Rudolf)]]
* [[Janez Vipotnik]]
*[[Slavica Vencajz|Vencajz, Slavica]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Eka (Alenka) Vogelnik]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Marija Vogrič]]
* [[Silvester Vogrinec]]
* [[Marija Vojskovič]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Dea Volarič]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Zlata Volarič]]
* [[Anamarija Volk Zlobec]]
* [[Sergej Vošnjak]]
* [[Uroš Vošnjak]]
* [[Tomaž Vrabič]]
*[[Saša Vrandečič|Vrandečič, Saša]]
* Nande Vrbnjakov (Ferdo Kleinmayr)
* [[Drago Vresnik]]
*[[Iztok Vrečur]]
*[[Ivan Vrhovec]]
* [[Zima Vrščaj Holly]]
* [[Saša Vuga]]
*[[Andreja Vukmir|Vukmir, Andreja]]
== W ==
* [[Venceslav Winkler]]
*[[Marija Wirgler|Wirgler, Marija]]
== X ==
== Y ==
== Z ==
* [[Sandi Zalar]]
*[[Uršula Zeirer|Zeirer, Uršula]]
*[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]]
* [[Cvetko Zagorski]]
* [[Dane Zajc]]
* [[Pavle Zidar|Pavle Zidar (Zdravko Slamnik)]]
* [[Ivo Zorman]]
* [[Dim Zupan]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Beno Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Vitomil Zupan]]
*[[Agneza Zupan|Zupan, Agneza]]
== Ž ==
* [[Zdenka Žebre]]
*[[Anica Želje|Žemlje, Anica]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Marička Žnidaršič]]
* [[Danila Žorž]]
* [[Manja Žugman Širnik]]
* [[Oton Župančič]]
* [[Branko Žužek]]
== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih mladinskih avtorjev]]
*[[seznam slovenskih pisateljev]]
*[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev na avstrijskem Koroškem]]
[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]
[[Kategorija:Seznami pisateljev]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev]]
i1uo20v550rw2sobkob4nnyx388zd1v
Renesančno kiparstvo
0
157150
5724550
5518305
2022-07-27T18:35:50Z
Ljuba brank
92351
kat
wikitext
text/x-wiki
Center zgodnje renesanse kot umetnostnega sloga so bile [[Firence]], kasneje so se jim pridružila še tri nova središča: [[Rim]], [[Padova]] in [[Benetke]].
[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]
4rlm8xw3i60jfnjucgv9nwvj1zp28pf
5724560
5724550
2022-07-27T19:05:00Z
Ljuba brank
92351
nov iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
[[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]]
'''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.<ref>{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}</ref> Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}</ref> in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. <ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}</ref>
== Značilnosti ==
[[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]]
Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.<ref name=":0">{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref>
Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}</ref>
Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.<ref>{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref>
Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}</ref>
=== Materiali ===
Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}</ref> Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}</ref>
Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}</ref>
[[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}</ref> [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0.
*DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X.
*Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3.
*Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9.
*Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7.
*Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1.
*Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9.
*Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7.
*Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2.
*Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5.
*Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2.
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Renaissance sculptures}}
[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]
9rt27hvvt9tg8gz0wb358j8o5bd70pv
Trstelj
0
161294
5724383
5702688
2022-07-27T11:59:28Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Gora|name=Trstelj|photo=Posledice požara na Trstelju (2).jpg|photo_caption=Trstelj po požaru avgusta 2013|type=[[hrib]]|range=[[Črni hribi]]<br>[[Kras (območje)|Kras]]|elevation_m=643|location={{SLO}}}}
'''Trstelj''' (643 [[mnm]]) je najvišji [[hrib]] na [[Kras (območje)|slovenskem Krasu]], hkrati pa tudi najvišji vrh [[Črni hribi|Črnih hribov]], ki se dvigajo nad planoto [[Tržaško-komenski kras|Tržaško-komenskega krasa]] med [[Lipa, Miren - Kostanjevica|Lipo]] in [[Opatje selo|Opatjim selom]] ter padajo proti [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] med [[Dornberk|Dornberkom]] in [[Miren|Mirnom]].
Na vrhu stoji [[Planinski dom Trstelj]], [[Stjenkova koča]] (610 [[mnm]]). Po drugi svetovni vojni so bile tu, kjer je sedaj koča, ruševine italijanskega vojaškega objekta. [[Planinsko društvo Nova Gorica]] je tedaj sklenilo, da poslopje obnovi za potrebe planincev. Že dobro leto po ustanovitvi društva, 20. avgusta 1950, so postojanko odprli in jo poimenovali po narodnemu heroju [[Anton Šibelja-Stjenko|Antonu Šibelji-Stjenku]] (1914-1945). Kočo so večkrat obnavljali, temeljito pa so jo obnovili konec osemdesetih let.
Proti vzhodu se razprostira razgled na [[Trnovski gozd]] s Čavnom in za gričevjem med Braniško in Vipavsko dolino [[Nanos]], v bližini pa sta malo nižja vrhova [[Kačnik]] in [[Lipnik]], ki ju od Trstelja loči le preval Železna vrata. Od vzhoda proti jugu so na obzorju [[Snežnik]], [[Vremščica]] in [[Slavnik]], na jugu in proti zahodu je obširna planota Tržaško-komenskega krasa, preko katere se zelo lepo vidi Tržiški zaliv s [[Tržič, Italija|Tržičem]] (Monfalcone). Proti zahodu se razprostirajo pobočja Črnih hribov, prav v bližini pa je vrh [[Stol, Črni hribi|Stol]] (629 m), drugi najvišji vrh tega hribovja. Proti severu padajo pobočja Črnih hribov v Vipavsko dolino, nad njo pa se dviga nizko gričevje proti [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in južnem pobočju Trnovskega gozda.
Na Trstelj vodijo poti iz Dornberka (čez Železna vrata), [[Renče|Renč]], [[Branik|Branika]] (skozi [[Pedrovo]] in mimo Železnih vrat), [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]] (po grebenu Črnih hribov) in Lipe ter od [[Mirenski grad|Mirenskega gradu]] ali [[Lokvica|Lokvice]] ob grebenu Črnih hribov.
Zaradi ugodne geografske lege stoji na njem več radijskih oz. televizijskih oddajnikov/pretvornikov.
== Vir ==
* Planinski vestnik, letnik LXXXIX, št. 6, str. 258.
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=868 Trstelj - Hribi.net]
*[http://zaplana.net/Izleti/Trstelj_Dornberk/ Pohod na Trstelj]
*[http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=45.857634,13.704607&spn=0.004207,0.008669&t=h&z=17&om=1 Vrg Trstelja, satelitska slika na Google maps]
{{si-geo-stub}}
[[Kategorija:Hribi v Sloveniji]]
740o0ul3opfgaoq3q82ky6iv2uesuii
Ježica
0
170462
5724480
5709869
2022-07-27T15:19:43Z
Alekstezak
213747
dodal sem besedo "je"
wikitext
text/x-wiki
{{lektura}}
[[File:Ježica in BS 7.jpg|thumb|Ježica in BS 7|450px]][[File:Postcard of Ljubljana, Ježica.jpg|thumb|Razglednica Ježice|500px|alt=]]'''Ježica''' je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje [[Ljubljana|Ljubljane]] med [[Bežigrad]]om in [[Črnuče|Črnučami]], ki leži na desnem bregu reke [[Sava|Save]], ki na tem mestu zavije bolj južno, ob njej pa je urejen edini ljubljanski [[avtokamp]] s kopališčem. Skozi naselje je speljana [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta]], po kateri v središče mesta skozi naselje potekajo [[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''']], liniji št. [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] pa imata nasproti vhoda v avtokamp urejeno obračališče, v bližini katerega se odcepi [[Obvozna cesta, Ljubljana|Obvozna cesta]] (imenovana tudi [[Nemška cesta, Ljubljana|Nemška cesta]]) proti Šentvidu. Linija [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']] pripelje iz Slovenčeve ceste, po Čerinovi ulici in skozi Ježico proti [[Savlje|Savljam]]. Leta 1891 je bila skozi Ježico zgrajena železniška proga iz Ljubljane proti [[Kamnik|Kamniku]].
Ježica spada v ljubljansko [[četrtna skupnost Posavje|četrtno skupnost Posavje]].
V bližini se nahaja znamenita [[gostilna]] ''Pri ruskem carju''. Na Ježici sta se rodila [[literarni zgodovinar]] [[Fran Levec]] ([[1846]]) in [[pesnik]] [[Alojzij Merhar]] ([[1878]]).
== Izvor imena ==
[[Slika:Ježa.JPG|300px|thumb|Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime]]
Ime je dobila po ježi. To je okoli 15 m visoka vzpetina savske terase, ki jo najlažje opazimo za Ježiško cerkvijo in poteka vse od [[Tomačevo|Tomačevega]] do [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvida pri Ljubljani]]. Ljudje so v preteklosti zgradili vasi na terasi, saj so se bali poplavljanja Save, ki je pred regulacijo poplavljala tudi do [[Mala vas|Male vasi]].
== Geografija ==
Ježica leži na severu [[Ljubljana|Ljubljane]]. Na severu in vzhodu meji na strugo reke [[Sava|Save]], na juguovzhodu na [[Mala vas|Malo vas]] in blokovsko naselje BS7, na zahodu pa na [[Savlje]]. Tako kot večina vasi ljubljanskega Posavja je del Ježice postavljen na [[Sava|savski]] terasi, ježi, del pa pod njo. Zaradi novogradenj in urbanizacije ter spojitve z Ljubljano je danes težko videti meje med Ježico, Malo vasjo, [[Stožice|Stožicami]] ter [[Savlje|Savljami]]. Nekako velja tako, da spodnji del vasi leži ob [[Dunajska cesta|Dunajski cesti]], kjer se nahaja tudi ulica Stara Ježica. Zgornji del pa poteka po cesti Ježica, ter ulica Danile Kumar proti Ježiški cerkvi in se končna pred mostom čez železnico. Gostilna pri Ruskem carju, ki jo nekateri uvrščajo na Ježico, pa naj bi že spadala pod Malo vas, kakor je vidno na nekaterih starih razglednicah in opisih.
== Zgodovina ==
=== Rimska doba ===
Najstarejše najdbe na Ježici segajo v obdobje [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ko bi se naj na tem območju nahajalo antično grobišče. Ostanke grobišča s skeletnimi pokopi in pridatki so našli leta 1880 pri kopanju gramoza. Na območju današnje [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske ceste]] je potekala znana cesta, ki je šla iz [[Aquileia|Aquilleje]] preko [[Emona|Emone]] skozi [[Posavje]] in naprej na [[Trojane]] ter proti v [[Celje|Celju]]. Ta cesta je zarisana na karti [[Tabula Peutingeriana]] iz [[3. stoletje|3. stoletja n. št.]]. Blizu današnjega črnuškega mostu pa se je nahajal rimski most, ki je slonel na 26 kamnitih opornikih. Stal je 80 m zahodneje od današnjega mostu in je bil 8 m širok in 300 m dolg. Most čez Savo v Črnučah so gradila moštva treh legij v času pred [[14|letom 14 našega štetja]]. Odkril ga je inž. B. Bloudek že leta 1901, ko je naletel na štiri opornike, ki pa so propadli zaradi poglabljanja savske struge. Ko je leta 1911 še zadnjemu oporniku grozila ista usoda, so ga dvignili in spravili v varstvo v Križanke. Ostanki pa so sedaj shranjeni v [[Narodni muzej Slovenije|Ljubljanskem narodnem muzeju]] in Praškem tehičnem muzeju. Nato so še istega leta raziskali še en opornik, ki je potrdil gradbeno zasnovo mostu. Po propadu rimskega cesarstva so plemena, ki so prihajala na to ozemlje porušila most in vse do [[18. stoletje|18. stoletja]] tu ni bilo več mostu. Most je nadomeščal brod.
=== Srednji in novi vek ===
Ježica je bila prvič omenjena leta 1359 z imenom Jessitz in kasneje tudi Jesischa. Vas je nastala na terasi, da se je izognila poplavam, ki jih je povzročala Sava.
V [[12. stoletje|12. stoletju]] se prvič omenja šempetrska fara v katero je spadala [[Ljubljana]]. Ustanovitev Ježiške fare pa je tesno povezana s šempetrsko faro, katere podružnica je bila tudi Ježica. Cerkev na Ježici je prvič omenjena leta 1451
Leta 1515 so na slovenskem potekali kmečki upori. Takrat se je aprila na Ježici, kjer je danes kopališče, zbralo pet ali šest tisoč kmetov. O tem priča plošča, ki je vzidana v nekdanje Šternovo kopališče. Na pogajanja s kmeti so prišli tudi cesarski komisarji, ki jih je vodil štajerski deželni glavar [[Žiga Dietrichstein]]. Ti so poskušali odvrniti kmete od uporov, saj je prihajalo že do nasilnih dejanj. To jim ni uspelo in prišlo je do velikih kmečkih uporov.
=== 18. stoletje ===
[[File:Ostanek starega mostu, na katerem so sedaj avtodomi.jpg|thumb|Ostanek starega mostu, na katerem so sedaj avtodomi|350px]]Leta 1713 so pripravili načrte za popravilo celotne trase glavne prometne smeri [[Južna železnica|Dunaj-Trst]] oz. Dunaj-Reka. To državno cesto so temeljito popravili v letih 1720-1723, do leta 1730 pa so bila dela zaključena.
V okviru tega urejanja državne ceste so speljali cesto zopet skozi [[Črnuče]] in zgradili most čez [[Sava|Savo]] v bližini starega rimskega mostu. Cesta se je vila zopet po stari rimski trasi.
Most je bil zgrajen leta 1724.
Leta 1787 je Ljubljanski gubernij dal dovoljenje za ustanovitev male fare ali lokalije na Ježici. V letih od 1787 do 1802 so zgradili novo cerkev in jo posvetili leta 1830. V teh letih je na Ježico prišel prvi župnik [[Jurij Japelj]]. Skrbel je za izgradnjo nove cerkve vendar je ni dočakal saj je odšel iz Ježice že leta 1795. Leta 1787 je Jurij Japelj ustanovil prvo šolo na Ježici in začel pučevati otroke [[Ljubljansko Posavje|ljubljanskega Posavja]] branja, pisanja, računanja in verouka. Tega leta je bilo na Ježici 32 hiš in 172 prebivalcev. Otroci so imeli pouk kar v njegovem stanovanju, ob lepem vremenu pa je organiziral šolo v naravi pod kakšnim drevesom ali ob Savi. Tam so učenci uprizarjali razne igre za rekreacijo ali pa so pomagali kmetom pri delu.
Japlja sta nasledila Anton Traven (1795 - 1807) ter Franc Pavšič (1807 - 1812).
Že od nekdaj so bili ljudje na Ježici kmetje. Imeli so pomembno vlogo pri oskrbi Ljubljane s hrano, ki so jo pridelali. Kasneje v 18. stoletju je zaradi rasti prebivalstva prišlo do tega, da ni mogel več vsak dobiti zemlje. Zato so se nekateri začeli seliti v mesto, nekateri pa se preživljali z dnino ali postali obrtniki.
=== 19. stoletje ===
[[File:Kamniška proga.jpg|thumb|Kamniška proga|330px]]Leta 1848 je prišlo do [[Zemljiška odveza|Zemljiške odveze]]. Kmet je postal svoboden gospodar in lastnik zemlje, ki jo je obdeloval. V tem stoletju se je na Ježici rodil in živel Fran Levec, književni zgodovinar, kritik, urednik ter profesor nemščine, slovenščine, zgodovine in zemljepisa. Rodil se je v hiši, kjer je gostilna Florjančkov hram. Takrat je tu živel tudi Matija Sitar, pisec prispevkov iz področja umetnostne zgodovine. V 19. stoletju je bila na Ježici samo slovenska šola zaradi slovenskega prebivalstva. Poleg te, tu ni bilo še nemške šole kot v nekaterih okoliških krajih, kot je [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvid]] in predvsem [[Ljubljana]]. V tem času je Blaž Potočnik nadaljeval Japljevo šolsko tradicijo, ki je ustanovil tudi narodno čitalnico. Leta 1870 se na Ježici zgradili prvo šolsko poslopje in leta 1891 je mimo Ježice stekla [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|kamniška proga]].
[[File:Postcard of Ježica 1918.jpg|thumb|Razglednica Ježice 1918|alt=]]Leta 1895 je Ljubljano in okolico prizadel močan potres, v katerem je bilo poškodovanih veliko hiš ter tudi cerkev na Ježici in so morali obnoviti notranjo opremo. Takrat je vso prebivalstvo zbiralo prispevke, pri čemer se je izkazal tudi župan Ježice, Anton Bolka.
=== 20. stoletje ===
Leta 1902 je bilo na Ježici ustanovljeno prvo gasilsko društvo na pobudo takratnega župana Antona Vilfana. 1910 je začela na Ježici obratovati prva krajevna pošta, ki je imela svoje prostore v hiši nasproti gostilne Florjančkov hram (pri Florjančku). Istega leta so tu zgradili vodovod. Voda je najprej pritekla ježiškemu župniku, šoli, mežnarju ter županu Antonu Vilfanu. V tem času se je na tem področju močno razvilo društveno in politično življenje.
'''1. svetovna vojna'''
Z začetkom [[1. svetovna vojna|vojne]] so bili moški iz Ježice kakor iz vseh drugih krajev vpoklicani v vojsko. Doma so ostale samo ženske in dekleta. Tako je začelo primankovati živil in vsega potrebnega. Društveno in politično življenje je zamrlo v času vojne. Dvorana na Ježici je bila zmeraj polna vojakov, ki so prihajali iz fronte in odhajali na njo. Ježica je bila nekakšna vmesna postaja, kjer je bilo zbrano vse, od vojaštva do konj, vse narodnosti [[avstroogrska monarhija|avstroogrske monarhije]] in tudi iz [[Nemško cesarstvo|nemškega rajha]]. Zaradi utesnitve so vojake razmestili tudi po drugih hišah. Vsaka hiša, gostilna, trgovina je morala najti prostor za vojaka.
18. maja [[1916]] se je italijanski vojski uspelo približati Ježici in padle so prve bombe na Bregarjev travnik pred Ruskim carjem. Škode ni bilo. V nadaljevanju vojne se italijanski vojski ni več uspelo približati Ježici. Leta [[1918]] je bilo konec vojne in [[Avstroogrska]] je razpadla.
'''2. svetovna vojna'''[[File:Nemška mejna kasarna na Ježici.jpg|thumb|Nemška mejna kasarna na Ježici|350px]][[File:Postaja Ježica z nekdanjo italijansko mejno kasarno na levi.jpg|thumb|Postaja Ježica z nekdanjo italijansko mejno kasarno na levi|350px]]Ježico je 11. Aprila, leta 1941 zasedla italijanska vojska. Domačini so v petek zvečer ob pričakovanju zasedbe nemške vojske, presenečeno opazovali italijanske vojake, ki so z motorji pridrveli na Ježico in se ustavili pred črnuškim mostom. Nosili so čelade, pokrite s šopom črnobarvnega petelinjega perja. Za njimi je prišlo drugo italijansko vojaštvo in zasedlo Ježico do Save. S črnuške strani pa so se na mostu pojavili Nemci. Tako je nastala na črnuškem mostu italijansko nemška meja. Meja takrat še ni bila načrtno določena. Šele konec septembra so mejo premaknili s črnuškega mostu med Plevnovo in Janezovo hišo na Ježici, ki je potekala naprej po spodnjem polju, imenovanem Prod. Na omenjenem polju so Nemci zgradili »nemško cesto« in novo železniško zvezo z gorenjsko železnico mimo [[Črnuče|Črnuč]] do [[Laze pri Dolskem|Laz]]. Mejo pod [[Savlje|Savljam]]<nowiki/>i in [[Kleče|Klečami]] so [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|Nemci]] opremili z žičnimi ovirami, minskimi polji in visokimi stražarskimi stolpi, ki so ponoči osvetljevali mejno področje. Glavni mejni prehod je bil na Ježici, na prostoru kjer je sedaj avtobusno obračališče. Tu sta ostala še oba obmejna objekta. Na tem prostoru sta okupatorja zaradi meje podrla Janezovo hišo, last Franca Kosa ter Pajsarjevo hišo, last Marjete Kopitar. Franc Kos si je moral za družino in živino sam poiskati novo bivališče. Med leti 1941 – 1943 je bila italijanska vojska na Ježici kar številčna. Štela je 300 mož. Sestavljali so jo [[Fašizem|fašisti]], [[Alpini|alpinci]] in druge pešadijske enote. Svoja bivališča so imeli v objektih Šternovega kopališča, na kegljišču in v gostilni pri Florjančku, v Prosvetnem domu na Ježici, krajši čas v Sokolskem domu v [[Stožice|Stožicah]], v [[Savlje|Savljah]] v gospodarskem poslopju pri Goršču, mejni organi pa v tovarni pri Vidmarju in deloma v Klečah pri Mrharju. 7. Septembra 1941 zvečer so v Mali vasi v bližini nekdanje trgovine pri Špornu, štirje mladi Skvojevci: Adrijan Kumar, Jože Kališnik, Lojze Gogala in Miro Kos izvedli prvo oboroženo akcijo na Ježici. Ko so srečali nočno patruljo mejnih finančnih miličnikov italijanske vojske, so nanjo začeli streljati. Dva mejna miličnika sta bila težko ranjena. Ta dan je Ježica 1955 sprejela za svoj krajevni praznik. O tem je poročal Vestnik obveščevalnega urada XI. Armadnega korpusa italijanske okupacijske vojske. Med vojno sta na Ježici 96 stanovala tudi [[Pepca Kardelj|Pepca]] in [[Edvard Kardelj]] v letu 1937-1938. Spomladi leta 1942 pa je pod imenom Andrej Nikolić krajši čas tu bival tudi [[Ivan Maček|Ivan Maček- Matija]].
V drugi polovici leta 1943, po kapitulaciji Italije je italijanska vojska zapustila ježensko občino in [[ljubljansko Posavje]]. Prišli so Nemci in zavzeli italijansko fašistično oblast v [[Ljubljana|Ljubljan]]<nowiki/>i. Po zasedbi Nemčije je bilo ustanovljeno domobranstvo. Sprejeta je bila odločitev da bo na Ježici nastanjen 1. Vod. 14. Čete, ki je imela sedež v Polju in je spadala v 1. Bataljon. Na Ježici so se domobranci nastanili 19. Septembra 1943 v Erjavčevi hiši 46, kjer je bila prej italijanska karabinjerska postaja.
V neposredni bližini Ježic je med 2. svetovno vojno potekala tudi meja med nemško in italijansko okupacijsko cono. V bližini športne dvorane pri Ježicah, o tem pričajo ostanki podpornih stebrov nemškega stražarskega stolpa.
'''Osvobodilno gibanje'''
Nastanek [[Osvobodilna fronta|OF]] na Ježici je tesno povezan s prvimi koraki Staneta Bizjaka v juniju 1941, po ustanovitvi vaškega odbora. Julija 1941 se je vodstvo centralne tehnike [[Komunistična partija Slovenije|KPS]], odločilo zgraditi bunker pod novo mizarsko delavnico na Ježici. Namenjen je bil za radijsko tehniko. Gradbeno jamo velikosti 3,5 x 3m in višine 2,5m, so skopali pod vodstvom Rudija Ganzitija, domači vajenec Jože Kališnik, Adrijan Kumar in Lojze Gogala, vsi skvojevci. Neposreden vhod v bunker je bila betonska plošča na koleščkih, ki je s premikanjem odpirala vhod. Za vhod in izhod v bunker je bilo potrebno dvigniti sod z žaganjem. V tem bunkerju pri Lojzetu Kosu je delal ing. Miloš Brelih in sestavljal radijske postaje dobro leto, dokler ni Kosova hiša postala sosedom in okupatorjem sumljiva in zanimiva, saj so v njej večkrat prespali aktivisti, izrečena pa je bila tudi prisega Narodne zaščite. Spomladi 1943 so belogardisti aretirali Lojzeta Kosa. Aretiral ga je Janez Kos- Cico poveljnik MVCA v Savljah. Med iskanjem bunkerja v hiši je Lojzu uspelo pobegniti, njegovo ženo pa so odpeljali v postojanko jo pretepali in mučili, ki pa so jo po treh mesecih izpustili.
'''Konec vojne'''
Po koncu vojne so se 9 in 10. Maja 1945 številni posavski borci vrnili domov. Ježica in sosednje vasi so bile okrašene z zastavami, napisi, spomladanskim cvetjem. Že naslednji teden in pozneje so se začela javna zborovanja v mestu in po vaseh. Velik partizanski miting je bil v nedeljo proti koncu maja na dvorišču in vrtu nekdanje gostilne Pri ruskem carju. Nastopili so tudi domači kulturniki z majhnimi ansambli, kjer je sodeloval tudi Vinko Snoj, ki se je že od leta 1944, čeprav vojni invalid, pripravljal in zbiral ljudi za nastop, ko bo zasijala svoboda. Na tem mitingu so nastopali tudi domači govorniki, aktivisti, politkomisarji in komandirji. Sodelovala je tudi šolska mladina.
'''Obdobje komunizma in socializma'''
Od osvoboditve Ljubljane 9. Maja 1945, so odbori OF dokončno prevzeli v mestu in na Ježici vso oblast. Že 16. Maja so bile volitve v četrtne odbore OF in volitve delegatov za mestni odbor OF. Ljubljana je bila takrat razdeljena na sedem rajonov in 35 četrti. Pred volitvami v Narodnoosvobodilne odbore julija 1945 pa so Ljubljano razdelili na 10 četrti (Center, Bežigrad, Ježica, Moste, Poljane, Rakovnik, Šiška, Šentvid, Tabor in Vič), s katerimi so zamenjali tedanje rajone in četrti. Na Ježici je postal prvi predsednik četrtnega NOO Jože Rozman, mali kmet in nekdanji strojnik kmetijske zadruge, tajnik pa Lojze Jernejc, predvojni komunist, aktivist OF in interniranec. Na Ježici je bila organizirana tudi postaja narodne milice. Od aprila do novembra 1947 je bil reorganiziran in razdeljen mestni ljudski odbor, ki ga je vodil Boris Cunder, aktivist iz domačiji Pri ruskem carju. Za tajnika je bil postavljen Stane Dovč iz Tomačevega, aktivist OF.
Leta 1946 so začeli obnavljati nekdanjo Tyršerjevo cesto ([[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta]]), preimenovali pa so jo v Titovo cesto, ki je bila izročena prometu 11. Decembra 1946, ko jo je svečano odprl Tone Brejc, minister za delo [[Socialistična republika Slovenija|LRS]]. Po tej cesti je začel redno voziti mestni avtobus, kasneje leta 1958, pa [[trolejbus]], ki so ga ukinili leta 1968. Nekako v tem času so uredili tudi pločnike ki so jih asfaltirali.
Takoj po osvoboditvi leta 1945 so svojci padlih partizanov in drugih žrtev NOB z Ježice ustanovili odbor za prevoz padlih borcev. Odbor, ki mu je predsedoval Otmar Kolenc iz Stožic, se je lotil tudi gradnje skupne grobnice za prekopane borce. Odbor je že 4. Novembra organiziral pogreb 12 padlih borcev, katerih posmrtne ostanke so pokopali na Dolenjskem in Gorenjskem ter jih pripeljali v Stožice. Idejno zasnovo za celotno partizansko pokopališče s partizansko grobnico kot spomenikom NOB je napravil ing. arhitekt Ivo Spinčič iz Bežigrada. Gradbena dela za grobnico je prevzel zidarski mojster Ivan Erjavec z Ježice. Oktobra 1946 je odbor organiziral svečan prenos krst iz začasnih grobnic in jih položil v novozgrajeno grobnico. Tedaj so v novo grobnico poleg 12 položili k počitku še osem prekopanih borcev, domačinov in štiri neznane borce 29. Hercegovske divizije, ki so po osvoboditvi umrli v Savljah, kjer je bila začasna vojaška bolnišnica v tovarni Tonosa. Temeljni kamen za spomenik – obelisk so položili leta 1948, vse pa je bilo zgrajeno leta 1950. Tedaj je odbor za prevoz padlih borcev celotni objekt predal odboru krajevnega združenja borcev NOB [[Danila Kumar|Danile Kumar]], ta pa je imenoval pododbor, ki je prevzel celotno skrb za vzdrževanje grobnice.
Prosvetni dom na Ježici (nekdanja dvorana) je bil med vojno popolnoma uničen, zato so se kulturne prireditve odvijale na kegljišču pred Florjančkom. Leta 1947 so prosvetarji obnovili prosvetni dom, pri tem pa so se posebej izkazali Jože Rožman, Ciril Plevnik, Vinko Snoj, Pavle Kušar, Vinko Škerl, Ciril Ramovž, Lojze Jakopič, Franc Čamernik in ostali. Postal je dom društva svoboda, ki so ga poimenovali po domačinu, [[Španski borci|španskem borcu]], in borcu [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Matiji Udvancu.
Leta 1947 je krajevni ljudski odbor na Ježici dobil gospodarsko nalogo o ustanovitvi kmetijske delovne zadruge in preobrazbe vasi, povečanje kmetijske proizvodnje z združevanjem zemlje, uporabo sodobne kmetijske mehanizacije, kemijskih in zaščitnih sredstev, pospeševanje živinoreje in kolektivno obdelavo zemlje. Za kulturno in družbeno preobrazbo, v zvezi z zadrugami pa zgraditi zadružne domove. Tako je bila na Ježici ustanovljena kmetijska delovna zadruga.
Leta 1955 je bilo na Ježici organizirano prvo praznovanje krajevnega praznika [[Ulica 7. septembra, Ljubljana|7. September]], na dan ko se je zgodil prvi upor proti [[Okupacija|okupatorjem]] na Ježici. Pri tem so sodelovala vsa društva: Partizan, Svoboda, gasilci in šola. To leto pa je bila odkrita tudi spominska plošča, na Kumarjevi hiši za delo ilegalne ciklostilne tehnike in narodni herojinji [[Danila Kumar|Danili Kumar]]. Velike kulturne prireditve pa so potekale v domu Svobode na Ježici. Dne 11. Septembra pa je bila svečana proslava na kopališču pri Savi s tovariškim srečanjem.
Leta 1964 so bile na [[Ljubljansko Posavje|Ljubljanskem Posavju]] ustanovljene krajevne skupnosti Savlje-Kleče, Posavje in Tomačevo-Jarše. Največje med njimi je bilo Posavje, pod katerega so spadale Ježica, Mala vas in Stožice.
Leta 1961 je bila k Ježici priključena Mala vas, leta 1974 pa je bila Ježica priključena [[Ljubljana|Ljubljani]].
== Danes ==
[[File:Krožišče na Ježici.jpg|thumb|Krožišče na Ježici]]Podoba Ježice, v primerjavi s tisto iz preteklosti, se je v današnjih časih precej spremenila. Še najbolj pa to velja za njeno okolico. Nekatere hiše znotraj vasi so ohranile svojo podobo, k tem pa se danes mešajo stavbe, ki v ta prostor nikakor ne sodijo, kazijo okolico ter spreminjajo podobo vasi. Tipičen primer je pasivna lesena hiša z visoko kamnito ograjo v bližini Horses puba, v vasi pa bi našli še nekaj podobnih hiš, ki pa jih na srečo še ni veliko. Nova pridobitev je hotel Florjančkov hram, ki je bil zgrajen leta 2014, ki pa na žalost predstavlja tujek znotraj vasi. Izgled stavbe močno izstopa od okolice, njegovo neskladje pa je še toliko bolj vidno saj je prizidan na tradicionalno gostilno, precej drugačnega videza. Kljub temu ne krši nobenih pogojev o tipu arhitekture. Mestna občina Ljubljana je vas zavarovala z odlokom, ki ne dovoljuje gradnjo visokih stavb ter opredeljuje druge pogoje, vendar so ti zakoni slabi in praktično brez pomena, saj se identiteta vasi izgublja in je praktično ni več. [[BS 7|Blokovsko naselje]], ki je bilo v času [[Jugoslavija|Jugoslavije]] zgrajeno na območju travnikov je vas spremenilo v del mesta. Omenjeno naselje med okoliškimi prebivalci ni preveč priljubljeno, saj je njegova podoba za nekatere neprivlačna. Prebivalci Ježice so danes slabše povezani med seboj kot nekoč. Mestni način življenja je naredil soseda tujca sosedu. Društev, ki so povezovala ljudi v preteklosti ni več, povezovanja ljudi potekajo predvsem preko dejavnosti cerkve svetega Kancijana, PGD Ježica ter športnih društev. Reka Sava, ki je nekoč predstavljala priljubljeno območje za preživljanje prostega časa za družine in vse druge, je danes z odpadki obremenjeno območje, kjer se pogosto zbirajo osebe z neprimernim obnašanjem. Ljudje se pritožujejo zaradi razkazovanja ter spolnega nadlegovanja, pojavlja pa se tudi kriminal. Področje severno od Črnuškega mostu je v Ljubljani postalo znano kot plaža za geje, znano po spolnih avanturah. Turizma kot je bil nekoč ni več. Gostilne, ki so nekoč slovele med Ljubljančani, so danes le bleda slika preteklosti. Ena redkih dobrih pridobitev, ki jih je Ježica dobila v zadnjih letih pa je novi park osnovan v letu 2014, in se razteza od Ježice do Jarš. Zaraščena okolica je bila urejena, postavljene klopi, športni rekviziti, urejene jahalne, kolesarske ter rekreacijske poti. Novejša pridobitev je tudi krožno križišče, zgrajeno leta 2012 ter obnovljen (2014) črnuški most čez Savo.
== Prihodnost ==
Posegi, ki so v prihodnosti načrtovani za območje Ježice, nakazujejo, da v prihodnje ni videti nekega truda po ohranitvi identitete vasi ter ustvarjanja prijetne okolice za prebivalce. Odgovorni vidijo vas le kot del mesta skozi katerega potekajo pomembne prometne poti proti centru Ljubljane ter del mesta, namenjen bivanju prebivalcev Ljubljane, ki se vozijo na delo v druge dele mesta. [[Mestna občina Ljubljana]] načrtuje širitev [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske ceste]]. Od Ruskega carja naprej, je planirana nova trasa, ki bi se priključila Obvozni cesti (nekdaj Nemška cesta). Slednja bi naj bila tudi obnovljena ter speljana čez sedanje avtobusno postajališče, ter preko novega mostu v Črnuče. Vas se bo znašla v prometnem vozlišču, za rušitev pa je načrtovanih več hiš, med njimi horses pub, ter edina še delujoča kmetija v njegovi bližini, ter vse hiše na omenjeni osi. Ostale stavbe bodo med dvema cestama. Na območju travnika pred Ruskim carjem je načrtovana stolpnica s poslovnimi objekti, znotraj katere bo tudi pošta, ob Čerinovi ulici pa pet stanovanjskih blokov. Omenjene zgradbe bodo služile kot središče četrtne skupnosti Posavje in za nekatere predstavljajo veliko pridobitev, za druge pa močan poseg v prostor in nasilje z vsiljevanjem novih zgradb.
== Geografija ==
Ježica leži na severu [[Ljubljana|Ljubljane]]. Na severu in vzhodu meji na strugo reke [[Sava|Save]], na juguovzhodu na [[Mala vas, Ljubljana|Malo vas]] in blokovsko naselje [[BS 7|BS7]], na zahodu pa na [[Savlje]]. Tako kot večina vasi [[Ljubljansko Posavje|ljubljanskega Posavja]] je del Ježice postavljen na savski terasi, ježi, del pa pod njo. Zaradi novogradenj in urbanizacije, ter spojitve z Ljubljano je danes težko videti meje med [[Ježica|Ježico]], [[Mala vas, Ljubljana|Malo vasjo]], [[Stožice|Stožicami]] ter [[Savlje|Savljami]]. Nekako velja tako, da spodnji del vasi leži ob [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski cesti]], kjer se nahaja tudi ulica Stara Ježica. Zgornji del pa poteka po cesti Ježica, ter ulica [[Danila Kumar|Danile Kumar]] proti [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ježiški cerkvi]] in se končna pred mostom čez železnico. Gostilna pri Ruskem carju, ki jo nekateri uvrščajo na Ježico pa naj bi že spadala pod [[Mala vas, Ljubljana|Malo vas]], kakor je vidno na nekaterih starih razglednicah in opisih.
== Ureditev ==
Do 30. let 20 stoletja je Ježica, skupaj z vasmi Savlje, Kleče, Stožice, Tomačevo in Jarše pripadala enakoimenski občini Ježica. Nato so bile vasi priključene mestni občini Ljubljana. Leta 1964 so bile na Ljubljanskem Posavju ustanovljene krajevne skupnosti Savlje-Kleče, Posavje in Tomačevo-Jarše. Največje med njimi je bilo Posavje pod katerega so spadale Ježica, Mala vas in Stožice. Po letu 2001 je Ježica del četrtne skupnosti Posavje, ki je nastala z združitvijo več krajevnih skupnosti.
== Ulice ==
'''Ježica''' – naslov nosijo hiše v zgornjem delu vasi, med Saveljsko cesto in ulico Danile Kumar.
'''Stara Ježica''' – naslov nosijo hiše v spodnjem delu vasi pod ježo, na vzhodni strani [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske ceste]].
'''Ulica Bratov Čebulj''' – Imenovana po bratih Alojzu (1913-1942), Vinku (1914-1941) in Francu Čebulju (1916-1942), rojenih v [[Mala vas, Ljubljana|Mali vasi]]. Bili so aktivisti in borci v [[Osvobodilna fronta|OF]]. Alojz je padel pod [[Krvavec|Krvavcem]], Vinka so ubili belogardisti v [[Savlje|Savljah]], Franc pa je padel pod [[Osolnik, Medvode|Osovnikom]] nad [[Škofja Loka|Škofjo loko]], kjer stoji tudi spominska plošča.
'''Za gasilskim domom''' - naslov nosijo hiše, ki stojijo za gasilskim domom.
'''Ulica bratov Kunovar''' – Imenovana bo bratih Francu (1909-1942) in Slavku (1919- 1943), rojenih na Ježici. Bila sta aktivista in borca [[Osvobodilna fronta|OF]]. Franc je padel v [[Udin boršt|Udinborštu]] pri [[Kranj|Kranju]], Slavko pa v [[Kališe, Kamnik|Kališah]] pod [[Kamnik|Kamnikom]].
'''Kališnikov trg'''- Imenuje se po Jožetu Kališniku, rojenem 1923 v [[Buč|Buču]] pri Šmartnem v Tuhinjski dolini. Bil je mizarski vajenec pri Lojzetu Kosu na Ježici, mladinski aktivist, skvojevec od leta 1941, odšel k partizanom v Dolomite poleti 1942 in padel poleti 1943 nad [[Podutik|Podutikom]] v belogardistični zasedi.
'''Ulica Danile Kumar'''- Imenuje se po [[Danila Kumar|Danili Kumar]] (1921-1944) rojeni v [[Hum, Brda|Humu pri Kojskem]]. Bila je trgovska pomočnica, predvojna skojevka in aktivistka mladine, kurirka CK PKS, od leta 1942 borka [[Tomšičeva brigada|Tomšičeve brigade]], kasneje aktivistka OF in AFŽ na Gorenjskem. Padla pod Lubnikom nad [[Škofja Loka|Škofjo loko]]. Po njej se imenuje tudi osnovna šola v [[Stožice|Stožicah]].
'''Udvančeva ulica'''- Imenuje se po Matiji Udvancu (1912-1942) rojenem na Ježici, ključavničarju, članu KPJ, [[Španski borci|španskemu borcu]] in borcu [[Narodnoosvobodilni boj|NOV]]. Padel je kot komandir Selške čete skupaj s Stanetom Žagarjem pri preboju nemškega obroča na Planici nad Žabnico.
'''Kratka pot'''- naslov nosijo hiše v bližini kopališča.
'''Tesovnikova ulica'''- Imenuje se po Viktorju Tesovniku, rojenem 1928 pri Novi Štifti. Mladinski aktivist OF, dijak, borec od 1944 in potem oficir JLA. Umrl za posledicami ran 1949.
== Demografija ==
Leta '''1787''' je bilo na Ježici 32 hiš ter 172 prebivalcev.
Leta '''1935''' je bili na Ježici 131 naseljenih objektov, s 319 stanovanji in 278 družin, od zaposlenih je bilo tako 510 moških in 574 žensk
Leta '''1936''' je bilo na Ježici le 110 volivcev, od tega 59 delavcev, 25 kmetov.
Leta '''2013''' je bilo v četrtni skupnosti Posavje 9.547 prebivalcev, od tega je na Ježici bivalo približno 6% (500-600) prebivalstva, v približno 185 stanovanjskih stavbah (podatki so neuradni). Uradni podatki veljajo samo za celotno četrtno skupnost, saj se podatkov za posamezna naselja ne objavlja, niti ni določenih mej kaj točno se šteje pod Ježico. V neuradnih podatkih so zajete stavbe zgoraj omenjenih ulic.
== Znamenitosti ==
'''Bunker I''' – na desnem bregu reke Save, vkopan v cestni nasip, tako da je ven gledala le strelna lina. Zgradila ga je starojugoslovanska vojska v letih 1939-1940. Zapisan v register kulturne dediščine.
'''Bunker II''' – stoji pred železniškim mostom na desnem bregu reke Save. Zgradila ga je starojugoslovanska vojska v letih 1939-1940. Ima bivalni ter enonadstropni strelni del in je največji izmed bunkerjev na desnem bregu, ki so varovali prehod preko Save v Ljubljano. Zapisan v register kulturne dediščine.
'''Bunker III''' – na desnem bregu reke Save, ostanki stojijo na travniku in so prekriti z zemljo tako da tvorijo gomilo. Zgradila ga je starojugoslovanska vojska v letih 1939-1940. Zapisan v register kulturne dediščine.
'''Črnuški most''' – v bližini tega je že v rimskih časih stal most. Ohranili so se le nosilci, ki so danes spravljeni v muzeju. Po propadu rimskega imperija so most porušila razna plemena in do leta 1724 je tukaj deloval brod, ko so zgradili novi leseni most. Leta 1846 je bil postavljen nov most, katerega del je še danes viden za avtošolo Ježica, na katerem so sedaj parkirani avtodomi. Leta 1891 se zgradi železniški most in poleg njega zgradijo leta 1906 še cestni most, ki je osnova današnjemu. Leta 1957 so most rekonstruirali ter ga razširili. Od takrat naprej je most doživel le nekaj manjših sanacij, večja prenova pa je bila izvedena v letu 2014.
'''Domačija Dunajska 254''' - Zapisana v register kulturne dediščine. Pritlična zidana hiša, nekdanja gostilna pri Alešu, s simetrično dvokapno streho s frčadama in letnico 1850 na kamnitem portalu. Na dvorišču je dolgo gospodarsko poslopje.
'''Gostilna Pri Ruskem carju''' - Zapisana v register kulturne dediščine . Nadstropen, zidan stanovanjsko - gostinski objekt v tlorisni zasnovi črke L. Na kamnitem portalu obcestnega, starejšega dela objekta, je vklesana letnica 1868. Ohranjeno je obokanje prostorov in več starejših stavbnih členov. Območje kjer stoji naj bi spadalo pod Malo vas, vendar je v neposredni bližini Ježice. Ime je dobila po ruskem carju, Aleksandru I, ki je tukaj prespal med obiskom ljubljanskega kongresa leta 1821.
'''Cerkev sv. Kancijana in tovarišev na Ježici''' - Prva znana omemba 1526. Porušena 1798. Nova na bližnji lokaciji 1802. Večje prezidave (1938 - 1942) po načrtih V. Glanza. Bogata notranja oprema (A. Vodnik, J. Šubic, S. Kregar).
'''Most rokava Save''' – manjši most na Dunajski cesti, nasproti gostilne Florjančkov hram. Danes ne služi svojemu namenu. Nekoč je pod njem tekel rokav reke Save, ko je le ta narasla. Zanimiv zgolj kot prikaz kako visoko je nekoč tekla reka Sava.
'''Železnica''' – zgrajena leta 1891. Vlaki so nekoč ustavljali v spodnjem delu vasi, na postaji, ki se je po gostilni Tavčar imenovala Tauzherhof in bila odprta leta 1893. Leta 1910 so na pobudo občine Ježica spremenili ime postaje v krajevno ime. Uspelo jim je, vendar je bilo ime Ježice zapisano v nemškem jeziku Jeschza. Po razpadu Avstro-ogrske je postaja dobila ime Ježica, ki so jo po osamosvojitvi Slovenije preselili v zgornji del vasi oz. v bližino blokovskega naselja Bratovševa ploščad, po katerem se je prvih par let postaja tudi imenovala.
'''Kmečki upori''' - Na območju kopališča so leta 1515 potekali kmečki upori. Na področju avtokampa se je zbralo okoli 6000 kmetov, ki so zahtevali staro pravdo. Upor se je končal krvavo, saj ga je brutalno končala najemniška vojska. Na njihov spomin spominja spominska plošča postavljena na kopališču.
'''Avtošola''' - V tej zgradbi je bila prej mitnica v lasti "cestnega zaloga Ježica". Nekaj sto let so namreč v tej zgradbi pobirali mostnino na cesti Dunaj-Trst. Mitnica je spadala med deželne mitnice. V prejšnjih stoletjih je bila sicer manjša zgradba, sredi 19. stoletja pa je dobila takšno obliko. Verjetno pa jo je Tavčer, ko je postal leta 1882 lastnik, renoviral.
'''Lipa''' – Izjemnih demenzij in visoke starosti, v spodnjem delu vasi, ob cesti proti športnemu centru.<gallery>
Slika:Stari most.jpg|Stari most postavljen leta 1846, leta 1906 ga je nadomestil novi, ki je stal na mestu današnjega.
Slika:Ruski car.jpg|Ruski car
Slika:Avtošola Ježica.jpg|Avtošola Ježica
Slika:Bunker II.jpg|Bunker II
Slika:Nekdanja gostilna pri Alešu.jpg|Domačija Dunajska 254, nekdanja gostilna pri Alešu
Slika:Most rokava Save.jpg|Most rokava Save
</gallery>
== Sava ==
[[File:Ježiški Prod.jpg|thumb|Ježiški Prod,nekoč poplavna ravnica|330px]][[File:Sava med Gameljnami in Ježico.jpg|thumb|Sava med Gameljnami in Ježico|330px]]Reka [[Sava]], ki teče mimo Ježice je imela že v preteklosti velik pomen za vas. Tukaj so že v davni preteklosti opazili eno izmed najboljših mest za gradnjo mostu preko Save saj se terasa [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] tukaj najbolj približa živoskalni osnovi, ki je del hriba Tabor. Tako je bil ta del stoletja najpomembnejši za prečkanje Save. Od rimskih časov do danes. Reka je do 19. stol. zgledala precej drugače kot danes. Tekla je vijugasto ter nanašala obsežna prodišča. Kljub temu je reka ljudem, ki so živeli tukaj predstavljala bolj kot ne nadlogo. Spodjedala je opornike mostov in spreminjala strugo ter tako uničevala zemljo kmetom. Leta 1787 je na vojaškem zemljevidu maper zapisal, da je Sava pri Ježici polna sipin, poplavlja spomladi, ko je pod vodo celotna ravan, vse od [[Medno|Mednega]] pa do cerkve sv. Jurija v [[Stožice|Stožicah]]. To poplavno območje je obsegalo vse tiste dele kjer se danes nahajajo polja ter spodnji del vasi pod ježo. V Franciskejskem katastru iz leta 1825 je dobro vidno, da sta se na Ježici pred glavnim mostom čez reko Savo, nahajala še dva manjša. Dolinarjev most, ki je bil lesen, malce višje pa obokan most imenovan mostek. Ta je viden še danes nasproti Florjančkovega hrama. Oba mosta sta služila za prečkanje stranskih rokavov reke Save, ki so se napolnili le ob visokih vodah. Danes si ljudje, ki hodijo mimo tega mostu le težko predstavljajo, da je Sava nekoč tekla tako visoko, saj je današnja struga precej globlja.
Prve ideje o preusmeritvi in regulaciji reke, segajo v začetek 19. Stoletja. Prvi posegi na [[Ljubljansko polje|Ljubljanskem polju]] so bili izvedeni že v prvi polovici 19. Stol., zlasti pa kasneje v letih od 1860 do 1878. Določeni posegi pa so bili najverjetneje storjeni že daleč nazaj, za katere pa pisni viri ne obstajajo. Vsi omenjeni posegi so bili storjeni le na odsekih Save. Leta 1895 pa so začeli z regulacijo Save po celotni dolžini Ljubljanskega polja in jo potegnili od [[Tacen|Tacna]] pa vse do [[Šentjakob ob Savi|Šentjakoba]]. Dela so bila končana leta 1908. To je bila prva močnejša regulacija na omenjeni reki. Kmalu za tem je reka pokazala svojo moč. Zaradi povečanja strmca in preusmeritve vode v eno smer se je povečala erozijska moč reke. Najprej je začela naplavljati nato pa spodjedati obrežne nasipe. Kmalu je prebila nasipe in začela uhajati iz struge ter si pričela ustvarjati svojo. Leta 1935 je Sava dosegla približno enake razmere kot pred regulacijo in uničila 90% človekovega dela. Drug problem je bil, da se je z regulacijo začela reka poglabljati, nivo podtalnice pa je tako padel. Tako je bil zgrajen manjši jez pri [[Gameljne|Gameljnah]] za [[Gameljščica|Gameljščico]], da bi ohranili višji nivo reke, vendar se je kljub temu struga reke leta 1912 poglobila za 3 m, nivo podtalnice v mestnem vodovodu [[Kleče]] pa je padel za 7m. Leta 1935, ko si je reka z naplavljanjem sama povrnila svojo staro strugo, se je nivo podtalnice precej zvišal in zaostajal le še 2m za normalo. V 30 letih prejšnjega stoletja je bila zgrajena manjša hidroelektrarna v Tacnu. Posledica je bila spremenjen transport plavja. Leta 1953 pa je bila zgrajena [[Hidroelektrarna Medvode|HE Medvode]], ki je prekinila transport proda. Tako se je doljvodno struga [[Sava|Save]] začela močno poglabljati, od Črnuškega mostu dalje pa epigentsko vrezovati. Tekom desetletij se je struga poglobila do trdne nepropustne podlage. Zaradi poglobitve se je znižala tudi gladina Save, s tem pa se je zmanjšala izdatnost napajanja podzemne vode.
Na tem delu Save so načrtovane tudi [[Seznam elektrarn v Sloveniji|hidroelektrarne]]. Veriga HE je dokončana na zgornji in spodnji Savi, med tem, ko do njihovih gradenj na srednji Savi še ni prišlo. Tako se načrtuje tudi gradnjo HE Ježica. Do izgradnje teh mogoče nikoli ne bo prišlo, saj so določena mesta po novem zavarovana kot območje [[Natura 2000|Nature 2000]]. Tako se bije boj med naravovarstveniki in tistimi, ki podpirajo gradnjo HE. Z izgradnjo le teh bi se pritisk na okolje močno povečal. Hitrost toka bi se upočasnila, s tem bi se spremenile tudi življenjske razmere za bitja, ki danes živijo v Savi in so prilagojene na hitrejši tok. Elektrarne bi vplivale tudi na obrečno vegetacijo ter na druge živalske vrste, ki živijo ob Savi. Tako treba določiti pogoje, ki bodo zagotavljali izrabo energije ob predpostavki, da narava ostane neprizadeta.
Da so ljudje tudi radi zahajali k Savi dokazuje podatek, da je že v 18. Stol. Ježiški župnik [[Jurij Japelj|Jurij Japel]] prirejal dneve v naravi ob [[Sava|Savi]]. Kasneje je znano kako so konec 19 stol. In začetek 20. Stol. Ljubljančani ob koncih tedna radi hodili na kopanje v Savo. Kakovost vode ja danes neprimerna za kopanje, tok vode pa premočan, območje pa je postalo zbirališče nepridipravov. [[Mestna občina Ljubljana]] ima v prihodnosti načrte izboljšati kakovost vode na tem območju, da bo [[Sava]] zopet primerna za kopanje. Drug problem so tudi odpadki, saj je to območje z njimi močno obremenjeno, pogosto pa se zbirajo tudi ljudje z neprimernim obnašanjem, kot je razkazovanje, spolno nadlegovanje ter tudi kriminal.
== Gostinstvo ==
[[File:Gostilna Štern.jpg|thumb|Gostilna Štern|330px]][[File:Ježica in Angelca.jpg|thumb|Ježica in Angelca|330px]]Gostinstvo je že od nekdaj pomembna panoga na Ježici. V preteklosti je bila po tem tudi najbolj znana. Leta 1936 je bilo na Ježici 5 gostiln: pri Florjančku, Angelci, Alešu, na Tavčarjevem dvoru in na kopališču pri Šternu.
Stare gostilne so bile znane in cenjene na območju [[Ljubljana|Ljubljane]] in so ob koncih tedna privabljale številne obiskovalce, predvsem iz Ljubljane. Danes so od omenjenih gostiln ostale le še Tavčarjev dvor, Florjančkov hram in gostišče pri Šternu, ki pa so le bleda slika tistih nekoč. Stavbi pri Alešu ter Angelci še stojita, vendar ne več kot gostinska objekta.
'''Tavčarjev dvor''' – stavba kjer se nahaja gostilna je bila zgrajena leta 1906 in je naslednica enako imenske gostilne, ki se je nahajala v stavbi današnje avtošole Ježica. Tam je bila tradicija gostinstva daljša. Današnja gostilna je nastala hkrati z izgradnjo novega mostu čez Savo leta 1906. Ime gostilne izhaja od nemškega grofa Tavčarja (njegova graščina, današnja avtošola se je imenovala Tavčar hoff oz. Tauzherhof). Današnjo gostilno so radi obiskovali predvsem Ljubljančani ob koncih tedna, ko so se z vlakom pripeljali na kopanje v Savi in se kasneje ustavili tudi v gostilni, posebno pod krošnjami divjih kostanjev, ki stojijo še danes. Med tednom so se tukaj ustavljali predvsem kmetje, ki so imeli v bližini polja. Med vojno so bili v gostilni Nemci, ki so imeli tu utrjeno postojanko za branitev mostu, po vojni pa je bila tukaj nekaj časa milica in stanovalci. Nekaj časa jo je imelo v lasti gostinsko podjetje Bežigrad, sedaj je pa že desetletja v privatni lasti. Njen sloves je že davno minil, tukaj se ustavljajo le še mimoidoči, ki se po prometni dunajski cesti vozijo na delo ali proti domu. Naročiti je možno le pijačo.
'''Gostišče in kopališče Štern na Ježici''' -
Gradnja prvotne stavbe se je začela teta 1928 in še danes je v njej restavracija. Kopališče in gostilno so prvič odprli leta 1930. Prvotni lastnik je bil vinski trgovec Stern, po rodu z Gorenjske. Po letu 1939 sta se do konca vojne zvrstila dva lastnika. Med vojno so bili tam Italijani, po vojni pa je bilo nacionalizirano (1946) in postala je občinska gostilna in kopališče.
'''Pri Angelci''' – nastala leta 1931. Bila je naslednica stare gostilne v soseščini, ki pa je bila že zelo stara, vsaj sto let in je propadla. Tradicija se je prenesla na gostilno pri Angelci. Zgrajena je bila na pobudo članov Sokola, ki so se tu tudi zbirali. V zmanjšanem obsegu je gostilna
delovala tudi med drugo svetovno vojno. od 1923 pa do 1945 pa je bila tu tudi trgovina z mešanim blagom. Pred vojno so se tu ustavljali tudi furmani. V času Jugoslavije je bila ena izmed vodilnih gostiln na tem območju, v prednosti pred ostalimi, danes pa žal ne obratuje več.
'''Pri Alešu''' - Stara furmanska gostilna, do druge svetovne vojne priljubljena Ljubljančanom . Danes ne deluje več.
'''Gostilna Florjančkov hram''' - z dolgo tradicijo, njen obstoj beležijo že v letu 1792. Včasih imenovana Pri Florjančku je bila furmanska gostilna, v kateri so se furmani s konjsko vprego spočili, nahranili konje ter uživali v že takrat prijetni domači postrežbi. Gostje so se poleg dobre hrane in postrežbe sproščali tudi s kartanjem, temu je bila namenjena celo kamra, ki se danes imenuje Florjančkova soba (del restavracije). Zraven gostilne je bilo tudi kegljišče na katerem danes stoji prav tako družinski hotel. Leta 1846 se je v stavbi, kjer stoji gostilna, rodil Franc Levec. Seme je rad zahajal tudi [[France Prešeren]]. Njegov stric je bil župnik na Ježici in tako-imenovani gospod Fig je zelo rad spil kapljico žlahtnega ter spregovoril kakšno besedo s prijazno in ustrežljivo takratno gospodarico. Po ustnem izročilu celo pravijo, da ji je zrecitiral tudi svojo takrat aktualno poezijo. Iz roda v rod so gospodarji gostilne ohranjali koncept družinskosti z domačo hrano, pridelano na lastnih kmetijah.Danes še vedno prisegajo na tradicionalnost slovenske gostilne in tudi danes gostom zagotavljajo bio prehrano.
'''Horse pub''' – Novejši gostinski lokal, ustanovljen leta 1997, ki je postal precej priljubljen..
== Toplice in avtokamp ==
Na območju kopališča so leta 1515 potekali [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]]. Na področju avtokampa se je zbralo okoli 6000 kmetov, ki so zahtevali staro pravdo. Upor se je končal krvavo, saj ga je brutalno končala najemniška vojska. Na njihov spomin spominja spominska plošča postavljena na kopališču.
[[File:Prvi kampisti v Ljubljani 1964.jpg|thumb|Prvi kampisti v Ljubljani 1964]]V 16. Stoletju se je tu nahajalo furmansko nahajališče s številnimi gostilnami, kjer so furmani čakali na prevoz preko reke.
Začetki kopališča segajo v 30 leta 20. Stoletja, ko je na mestu današnje Lagune, trgovec z vinom Štern postavil zidano stavbo, ki stoji še danes ter v kateri je obratovala gostilna. Kmalu za tem je Štern postavil levo in desno od stavbe lesene kabine za garderobo in prho. Stala je pa tudi konjušnica v kateri so si konji lahko odpočili, shramba za kolesa ter čolnarna. Tako so začele nastajati Šternove toplice. Postavil je tudi lesene bazenčke z mivko v katere so se obiskovalci zakopavali in zdravili revmatične težave. Vojna je razvoj kopališča zaustavila in začelo je propadati.
Po vojni so kopališče [[Nacionalizacija|nacionalizirali]] in v imenu javnega interesa predali v upravljanje Rekreacijskemu centru Ježica, ki ga je postopno obnavljal, težišče pa je bilo v gostinstvu. Leta 1965 je pravni naslednik RCJ, Gostinsko podjetje Ljubljana, uredilo Avtokamp Ježica (kamp, počitniške hišice, bungalove, letno in zimsko kopališče s savno in avtomatskim kegljiščem). Po letu 1991 je sledilo obdobje denacionalizacije in brezlastništva, ki je vodilo v propadanje objekta. Kljub temu so do leta 2005 na tem mestu stali trije bazeni in bilo dolgo časa priljubljeno kopališče med okoliškimi prebivalci, ki je predvsem čez poletje privabljalo polno ljudi. Nosilo je ime pri Šternu, vse do leta 2005, ko so kopališče prenovili in nastalo je kopališče s hidromasažnimi bazeni ter se preimenovalo v Laguno mestno plažo Ljubljana. Od takrat so cene kopanja precej dražje, okoliški prebivalci ga zato ne obiskujejo več tako pogosto. Danes predstavlja eno najdražjih kopališč v mestni občini Ljubljana, z videzom toplic, mirnim vzdušjem, obiskujejo pa ga predvsem tujci, obiskovalci avtokampa ter tisti domači obiskovalci, ki ga obiščejo le enkrat ali dvakrat letno.
== Praznovanje ==
[[Štehvanje|'''Štehvanje''']] – stara ljudska igra, ki izvira iz Ziljske doline na avstrijskem koroškem. Začetki v Ljubljani segajo v leto 1935, ko je etnomuzikolog France Marolt to konjeniško igro želel pokazati na folklornem festivalu v Ljubljani. Zanjo je navdušil fante iz vasi ljubljanskega Posavja: iz Kleč, Savelj, Ježice, Stožic in Male vasi, ki so veljali za dobre jahače in rejce konj. Na začetku so igro prirejali na različnih delih okolice Ljubljane v času vojne pa je povsem zamrla. Leta 1954 so igro zopet obudili in priredili tekmovanje v Savljah. Od takrat se igro prireja vsako leto, prizorišča pa se na več let menjajo, tokrat samo v mejah Ježice, Savelj in Kleč. Tekmovanje poteka v Juniju.
Igra poteka tako, da se v tla zabije lesen drog, na katerega se povezne lesen sodček obit z leskovimi obroči. Fantje nato jezdijo mimo v gorenjski narodni noši in zbijajo sodček s posebnimi kovinskimi kiji. Fantje ob razbijanju soda zbirajo točke. Zmagovalec je tisti, ki zbere največ točk. Igra ima tekmovalni značaj in poteka nekoliko drugače kot v Ziljski dolini.
Leta 2012 je bila vpisana v register žive kulturne dediščine.
'''Gasilska veselica''' – veselica se večinoma odvija konec maja. Po letu 2012 se je po dolgoletnem premoru odvila prva veselica. Od takrat se prireditev odvija vsako leto. Leto 2015 je bilo še toliko bolj posebno, saj je organizatorjem uspelo privabiti najbolj priljubljen narodno zabavni ansambel v Sloveniji, Modrijane.
'''Verski prazniki''' – V sklopu cerkve sv. Kancijana, ki stoji v vasi se odvijajo vsakoletna, običajna praznovanja katoliške verske skupnosti, junija pa se priredi veselico v sklopu farnega dne.
'''[[Ulica 7. septembra, Ljubljana|7. september]]''' – vsako leto na omenjeni datum poteka v parku za Ruskim carjem prireditev v počastitev domačinov, ki so se prvi uprli italijanski okupaciji oz. fašizmu v drugi svetovni vojni.
== Turizem ==
Turizem na Ježici se je pričel razvijati nekako konec 19. Stoletja, ko so predvsem prebivalci Ljubljane ob koncih tedna obiskovali znane gostilne, ki so bile znane za Ježico. To so bili Tavčarjev dvor, pri Florjančku, pri Alešu ter gostilna Ruski car. Tja so hodili ob takrat lepi [[Dunajska cesta, Ljubljana|Tyršerjevi cesti]], danes Dunajski, ki jo je krasil lipov drevored od [[Ljubljana|Ljubljane]] pa vse do Ježice. Ljudi je privabljala tudi Sava v kateri so se kopali. V začetku 20 stoletja je trgovec z vinom Štern zgradil toplice ter tako še povečal zanimanje domačih turistov za ta kraj. Med vojnama je turizem zamrl, po vojni pa so bazene prenovili ter leta 1965 uredili avtokamp. Kraj je tako začel privabljati predvsem tuje obiskovalce, ki so prihajali počitnikovat v Ljubljano in jim je bližina avtokampa ustrezala. Tako so leta 1984 zabeležili kar 25.286 gostov in 40.591 nočitev, kar je občino Bežigrad pod katero je spadala Ježica uvrstilo na 18. mesto po številu gostov, po številu tujih pa kar na 16. mesto, kar je bilo tistega leta celo več kot v Kamniku ter termah Čatež. Danes Ježico obiskujejo predvsem tuji turisti, kjer jim avtokamp predstavlja odskočno desko za raziskovanje Ljubljane, gostilne ki so nekoč privabljale Ljubljančane pa so izgubile svoj sloves in ne predstavljajo pomembnih turističnih točk. Nova pridobitev je hotel Florjančkov hram, ki je povečal kapacitete za nočitve, vendar je žal zaradi nestrokovnosti s svojo neprimerno arhitekturo skazil podobo vasi.
== Šolstvo ==
'''Šola Ceneta Štuparja'''
'''Avtošola Ježica''' – Nekdanji Eckerjev gradič, zraven ohranjena nizka stavba (prezidana) kjer so v času lesenega mostu pobirali mostnino. Blizu te so leta 1880 odkrili rimsko skeletno grobišče.
== Literatura ==
Ježica se v literaturi ne pojavlja pogosto. Njena zgodovina je najbolje zapisana v knjigi Mihe Čerina iz leta 1985 – ''Ljubljansko posavje v ljudski revoluciji''. To pa je tudi edini vir, ki je kolikor toliko dostopen. Ostala zgodovina se nahaja raztresena po posameznih člankih ter arhivih. Njeno polpreteklo zgodovino najbolje poznajo domačini, katerih predniki so živeli tukaj. Prišleki, ki so poselili novonastala naselja in bloke po letu 1970 o kraju ne vedo prav veliko. Pomanjkanje informacij uničuje identiteto kraja, ki se je danes iz Ježenske spremenila v Ljubljansko. Otroci tega območje se v šolah učijo o zgodovini Ljubljane oz. o centru Ljubljane ter okolici gradu. Zgodovina Ježice se v šolah ne omenja prav nič. Imena ulic so domačinu tuja, objekti mimo katerih hodi vsak dan pa nepoznani in neopazni.
== Šport ==
Ježica predstavlja športno bogat del Ljubljane, saj tu deluje več športnih društev kot so:
* Športno društvo Ježica (rekreacija, telovadba ter ostale športne dejavnosti)
* ŽKD Ježica (žensko košarkarsko društvo, ustanovljeno leta 1962, večkratne slovenske prvakinje ter udeleženke najvišjih evropskih tekmovanj)
* Baseball in Softball društvo Ježica
* Badminton klub Ježica
* Strelsko društvo Tabor – Ježica
* [[Nogometni klub Interblock|NK Interblock]] (nogometni klub, ki se je pred leti s finančno močjo Joca Pečečnika prebil v prvo slovensko ligo, vendar kasneje zaradi finančnih težav nazadoval)
Po naselju se imenuje tudi park Ježica, ki vključuje BMX stezo Bežigrad, dvorano Ježica, hipodrom Stožice, igrišča Savsko naselje II, igrišča v [[BS3|BS-3]], Kegljišče in dvorane Staničeva, košarkarsko igrišče Tesovnikova, športni center [[BS 7|BS–7]], športni center Črnuče, športni center Savsko naselje.
== Znane osebnosti ==
* Fran Levec
* Alojzij Merhar
* [[Anton Traven]]
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Daljnovod na Ježici.jpg|Daljnovod na Ježici
Slika:Gasilski dom Ježica.jpg|Gasilski dom Ježica
Slika:Ježica BS7.jpg|Ježica BS7
Slika:Ježica, južni del.jpg|Ježica, južni del
Slika:Ljubljana Jezica-rail halt.jpg|Ljubljana Ježica - železniška postaja
Slika:Nemška cesta.jpg|Nemška cesta
Slika:Polja pozimi.jpg|Polja pozimi
Slika:Polja.jpg|Polja
Slika:Prosvetni dom.jpg|Prosvetni dom
Slika:Rastlinjaki na poljih.jpg|Rastlinjaki na poljih
Slika:Razglednica gostilne pri Alešu.jpg|Razglednica gostilne pri Alešu
Slika:Spomenik Francu Čebulju.jpg|Spomenik Francu Čebulju pod Osolnikom
Slika:Sava pozimi.jpg|Sava pozimi
Slika:Stara Ježica.jpg|Stara Ježica
Slika:Zbirališče belogardistov.jpg|Zbirališče belogardistov med drugo svetovno vojno
Slika:Črnušk most.jpg|Črnuški most
Slika:Črnuški most.jpg|Črnuški most
</gallery>
== Viri ==
* Čerin M. 1985 – ''Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji''. Ljubljana.
* Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stoţice, BS 4/3 Jeţica in BS 4/4 Mala vas (Uradni list RS, št. 53/09-2619 in 78/10-4264)
* Turistični rezultat nad povprečjem, AKTUALNO…
* Končni rezultat popisa prebivalstva priključenih delov občin Štepanja vas, Ježica in Polje z dne 19. Septembra 1935
* Urbano življenje ob kmetijah ali ruralno življenje ob stolpnicah? Dilema jasne ločnice med urbanim in ruralnim
* Kunaver V. Razkroj tradicionalne kulture, njena ohranjenost in inovacije na Ježici pri Ljubljani od zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja naprej. Filozofska fakulteta Ljubljana.
{{koord|46|5|13.14|N|14|30|41.33|E|region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Četrtna skupnost Posavje]]
ml6jk57dyenfo2yfjl28z35ucrkiofd
Seznam naselij v Goriški pokrajini
0
171557
5724506
5624614
2022-07-27T17:01:30Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
V seznamu so našteta [[naselje|naselja]] 25 [[italijanske občine|občin]] v nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]]. Na prvem mestu je navedeno [[slovenščina|slovensko]] poimenovanje, na drugem mestu uradno [[italijanščina|italijansko]] poimenovanje in nazadnje [[Furlanščina|furlansko]]. Kjer ni navedeno slovensko ime, naselje ni slovensko, oziroma se intervjuvani domačini več ne spomnejo slovenskega poimenovanja.
== Občina Koprivno ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Koprivno, Gorica|Koprivno]]
|Capriva del Friuli
|Caprive
|-
|
|Russiz (Russis)
|
|-
|
|Spessa (Castello di Spessa)
|
|-
|
|Budignacco
|Budignàc
|}
== Občina Krmin<ref>{{Cite web|url = http://www.comune.cormons.go.it/portale/cms/|title = Občina Krmin}}</ref> ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Angoris
|
|-
|[[Bornjan]]
|Borgnano
|Borgnan
|-
|[[Bračan]]
|Brazzano
|Breçan
|-
|[[Gradič, Krmin|Gradič]]
|Castelletto
|
|-
|[[Krmin]]
|Cormons
|Cormons
|-
|
|Fornaci
|
|-
|[[Jasih]]
|Giassico
|Insic
|-
|
|Monticello di Cormons
|Montisel
|-
|
|Monte
|Mont
|-
|[[Novaje]] (Novalje)
|Novali
|Novali
|-
|[[Plešivo, Krmin|Plešivo]]
|Plessiva
|Plessive
|-
|
|Povia
|
|-
|
|Roncada
|
|-
|
|San Rocco di Brazzano
|
|-
|[[Ceglo, Krmin|Ceglo]]
|Zegla
|Zegla
|-
|[[Krminska gora]]
|San Quirino
|San Quarin
|-
|[[Pradež]]
|Pradis
|Pradis
|-
|[[Subida]]
|Subida
|Subide
|-
|
|Villaorba
|Vilevuarbe
|}
== Občina Doberdob<ref>{{Cite web|url = http://www.comune.doberdo.go.it/portale/cms/|title = Občina Doberdob}}</ref> ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Boneti]]
|Bonetti
|
|-
|[[Devetaki]]
|Devetachi
|
|-
|[[Doberdob]] (sedež občine)
|Doberdò del Lago
|Dobardò
|-
|[[Jamlje]]
|Jamiano
|
|-
|[[Doberdobsko jezero]]
|Lago di Doberdò
|Lât di Dobardò
|-
|[[Prelostno jezero]]
|Lago di Pietrarossa
|Lât di Pietrarossa
|-
|[[Poljane, Doberdob|Poljane]]
|Marcottini
|
|-
|[[Mikoli]]
|Micoli
|
|-
|[[Palkišče]]
|Palchisce
|
|-
|[[Sabliči]]
|Sablici
|
|-
|[[Vižintini, Doberdob|Vižintini]]
|Visintini
|
|}
==Občina Dolenje v Brdih==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|Brban
|Barbana nel Collio
|
|-
|Breg
|Breg
|
|-
|[[Dolenje v Brdih]] (sedež občine)
|Dolegna del Collio
|Dolegne dal Cuei
|-
|Lože (Hravacija)
|Lonzano
|Lonzan
|-
|Mirnik
|Mernicco (Mernico)
|Mernic
|-
|Raztočno
|Restoccina (Restocina)
|Restozine
|-
|Rutarji
|Ruttars (Ruttars Cavezzo)
|Rotârs
|-
|Škrljevo
|Scriò
|Scriù
|-
|
|Trussio
|
|-
|Jenkovo
|Vencò
|Vencò
|}
==Občina Fara==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Borgo dei Conventi
|
|-
|
|Borgo del Molino
|
|-
|
|Borgo Grotta
|
|-
|Fara
|Farra d'Isonzo
|Fare
|-
|
|Fossata
|
|-
|[[Majnice]]
|Mainizza
|
|-
|
|Monte Fortin
|
|-
|
|Villanova di Farra
|
|}
==Občina [[Foljan Sredipolje|Foljan - Sredipolje]]==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Foljan]] (sedež občine)
|Fogliano
|Foian
|-
|Sredipolje
|Redipuglia
|Redipulie
|-
|[[Polače, Foljan - Sredipolje|Polače]]
|Polazzo
|Polàs
|}
==Občina Gorica==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Gorica]]
|Gorizia
|Gurize
|-
|[[Goriški grad|Grad]]
|Borgo Castello
|Cjastiel
|-
|[[Ločnik, Gorica|Ločnik]]
|Lucinico
|Lucinîs
|-
|[[Kalvarija, Gorica|Kalvarija]]
|Monte Calvario
|Mont Calvari
|-
|[[Montesanto - Placuta]]
|Montesanto-Piazzutta
|Monsante-Plaçuta
|-
|[[Oslavje]]
|Oslavia
|Oslavie
|-
|[[Podgora, Gorica|Podgora]]
|Piedimonte del Calvario
|Pudigori
|-
|[[Pevma]]
|Piuma
|Peume (Plume)
|-
|[[Štmaver]]
|San Mauro
|San Maur
|-
|[[Podturn - Sveta Ana]]
|San Rocco-Sant'Anna
|San Roc-Santa Ana
|-
|[[Štandrež]]
|Sant'Andrea
|Sant Andrât
|-
|[[Stražice]] (Stražce, Stražišče)
|Straccis
|Stracis
|-
|[[Grojna]]
|Vallone dell'Acqua
|
|-
|[[Rojce]]
|Campagnuzza
|
|}
==Občina Gradišče==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Gradišče, Italija|Gradišče]] (sedež občine)
|Gradisca d'Isonzo
|Gradiscje (Imperiâl)
|-
|
|Borgo Basiol
|
|-
|
|Borgo Molamatta
|
|-
|
|Borgo Viola
|
|-
|
|Gerusalemme
|
|-
|
|Mercaduzzo
|
|}
==Občina Gradež==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Boscat
|
|-
|Gradež
|Grado
|Grau
|-
|
|Fossalon
|
|-
|Borov gozd
|Pineta
|Pinede
|-
|
|Primero
|
|-
|
|Val Cavarera
|
|}
==Občina Mariano del Friuli==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Mariano del Friuli
|Marian
|-
|
|Corona
|
|}
==Občina Medeja ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Medeja, Italija|Medeja]]
|Medea
|Migjee
|}
==Občina Tržič==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Tržič, Italija|Tržič]] (sedež občine)
|Monfalcone
|Monfalcon
|-
|
|Archi
|
|-
|Darež
|Aris
|
|-
|
|Bagni
|
|-
|Golec
|Cima di Pietrarossa
|
|-
|
|Crociera
|
|-
|
|Enel
|
|-
|
|Lisert
|
|-
|
|Marina Julia
|
|-
|
|Marina Nova
|
|-
|
|Marina Vecchia
|
|-
|
|San Michele
|
|-
|
|Panzano
|
|-
|
|Pietrarossa
|
|-
|
|La Rocca
|
|-
|
|San Polo
|
|-
|
|Schiavetti
|
|-
|
|Serraglio
|
|-
|
|(Via) Romana-Solvay
|
|}
==Občina Morar==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|Morar
|Moraro
|Morâr
|}
== Občina Moš ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|Moš
|Mossa
|Mosse
|-
|Blankiž
|(Villa) Blanchis
|
|-
|
|Centa
|Zenta
|-
|
|Mieza Vila
|
|-
|
|Strada Granda
|
|-
|
|Valisella
|
|}
==Občina Romanž na Soči==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Fratta
|
|-
|[[Romanž na Soči]]
|Romans d'Isonzo
|Romans dal Lusinç
|-
|Vrša
|Versa
|
|}
==Občina Ronke==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|Selce
|Cave di Selz
|
|-
|[[Ronke]]
|Ronchi dei Legionari
|Roncjis di Monfalcon
|-
|Soleščan
|Soleschiano
|
|-
|Romjan
|Vermegliano
|
|-
|Sveti Vid
|San Vito
|San Vît
|}
== Občina Zagraj ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Petovlje]]
|Peteano
|Petean
|-
|[[Zdravščine]]
|Poggio Terza Armata
|Sdraussine
|-
|[[Zagraj, Gorica|Zagraj]]
|Sagrado
|Segrât
|-
|Martinščina
|San Martino del Carso
|San Martin dal Cjars
|-
|Postaja Gradišče - Martinščina
|Stazione Gradisca-San Martino
|Stazione Gradiscje-San Martin
|}
==Občina Škocjan ob Soči==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Begliano
|
|-
|
|Ca’ del bosco
|
|-
|
|Colassa
|
|-
|
|Isola Morosini
|
|-
|
|Isonzato
|
|-
|
|Pieris
|
|-
|Škocjan ob Soči
|San Canzian d'Isonzo
|
|-
|
|Terranova
|
|}
==Občina Števerjan<ref>{{Cite web|url = http://www.comune.sanflorianodelcollio.go.it/|title = Občina Števerjan}}</ref>==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Števerjan]] (sedež občine)
|San Floriano del Collio
|San Florean dal Cuei
|-
|[[Bukovje, Števerjan|Bukovje]]
|Bukuie
|
|-
|Jazbine
|Giasbana
|
|-
|Ščedno
|Scedina
|
|-
|Valerišče
|Valerisce
|
|-
|Klanec
|Uclanzi
|
|-
|Sovenca
|Sovenza
|
|}
==Občina Šlovrenc ob Soči==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Šlovrenc ob Soči]] (sedež občine)
|San Lorenzo Isontino
|San Lurinç Lisuntin
|}
== Občina Špeter ob Soči ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Cassegliano
|
|-
|Špeter ob Soči
|San Pier d'Isonzo
|San Pieri dai Bisiacs
|-
|
|San Zanut
|
|}
== Občina Sovodnje ob Soči<ref>{{Cite web|url = http://www.comune.savogna.go.it/DOMOV.22559.0.html?&L=1|title = Občina Sovodnje ob Soči}}</ref> ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Sovodnje ob Soči]]/pri Gorici (sedež občine)
|Savogna d'Isonzo
|Savogne dal Lusinç/di Gurize
|-
|Rubije
|Castel Rubbia
|
|-
|Cotiči
|Cotici Superiore
|
|-
|Cotiči
|Cotici Inferiore
|
|-
|Gabrje
|Gabria
|
|-
|Debela griža
|Monte San Michele
|Mont Sant Michêl
|-
|Peč
|Peci
|
|-
|Rupa
|Rupa
|
|-
|Vrh svetega Mihaela
|San Michele del Carso
|Sant Michêl dal Cjars
|}
==Občina Štarancan==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|
|Alberoni
|
|-
|Bistrinja
|Bistrigna
|
|-
|
|Bonifica del Brancolo
|
|-
|
|Bosco Grande
|
|-
|
|Dobbia
|
|-
|
|Le Coloschie
|
|-
|Štarancansko primorje
|Lido di Staranzano
|
|-
|Zdoba
|Punta Sdobba
|
|-
|
|Quarantia
|
|-
|[[Štarancan]]
|Staranzano
|
|-
|
|Villaraspa
|
|}
==Občina Turjak ==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Turjak, Italija|Turjak]]
|Turriaco
|Turiàc
|}
==Občina Vileš==
{| class="wikitable"
|+
!Slovensko
!Italijansko
!Furlansko
|-
|[[Vileš]]
|Villesse
|Vilès
|}
==Viri==
*Pavle Merkù: Slovenska krajevna imena v Italiji, Mladika, Trst 1999
[[Kategorija:Seznami naselij|Goriška pokrajina]]
[[Kategorija:Goriška pokrajina (Italija)]]
107hqsbawn0m42dqplbqt31cg0slro2
Koren (priimek)
0
180429
5724717
5691347
2022-07-28T10:17:07Z
Amanesciri2021
205950
/* Znani nosilci priimka */
wikitext
text/x-wiki
'''Koren''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|devetindvajseti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.675 oseb, na nan 1. januarja 2010 pa 2.664 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleksander Koren]], zamejski novinar, urednik Primorskega dnevnika
* [[Aleksander Koren]], biolog, naravovarstvenik (Mura)
* [[Andrej Koren]] (*1948), direktor Šole za ravnatelje
* [[Alja Koren]] (*1990), rokometašica
* [[Anton Koren (1907|Anton Koren]] (1907—1987), operni pevec tenorist, režiser in scenarist
* [[Anton Koren (1910-|Anton Koren]] (1910—1985), jezuit, teolog, liturgik vzhodnega obreda v Rimu
* [[Anton Koren]] (*1939), biolog, fiziolog ([[MF]])
* [[Anton Koren (*1950|Anton Koren]] (*1950?), založnik, direktor [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] ([[Celovec]])
* [[Blaž Koren]] (*1975), atlet, tekač na 110m z ovirami
* [[Braco Koren]] (*1944), pevec zabavne glasbe
* [[Dejan Koren]] (*1976), balinar
* [[Drago Koren]] (*1960), geodet in politik
* [[Evald Koren]] (1930—2013), literarni zgodovinar in komparativist, univ. prof.
* [[Franc Koren]] (1913—1982), narodnozabavni pevec
* [[France Koren]] (1921—1966), domobranski časnikar in publicist
* [[Gal Koren]] (*1992), hokejist
*[[Igor Koren]], zdravnik internist, pulmolog
* [[Janja Koren]], TV-novinarka in voditeljica
* [[Janko Koren]] (1931—2011), gorski reševalec
* [[Jože Koren]] (1921—2003), novinar, kulturni urednik in publicist
* [[Jožef Koren]] (*1971), duhovnik, generalni vikar v Kopru, od 2017 župnik v Postojni
* [[Jure Koren]], rokometaš
* [[Karmen Koren|Karmen (Valerija) Koren]] (*1947), zborovodkinja na Tržaškem
* [[Kristijan Koren]] (*1986), kolesar
* [[Katja Koren]] (*1975), alpska smučarka
* [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka zabav. glasbe
* [[Lidija Koren]], gledališka producentka (por. z [[Jože Babič|Jožetom Babičem]])
* [[Majda Koren]] (*1960), mladinska pisateljica
* [[Marička Koren|Marička (Marija) Koren]] (1928—2013), slikarka in ilustratorka
* [[Marija Bergamo|Marija Koren-Bergamo]] (*1937), muzikologinja, univ. profesorica
* [[Milena Koren Božiček]] (*1957), umetnostna zgodovinarka in kritičarka, galeristka, kulturna delavka
* [[Miran Koren]] (1952—2014), novinar, urednik
* [[Mirjana Koren]], arhitektka, scenografka in kostumografka, muzealka (Mb)
* [[Robert Koren]] (*1980), nogometaš
*[[Rok Koren]] (1962—2021), pravnik, odvetnik, predsednik Odvetniške zbornice ...
* [[Srečko Koren]] (1921—1986), zdravnik higienik, zdravstveni organizator in politik
* [[Srečko Koren (biolog)|Srečko Koren]] (*1950), mikrobiolog, virolog, prof. [[MF]]
* [[Tadej Koren Šmid]], igralec
* [[Vlasta Koren]] (r. [[Beran]]) (*1930), etnologinja, muzealka
* [[Zora Koren]] (por. [[Zora Škerk]]) (1927—2016), slikarka
* [[Žan Koren (|Žan Koren]] (*1997), dvoranski nogometaš
== Glej tudi ==
* priimek [[Korun]]
* priimek [[Koron]]
* priimek [[Karun]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Koren}}
{{priimek|Koren}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
jgel00uk29iu82hukrmnh97xy4mi1kj
Seznam mostov čez Ljubljanico
0
215134
5724413
5549152
2022-07-27T13:11:47Z
A09090091
188929
odstranil [[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[most]]ov in [[objekt]]ov na [[Ljubljanica|Ljubljanici]] in [[Gruberjev kanal|Gruberjevem kanalu]].'''
== Ljubljanica ==
Od [[Ljubljansko barje|Barja]] do [[Slape, Ljubljana|Slap]] pri Vevčah.
{| class="wikitable" align=center
|-
! Slika || Objekt || Lokacija || Gradnja/obnova || Opombe/[[projektant]] || Namen
|-
| [[Slika:A1 Ljubljanica južna (5).JPG|200px|A1jug-Ljubljanica]] || [[Mostova čez Ljubljanico na avtocesti A1/A2]]<br> oz. "južni ljubljanski obvoznici"|| ob sotočju [[Iščica|Iščice]] in [[Ljubljanica|Ljubljanice]]<br/>{{koord|46.023593|14.50809|type:landmark_region:SI|display=inline}} || Otvoritev 1988|| GIP GRADIS<br>Biro za projektiranje Maribor<br>izvajalec GIZ GRADIS || [[Slika:Avtocesta A1.svg|25px]] [[avtocesta A1]]<br>[[Slika:Avtocesta A2.svg|25px]] [[avtocesta A2]]<br>motorni promet
|-
| [[Slika:02-MostLivada1.JPG|200px]] || [[Most na Livadi]] || [[Hladnikova cesta, Ljubljana|Hladnikova cesta]]<br/>{{koord|46.035348|14.508584|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1979 || Izvajalec GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:Prulski most (1).JPG|200px ]]|| [[Prulski most, Ljubljana|Prulski most]] || [[Janežičeva cesta, Ljubljana|Janežičeva cesta]]<br>[[Opekarska cesta, Ljubljana|Opekarska cesta]]<br/>{{koord|46|2|29|N|14|30|33|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || od 1900 leseni most,<br>od 1919 [[tramvaj]]ski most prestavljen z Ambroževega trga,<br>1933 rekonstrukcija z jeklenimi nosilci<br>1944 nov betonski<br> nov 1993 || ---<br>---<br>---<br>---<br> Kobe<br>[[Peter Gabrijelčič]] (1993)projekt mostu z ureditvijo okolice || cestni promet
|-
| [[File:Hradeckega most Ljubljana (1).JPG|200px]] || [[Hradeckega most]] || med Grudnovim nabrežjem in Krakovskim nasipom <br/>{{coord |46|2|39.68|N|14|30|20.70|E|region:SI_type:landmark|display=inline}}|| obnovljen Mrtvaški most postavljen na novo lokacijo maja 2011 || Projekt Johann Hermann<br>19. stoletje - livarna: [[Dvor, Žužemberk|Dvor pri Žužemberku]]<br>izvajalec:Gradis skupina G || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:27-MostSentjLj.JPG|200px]] || [[Šentjakobski most, Ljubljana|Šentjakobski most]]|| [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]]<br/>{{koord|46|2|45.05|N|14|30|20.09|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || od 1824 leseni most<br>od 1915 železobetonski || ---<br>[[Alojz Král]] - tehnične rešitve<br> [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]] - oblikovanje || cestni promet
|-
| [[Slika:Ljubljana Cobbler's Bridge.JPG|200px]] || [[Šuštarski most, Ljubljana|Šuštarski most]]<br>''(Čevljarski most)''|| [[Jurčičev trg, Ljubljana|Jurčičev trg]]<br/>{{koord|46|2|54.28|N|14|30|20.09|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || prvotno leseni most<br>1867 litoželezni<br>današnja podoba od leta 1931, prenova 1991 || ---<br>Johann Hermann<br>[[Jože Plečnik]] || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Ljubljana - Ribja brv.jpg|200px]] || [[Ribja brv]] || med [[Ribji trg, Ljubljana|Ribjim trgom]] in Hribarjevim nabrežjem in Gerberjevim stopniščem<br/>{{koord|46|3|0.98|N|14|30|19.93|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1991<br>2004<br>2011<br>2014 ||skupina arhitektov Petra in Boštjana Gabrijelčiča ter Gregorja Cipota<br>Makro 5 gradnje || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[File:Tromostovje from below.jpg|200px]] || [[Tromostovje]] || [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernov trg]]<br/>{{koord|46|3|4.32|N|14|30|22.3194|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || predhodnik prvič omenjen leta 1280 leseni most,obnova po požaru 1657<br>1842 kamniti Špitalski, Frančiškanski, Francov<br>od 1932 Tromostovje (dodani stranski betonski brvi)<br>zadnja obnova, menjava balustrad: 1992 || ---<br>[[Giovanni Picco]]<br>[[Jože Plečnik]] || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Mesarski most (1).JPG|200px]] || [[Mesarski most, Ljubljana]]|| [[Petkovškovo nabrežje, Ljubljana|Petkovškovo nabrežje]]-[[Vodnikov trg, Ljubljana]] <br/> {{koord|46|3|6.34|N|14|30|31.54|E|type:landmark_region:SI|display=inline}}|| [[2010]] || Avtorska skupina: ATELIERarhitekti, [[Jurij Kobe]], Samo Mlakar, Rok Žnidaršič, s sodelavci, Projektna organizacija Arhe,d.o.o. iz Ljubljane<br>Konstrukcija: Tomaž Habič<br>Kipar: [[Jakov Brdar]], akad.kipar<br>Izvajalci:Skupina SCT, d.d. in Gradis Gradbeno podjetje Ljubljana, d.o.o.|| območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Zmajski most (2).JPG|200px]] || [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajski most]]<br>sprva ''Jubilejni most'' || [[Kopitarjeva ulica, Ljubljana|Kopitarjeva ulica]]/<br>[[Resljeva cesta, Ljubljana|Resljeva cesta]]<br/>{{koord|46|3|7.04|N|14|30|37.47|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1900/1901<br>obnova 1983-84 || [[Jurij Zaninović]] || cestni promet
|-
| [[Slika:Žitni most (2).JPG|200px]] || [[Žitni most, Ljubljana]]|| [[Petkovškovo nabrežje, Ljubljana|Petkovškovo nabrežje]]-[[Poljanski nasip, Ljubljana]] <br/> {{Coord|46.053272|N|14.510992|E|display=inline}}|| [[2010]] || [[Boris Podrecca]]<br>izvajalec Primorje || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Ljubljana - Šempetrski most.jpg|200px]] || [[Šempetrski most]] || [[Rozmanova ulica, Ljubljana|Rozmanova ulica]]<br/>{{koord|46.050495|14.51648|type:landmark_region:SI|display=inline}} || prvi most leta 1776<br> dograjen 1834-35<br>1894 dodana lesena brv za pešce<br>nov 1918 || ---<br>---<br>---<br>Projektant Richard Wuczhowsky,<br> arhitektura [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]],<br> Izvajalec Rella & Neffe iz Dunaja || cestni promet
|-
| [[Slika:Fabijanijev most (3).JPG|200px]] || [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijev most]] || [[Roška cesta, Ljubljana]]<br/>{{koord|46|3|1.19|N|14|31|9.6|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 2012 || [[Jurij Kobe]] odgovorni vodja projekta,<br>konstrukcija Iztok Turk, Promico<br>Izvajalci: SCT d.d. in GRADIS G || zgornja etaža: cestni promet<br>spodnja etaža: območje za pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Brv pri Mrtvaškem mostu (3).JPG|200px]] || [[Materinski most, Ljubljana|Brv pred Materinskim mostom]] || med Šuštarjevim nabrežjem in [[Poljanski nasip|Poljanskim nasipom]]|| 2010<br>29. marec 2014 odstranjena<br>prestavljena nova lokacija {{koord|46.051076|14.523252|type:landmark_region:SI|display=inline}}|| Izvajalci prestavitve:Dvig d.o.o in Saning International d.o.o<ref>Glasilo Ljubljana, MOL, marec 2014</ref> || pešci
|-
| [[Slika:Mrtvaški most (1).JPG|200px]] || [[Materinski most]] || med [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloško cesto]] in [[Poljanski nasip|Poljanskim nasipom]]<br/>{{koord|46.052699|14.524956|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 2011 || Izvajalec GRADIS G || cestni promet
|-
| [[Slika:19-MostGrabloviceva-Ljubljanica.JPG|200px]] || [[Moščanski most]]|| [[Grablovičeva ulica, Ljubljana|Grablovičeva ulica]] {{coord|46|3|15|N|14|31|48.17|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1914<br>obnova ? || projektiral Wenzel Grössl<br>izvajalec Alpenländische Baugesellschaft || cestni promet
|-
| [[Slika:18-ZelezniskiMostLjubljanicaMoste.JPG|200px]] || [[Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje|Most za Dolenjsko železniško progo]] || Vzporedno z [[Grablovičeva ulica, Ljubljana|Grablovičevo ulico]]<br/>{{coord|46|3|15.21|N|14|31|48.57|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1893 gradnja<br>1939 ojačitev<br>1971 obnova || delavnica Ig. Gridl, Dunaj<br>Mostovna delavnica Ljubljana<br>---- || železniški promet
|-
| [[Slika:Moščanska brv.JPG|200px]] || [[Moščanska brv]] || med Zaloško cesto in [[Ob Ljubljanici, Ljubljana|Ob Ljubljanici]]<br/>{{koord|46|3|18.91|N|14|32|4|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} || || || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:16-MostKajuhova-LJubljanica.JPG|200px]] || [[Štepanjski most]]|| Kajuhova cesta med Zaloško in Litijsko cesto<br/>{{koord|46.055141|14.540513|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1972 || Projekt PNZ, Vrabec<br>Izvajalec GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:Štepanjsko stara elektrarna (7).JPG|200px]] || Brv pri stari elektrarni || med pešpotmi ob Ljubljanici v Štepanjskem naselju<br/>{{koord|46.05529|14.544418|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1994|| Izvajalec GRADIS || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Brodarjev trg (9).JPG|200px]] || Brv pri<br>Brodarjevem trgu|| [[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev trg]]<br>[[Nove Fužine|Fužine]], Ljubljana<br/>{{koord|46.050316|14.552722|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1984 || Izvajalec GRADIS || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:14-mostPreglovTrg.JPG|200px]] || Brv pri<br>Preglovem trgu|| [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov trg]]<br>[[Fužine, Ljubljana]]<br/>{{koord|46.051016|14.559674|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1987 || Izvajalec GIP GRADIS || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Fužinski most (1).JPG|200px]] || [[Fužinski most]] || [[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujska cesta]] pri Fužinskem gradu<br/>{{coord|46|3|0.25|N|14|33|53.21|E|type:landmark_region:SI|display=inline}}|| gradnja med 1986-1987 || Arhitekt Peter Gabrijelčič<br>izvajalec GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:A1 harfa (2).JPG|200px]] || [[Most čez Ljubljanico na avtocesti A1]]<br>oz. »vzhodni ljubljanski obvoznici« || v bližini Slap pri [[Vevče|Vevčah]] vzhodno od Ljubljane<br/>{{coord|46.048142|14.575381|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1999 || GRADIS BP Maribor Vukašin Ačanski<br>izvajalec GIZ GRADIS || [[Slika:Avtocesta A1.svg|25px]] [[avtocesta A1]]<br>motorni promet
|-
|}
== Gruberjev prekop ==
Od [[Livada, Ljubljana|Livade]] do [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloške ceste]].
{| class="wikitable" align=center
|-
! Slika || Objekt || Lokacija || Gradnja/obnova || Opombe/[[projektanti]] || Namen
|-
| [[Slika:Špica brv (4).JPG|200px]] || [[Hladnikova brv na Špici]]|| [[Prule]]<br/>{{koord|46.040159|14.512553|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 7. maja 2009 || Projektanti: Arhe d.o.o. Ljubljana in<br>ATELIER arhitekti<br>Izvajalci: SCT in CPL Ljubljana || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:04-KarlovskiMost-novi-Lj.JPG|200px]] || [[Karlovški most]]|| [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]]<br/>{{koord|46.042214|14.514399|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1976 || Projektant Vukašin Ačanski, Biro za projektiranje Maribor<br> Izvajalec GRADIS LJ || cestni promet
|-
| [[Slika:05-KarlovskiMost(stari).JPG|200px]] || [[Karlovški most (stari)]]|| [[Gruberjevo nabrežje, Ljubljana|Gruberjevo nabrežje]]<br/>{{koord|46.042482|14.514656|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1782 leseni most<br>okrog leta 1864 zgrajen kamniti most<br>leta 1938 razširjen<br> obnovljen 1979<br>obnovljen 2007 || GP Battelino Vilibald (1934)<br>Profana stavbna dediščina, ev. št. 9436<br> Izvajalec zadnje obnove: GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:Gruberjeva brv 2013 (2).JPG|200px]] || [[Gruberjeva brv]] || Podaljšek [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliške ulice]]<br/>{{koord|46.044478|14.517746|type:landmark_region:SI|display=inline}} || april 1939<br>1980 podaljšanje za nadvoz nad železnico<br>julij 2013, obnova mostu in novogradnja nadvoza || Projekt ŽG, projektivno podjetje<br>Jurij Kobe, Atelier arhitekti || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:07-ZelezniskiMostGkanal-Ljubljana.JPG|200px]] || [[Most čez Gruberjev kanal na progi Ljubljana-Grosuplje|Most za Dolenjsko železniško progo]] || ob Hradeckega cesti<br/>{{koord|46.047219|14.525728|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1893 gradnja<br>1939 ojačitev<br>1945 lesen provizorij<br>1948, 1950 obnova<br>1953 gradnja<br>1979 razširitev || delavnica Ig. Gridl, Dunaj<br>----<br>Nahtigal in sin, Ivan Bricelj, Kregar<br>---<br>projekt F. Vrečko<br>ŽG projektivno podjetje, Janez Nered || železniški promet
|-
| [[Slika:08-MostGKanalLJubljana.JPG|200px]] || Codellijev most (stari) || [[Hradeckega cesta, Ljubljana|Hradeckega cesta]] pri Snagi<br/>{{koord|46.048053|14.528496|type:landmark_region:SI|display=inline}} || ---<br> 2008 sanacija || Izvajalec Pittel & Brausewetter<br>---- || cestni promet
|-
| [[Slika:Poljanski most (7).JPG|200px]] || [[Codellijev most (novi)]] || [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]] ob parku [[Codelliji|Kodeljevo]]<br/>{{koord|46.048246|14.531736|type:landmark_region:SI|display=inline}} ||prvotni 1911<br> nov 1983<br> sanacija 1992-93 || Projekt Peter Koren, PB Maribor,<br> oblikovanje Peter Gabrijelčič<br>izvajalec GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:Kajuhova (4).JPG|200px]] || [[Kajuhov most]] || Kajuhova cesta med Zaloško in Litijsko cesto<br/>{{koord|46.049542|14.538496|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1973 || Projekt PNZ, Vrabec<br>Izvajalec GRADIS || cestni promet
|-
| [[Slika:Štepanjsko Gruberjev (7).JPG|200px]] || [[Mekinčeva brv]] || [[Štepanjsko nabrežje, Ljubljana|Štepanjsko nabrežje]]<br/>{{koord|46.051716|14.539804|type:landmark_region:SI|display=inline}} || 1911<br>2015 || gradil Janesch in Schnell, Dunaj<br>obnova CGP || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
| [[Slika:Štepanjsko sotočje (7).JPG|200px]] || Brv ob sotočju || Ob sotočju Ljubljanice in Gruberjevega kanala, Ljubljana<br/>{{koord|46.054084|14.541113|type:landmark_region:SI|display=inline}} || || Izvajalec GRADIS || območje za<br>pešce in kolesarje
|-
|}
== Viri ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Bridges in Ljubljana}}
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTY4ARJ5/? Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja]
* [http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/mostovi.htm Plecnikovi mostovi preko Ljubljanice]
* [http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_CEE23D623AD14761B78D0EA326F05464 Ljubljanski mostovi]
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Odlok o določitvi imen ulic, mostov, brvi in sprememb potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana]
{{Seznami mostov}}
[[Kategorija:Galerije slik v Wikipediji]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico|*]]
[[Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]
4jznzbzh54c6p0kenow7btzr226jz0q
Seznam slovenskih stoletnikov
0
221550
5724585
5723326
2022-07-27T19:47:20Z
Дејан2021
205908
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]]
[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]]
[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]]
'''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi!
V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref>
== Seznam ==
Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna.
: {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}}
: {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}}
{| class="wikitable sortable"
|-
!#
!Portret
! Ime
! Rojstvo
! Smrt
! Starost
! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe
! class="unsortable" | Sklici
|-
!1
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Katarina Marinič]]
|30. oktober 1899
|2. september 2010
| {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}}
|prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini
| <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref>
|-
!2
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Vencelj Maggi]]
|23. december 1905
|8. oktober 2016
| {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref>
|-
!3
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]]
|27. avgust 1907
|31. marec 2018
| {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}}
|najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov
| <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!4
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Zakrajšek]]
|28. oktober 1912
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref>
|-
!5
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Serec]]
|22. oktober 1909
|7. marec 2019
| {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!6
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Mulej]]
|29. maj 1901
|2. julij 2010
| {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}}
|
| <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!7
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Turk]]
|13. februar 1908
|11. januar 2017
| {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref>
|-
!8
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Kristina Tarman]]
|16. december 1909
|23. oktober 2018
| {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!9
|[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]]
| [[Boris Pahor]]
|26. avgust 1913
| 30. maj 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}}
|pisatelj, akademik, preživel holokavst
|<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!10
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]]
|26. september 1913
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}}
|najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref>
|-
!11
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Uršič]]
|20. april 1903
|29. oktober 2011
| {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!12
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Bandelj]]
|6. marec 1897
|16. april 2005
| {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Mara Vampelj]]
|11. avgust 1911
| 2019
|ok. 108 let
|redovnica
| <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Klementina Štrancar]]
|19. oktober 1911
| 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref>
|ok. 107 let
|redovnica
| <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref>
|-
!13
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Marija Kern]]
|28. julij 1905
|31. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}}
|
| <ref name=":1" />
|-
!14
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik)
|24. maj 1902
|6. december 2009
|{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}}
|
|{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref>
|-
!15
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Hramec]]
|4. november 1900
|10. maj 2008
| {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}}
|
| <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!16
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Ogulin]]
|28. november 1913
|23. maj 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}}
|druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref>
|-
!17
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Kancut]]
|5. julij 1893
|21. december 2000
| {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}}
|
| <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}}
|-
!18
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rafael Merkelj]]
|5. februar 1913
| 14. julij 2020
| {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}}
|
|<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!19
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Amalija Pipenbacher]]
|1. september 1914
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref>
|-
!20
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Kavčič]] (r. Peharc)
|6. julij 1914
|20. december 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}}
|
| <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!21
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Arih]] (r. Štumberger)
|3. januar 1915
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}}
|
|<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!22
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Jaklič]]
|4. december 1899
|21. januar 2007
| {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}}
|zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne
| <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref>
|-
!23
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martin Čokl]]
|12. oktober 1907
| 13. november 2014
| 107 let, 31 dni
|[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]]
| <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (19072014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Neva Komac]]
|v prvi četrtini? 1915
|sredina aprila 2022
|107 let, ?? dni
|umrla v 108. letu
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Saksida]]
|1914
|2021
|ok. 107 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!24
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Antonija Komočar]]
|4. maj 1903
|19. november 2009
| {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref>
|-
!25
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Rozalija Bogdan]]
|17. januar 1902
|31. julij 2008
| {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!26
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Jamšek]]
|30. december 1906
|9. julij 2013
| {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!27
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Gorza]]
|13. januar 1901
|15. julij 2007
| {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]]
|1855 '''?'''
|196x '''?'''
|106 let ali več
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Potočnik]]
|12. februar 1906
|avgust 2012
|106 let, 6 mesecev?
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]]
|10. februar 1913
| december 2019
|106 let, ok. 10 mesecev
|najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]]
|<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!28
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]])
|6. marec 1911
|31. oktober 2017
|106 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Jera Sichel]]
|'''?'''
|23. maj 1580
| 106 let '''?'''
|
| <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!29
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Gabrijela Ehrlich]]
|23. marec 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}}
|zdravnica, misijonarka
|{{Navedi vir}}
|-
!30
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Likavec]]
|7. julij 1906
|7. julij 2012
| {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}}
|
| <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!31
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]]
|27. julij 1916
|21 julij 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}}
|častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame
|<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!32
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Žekš]] (r. Kovačič)
| 13. avgust 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref>
|-
!33
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Fink]]
|5. marec 1916
| 25. februar 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}}
|rudarka
| <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref>
|-
!34
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Tršar]]
|29. marec 1909
| 22. avgust 2014
| {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!35
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Urška (Cirila) Knafelc]]
|14. ali 15. oktober 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}}
|
| <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!36
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Radica Oblak]]
|9. september 1913
|31. december 2018
| {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!37
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Viktor Miklič]]
|19. februar 1917
| 28.
|{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ela Žbontar]]
|6. februar 1907
|po? 2012?
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]]
|4. november? 1907
|?.?.2012
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Marika Kovač]], r. ??
|17. september 1917
|še živi
|skoraj 105 let
|
|
|-
!38
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Debeljak]]
|30. januar 1884
|23. oktober 1988
|{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}}
|najstarejša Prevaljčanka
|Biografski leksikon občine Prevalje
|-
!39
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Vinko Lipovec]]
|22. januar 1915
|23. avgust 2019
|{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}}
|prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA
|<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Minka Hobjan]]
|1917
|
|ok. 104 leta
|Dražgoše
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Gombač]]
|1917
|2021
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Breda Preinfalk]]
|1915
|2019
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!40
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Barbara Orožen]]
|3. december 1903
|22. november 2007
|{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!41
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Dermelj]]
|2. december 1914
|8. oktober 2018
|{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}}
|kemik in alpinist
|{{Navedi vir}}
|-
!-
|
|[[Antonija Janežič]]
|28. avgust 1918
|še živi
|skoraj 104
|
|
|-
!42
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Justin]]
|5. november 1902
|8. september 2006
|103 let, 10 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]]
|21. september 1914
|julij 2018
|103 let, 10 mesecev?
|zdravnica
|<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref>
|-
!43
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Ostanek]]
|29. julij 1907
|4. januar 2011
|{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!44
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Josip Demšar]]
|12. marec 1877
|31. maj 1980
| {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}}
|duhovnik in pedagog
|<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref>
|-
!
|
|
|
|
|
|
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Aleksander Lestan]]
|14. maj 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|5|3}}
|najstarejši slov. duhovnik
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Stanko Kušljan]]
|30. maj 1919
|še živi
|103 leta
|partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]]
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Slavka Kocijančič]]
|1911
|2014
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Kovačič]]
|1898
|2001
|ok. 103 leta
|zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]]
|<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref>
|-
!
|
|[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]])
|1906
|2009
|ok. 103 leta
|
|
|-
!45
|[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]]
| [[Ervina Petrovčič-Wrischer]]
|16. januar 1904
|10. julij 2007
|{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}}
|gledališka igralka
|<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Valentin Scagnetti]]
|31. maj 1909
|2012
|ok. 103 leta
|arhitekt in kaligraf
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Emilija Soklič]]
|11.11.1918
|še živi
|ok. 103 leta
|filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]])
|?.?. 1906
|?.?. 2009
|ok. 103 leta
|(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Neža Svetličič]]
|?.?. 1914
|?.?. 2017
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|gospa - ime ??
|?.?.1918?
|?.julij 2021
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!46
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Slavko Zupan]]
|31. december 1911
| 24. april 2015
|{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Vladimir (Lado) Košuta]]
|?.?. 1918
|10. avgust 2021
|103 let
|partizan in krojač
|<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref>
|-
!47
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Lampič]]
|25. januar 1899
|8. september 2001
|{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}}
|fotograf
|{{Navedi vir}}
|-
!48
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Florjančič]]
|5. marec 1919
|14. november 2020
| {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}}
|izumitelj in športnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martina Detela]] (r. Zwitter)
|8. december 1910
|?.?. 2012
|ok. 102 leti
|
|<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!49
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Juta Krulc]] (r. Zdešar)
|18. april 1913
|22. junij 2015
| {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}}
|krajinska arhitektka
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!50
|
{| class="wikitable sortable"
|[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]]
|}
|[[Marko Račič]]
|25. april [[1920]]
|27. maj 2022
|102 leti 32 dni
|atlet tekač, olimpijec
|[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981]
|-
!51
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Grum]]
|19. oktober 1912
|8. november 2014
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}}
|klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]]
|<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vera Pergar]]
|16. oktober 1915
|?.?. 2017
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Marija Kunc]]
|?.?. 1893
|?.?.1995
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marijana Lavrič]]
|31. januar 1918
|november 2020
|102 leti, ok.10 mes.
|
|<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!52
|[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]]
| [[Jurij Matej Trunk]]
|1. september 1870
|11. marec 1973
| {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!53
|[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Anton Vratuša]]
|21. februar 1915
|30. julij 2017
| {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!54
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Mežek]]
|10. november 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!56
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Franc Gologranc]]
|23. januar 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}}
|profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju
|{{Navedi vir}}
|-
!57
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Zierer]] (r. Buršič)
|1. december 1910
|15. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}}
|
| <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!58
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!59
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi?
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Bojana Veržun]]
|1918
|2020
|ok. 102 leti
|najstarejša farmacevtka
|{{Navedi vir}}
|-
!60
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Adolf Uhan]]
|7. februar 1914
|14. november 2015
| {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}}
|nogometaš
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nika Arko]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|sociologinja družine
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kenda]]
|1903
|2005
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!_
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudnila Marija Kunc
|1893
|1995
|ok. 102 leti
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Bidovec]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Draga Marija Ravnik]]
|1919
|2021
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Koršič Flajs]]
|1. december 1907
|?.?. 2009
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]]
|25. avgust 1920
|še živi
|skoraj 102 leti
|
|
|-
!61
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Helena Maglica]]
|18. maj 1873
|14. februar 1975
|{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!62
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mara Kralj]] (r. Jeraj)
|9. september 1909
|22. oktober 2010
| {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}}
|umetnica
| <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!63
|[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]]
| [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]]
|26. januar 1920
|7. marec 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}}
|zadnja živa [[narodna herojinja]]
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Črnivec]] (r. Hafner)
|14. avgust 1915
|26. april 2017
|101 leto, 8 mesecev
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Valerija-Milena Grošelj]]
|?.?.1912
|?.?.2003
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Staša Šuser]]
|?.?.1920
|?.november.2021
|101 leto in ??
|pravnica
|{{Navedi vir}}
|-
!64
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rudi Mraz]]
|17. november 1919
|17. januar 2021
|{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivo Miklavčič]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Detela]]
|? ?. 1892
|4. julij 1993
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Rus]] (r. Logar)
|29. december 1918
|?. ?. 2019
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!65
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Simon Sodja]]
|2. marec 1899
|9. september 2001
| {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}}
|zadnji živi [[Maistrov borec]]
| <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Skralovnik]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ida Ravnik]]
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Anica Kramar]]
|?. ?. 1903
|?. ?. 2004
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kramar]]
|?. ?. 1910
|?. ?. 2011
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]])
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]])
|?. ?. 1899
|?. ?. 2000
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Ravbar]]
|?.?. 1909
|?.?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Ivan Bevk]]
|13. maja 1920
|še živi
|102 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Banič]] (s. Mervina)
|26. december 1920
|april? 2021
|ok. 101 leto
|redovnica usmiljenka
|{{Navedi vir}}
|-
!66
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]]
|12. marec 1920
|2. april 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}}
|zadnji [[TIGR|Tigrovec]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!67
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ivana Žuran]]
|30. september 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!68
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Tihomila Dobravc]]
|10. oktober 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}}
|slavistka in pesnica
|<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!69
|[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Ivan Grobelnik]]
|17. oktober 1920
|[[9. junij]] [[2022]]
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}}
|rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec
|<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!70
|[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]]
| [[Leon Štukelj]]
|12. november 1898
|8. november 1999
| {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!71
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar)
|1. december 1920
|16. oktober 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!72
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Martinc]]
|26. maj 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Rudolf Cepuder]]
|13. april 1879
|25. december 1979
|100 let, 256 dni
|duhovnik (umrl v ZDA)
|<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Franja Teržan]]
|1920/21?
|avgust/sept. 2021
|čez 100 let (v 101. letu)
|interniranka Ravensbrücka in Oranienburga
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Meta Ilešič]]
|?.?.1921
|?.?.2022
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Slavica Lunaček|Slavica]]
[[Slavica Lunaček|Lunaček]]
|?.?.1899
|?.?.2000
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!73
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Danica Maganja]]
|9. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}}
|
|<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref>
|-
!74
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak)
|20. september 1914
|20. marec 2015
|{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}}
|profesorica matematike
|{{Navedi vir}}
|-
!75
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Fred Bahovec]]
|17. julij 1889
|30. december 1989
| {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!76
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]])
|6. november 1913
|7. julij 2014
|100 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|-
!77
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Nada Jevdjenijević Brandl]]
|18. julij 1899
|11. oktober 1999
| {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!78
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marko Brkić]]
|19. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!79
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic)
|17. januar 1901
|27. marec 2001
|100 let, 51 dni
|izseljenska delavka v ZDA (Cleveland)
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nada Tarman]]
|2. april 1922
|
|100 let, 40 dni
|radijska napovedovalka
|
|-
!80
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Bogić]]
|15. julij 1916
|29. julij 2016
|100 let, 14 dni
|jadralec
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!81
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Angelca Počkar]]
|20. maj 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Boris Cibic]]
|2. september 1921
|še živi
|101 let, 9 mesecev
|zdravnik kardiolog, hipertenziolog
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!82
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zorka Mavrič]]
|4. oktober 1921
|še živi
|{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}}
|Bukovo (rojena v Zakojci)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!83
|[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
|[[Zorko Simčič]]
|19. november 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}}
|književnik, akademik
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Milan Germek]]
|15. december
1921
|
|100 let, 6 mesecev
|šahist
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!84
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Stanko Kristl]]
|29. januar 1922
|še živi
|100 let, 6 mesecev
|arhitekt, akademik
|<ref>[[Stanko Kristl]]</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vera Hofbauer]]
|10. maj 1913
|11. junij 2013
|100 let, 32 dni
|
|
|-
!85
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Irena Kovač]]
|12. april 1921
|27. januar 2022
|100 let, 3 dni
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref>
|-
!86
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Jeraj Hribar]]
|4. maj 1902
|6. maj 2002
| {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}}
|[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Benedičič]]
|?.?.1876
|?.?.1976
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Lipe Kosec]]
|[[29. junij]] [[1895]]
|?.?. 1995
|ok. 100 let
|Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Maksimilijan Šribar]]
|1893
|1993
|ok. 100 let
|veterinarski svetnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Dana Pegan]]
|1913
|2013
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janko Grošelj]]
|14. december 1912
|2013
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Bogomir Kostanjevec]]
|21. november 1911
|2012
|ok. 100 let
|
|<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]]
|?.?.1921
|?
|
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Marinko]]
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Žiga Vodušek]]
|7. september 1913
|konec junija 2014
|100 let, 10 mesecev, ? dni
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Žižek]]
|28. maj 1920
| junij 2020
|100 let
|
|<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Olga Nemec]]
|?.?.1908
|?.?.2008
|ok.100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Flora Rauter]]
|?.?.1896
|?.?.1996
|ok. 100 let
|ljudska pesnica na Koroškem
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vida Kosi]]
|?.?.1921
|?.?.2021
|ok. 100 let
|vrhovna sodnica
|
|-
!
|
|Ljudmila (Milka) Šem(e)rl
|?.?.1906
|?.?.2006
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivana Sajovic]]
|11. januar 1907
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nadja Sajovic]]
|?.?.1921
|?
|?
|ZDA, Novo mesto
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Jožefa Finžgar]]
|?.?.1912
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Anica Černetič]]
|19. maj 1904
|po? 2009 ?
|{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}}
|sestra Pavline Fras
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mica (Maria) Olip]]
|23. junij 1912
|'''?'''
|'''?'''
|[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]]
|<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Elio Sfiligoj]]
|17. december 1919
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Kunst]]
|6. marec 1914
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavlina Fras]]
|1902
|'''?'''
|'''?'''
|sestra Anice Černetič
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Jakob]]
|6. januar 1909
| '''?'''
| '''?'''
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc)
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Roza Kihler]] (r. Pavlin)
|?.?.1920
|'''?'''
|'''?'''
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Albin Lavtar]]
|5. februar 1916
|?
|?
|Selca
|{{Navedi vir}}
|}
{{Škrbinski seznam}}
== Glej tudi ==
* [[Superstoletnik]]
== Sklici ==
{{reflist|30em}}
[[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]]
ilm6gz7y4wlx9uxq42ojveikf2srfye
5724587
5724585
2022-07-27T19:55:14Z
Дејан2021
205908
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]]
[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]]
[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]]
'''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi!
V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref>
== Seznam ==
Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna.
: {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}}
: {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}}
{| class="wikitable sortable"
|-
!#
!Portret
! Ime
! Rojstvo
! Smrt
! Starost
! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe
! class="unsortable" | Sklici
|-
!1
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Katarina Marinič]]
|30. oktober 1899
|2. september 2010
| {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}}
|prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini
| <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref>
|-
!2
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Vencelj Maggi]]
|23. december 1905
|8. oktober 2016
| {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref>
|-
!3
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]]
|27. avgust 1907
|31. marec 2018
| {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}}
|najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov
| <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!4
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Zakrajšek]]
|28. oktober 1912
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref>
|-
!5
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Serec]]
|22. oktober 1909
|7. marec 2019
| {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!6
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Mulej]]
|29. maj 1901
|2. julij 2010
| {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}}
|
| <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!7
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Turk]]
|13. februar 1908
|11. januar 2017
| {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref>
|-
!8
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Kristina Tarman]]
|16. december 1909
|23. oktober 2018
| {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!9
|[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]]
| [[Boris Pahor]]
|26. avgust 1913
| 30. maj 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}}
|pisatelj, akademik, preživel holokavst
|<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!10
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]]
|26. september 1913
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}}
|najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref>
|-
!11
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Uršič]]
|20. april 1903
|29. oktober 2011
| {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!12
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Bandelj]]
|6. marec 1897
|16. april 2005
| {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Mara Vampelj]]
|11. avgust 1911
| 2019
|ok. 108 let
|redovnica
| <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Klementina Štrancar]]
|19. oktober 1911
| 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref>
|ok. 107 let
|redovnica
| <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref>
|-
!13
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Marija Kern]]
|28. julij 1905
|31. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}}
|
| <ref name=":1" />
|-
!14
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik)
|24. maj 1902
|6. december 2009
|{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}}
|
|{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref>
|-
!15
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Hramec]]
|4. november 1900
|10. maj 2008
| {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}}
|
| <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!16
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Ogulin]]
|28. november 1913
|23. maj 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}}
|druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref>
|-
!17
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Kancut]]
|5. julij 1893
|21. december 2000
| {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}}
|
| <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}}
|-
!18
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rafael Merkelj]]
|5. februar 1913
| 14. julij 2020
| {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}}
|
|<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!19
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Amalija Pipenbacher]]
|1. september 1914
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref>
|-
!20
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Kavčič]] (r. Peharc)
|6. julij 1914
|20. december 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}}
|
| <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!21
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Arih]] (r. Štumberger)
|3. januar 1915
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}}
|
|<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!22
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Jaklič]]
|4. december 1899
|21. januar 2007
| {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}}
|zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne
| <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref>
|-
!23
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martin Čokl]]
|12. oktober 1907
| 13. november 2014
| 107 let, 31 dni
|[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]]
| <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (19072014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Neva Komac]]
|v prvi četrtini? 1915
|sredina aprila 2022
|107 let, ?? dni
|umrla v 108. letu
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Saksida]]
|1914
|2021
|ok. 107 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!24
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Antonija Komočar]]
|4. maj 1903
|19. november 2009
| {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref>
|-
!25
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Rozalija Bogdan]]
|17. januar 1902
|31. julij 2008
| {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!26
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Jamšek]]
|30. december 1906
|9. julij 2013
| {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!27
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Gorza]]
|13. januar 1901
|15. julij 2007
| {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]]
|1855 '''?'''
|196x '''?'''
|106 let ali več
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Potočnik]]
|12. februar 1906
|avgust 2012
|106 let, 6 mesecev?
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]]
|10. februar 1913
| december 2019
|106 let, ok. 10 mesecev
|najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]]
|<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!28
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]])
|6. marec 1911
|31. oktober 2017
|106 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Jera Sichel]]
|'''?'''
|23. maj 1580
| 106 let '''?'''
|
| <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!29
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Gabrijela Ehrlich]]
|23. marec 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}}
|zdravnica, misijonarka
|{{Navedi vir}}
|-
!30
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Likavec]]
|7. julij 1906
|7. julij 2012
| {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}}
|
| <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!31
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]]
|27. julij 1916
|21 julij 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}}
|častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame
|<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!32
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Žekš]] (r. Kovačič)
| 13. avgust 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref>
|-
!33
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Fink]]
|5. marec 1916
| 25. februar 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}}
|rudarka
| <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref>
|-
!34
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Tršar]]
|29. marec 1909
| 22. avgust 2014
| {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!35
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Urška (Cirila) Knafelc]]
|14. ali 15. oktober 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}}
|
| <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!36
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Radica Oblak]]
|9. september 1913
|31. december 2018
| {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ela Žbontar]]
|6. februar 1907
|po? 2012?
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]]
|4. november? 1907
|?.?.2012
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Marika Kovač]], r. ??
|17. september 1917
|še živi
|skoraj 105 let
|
|
|-
!38
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Debeljak]]
|30. januar 1884
|23. oktober 1988
|{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}}
|najstarejša Prevaljčanka
|Biografski leksikon občine Prevalje
|-
!39
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Vinko Lipovec]]
|22. januar 1915
|23. avgust 2019
|{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}}
|prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA
|<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Minka Hobjan]]
|1917
|
|ok. 104 leta
|Dražgoše
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Gombač]]
|1917
|2021
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Breda Preinfalk]]
|1915
|2019
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!40
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Barbara Orožen]]
|3. december 1903
|22. november 2007
|{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!41
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Dermelj]]
|2. december 1914
|8. oktober 2018
|{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}}
|kemik in alpinist
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Viktor Miklič]]
|19. februar 1917
| 28. september 2020
|{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl]
|-
!-
|
|[[Antonija Janežič]]
|28. avgust 1918
|še živi
|skoraj 104
|
|
|-
!42
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Justin]]
|5. november 1902
|8. september 2006
|103 let, 10 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]]
|21. september 1914
|julij 2018
|103 let, 10 mesecev?
|zdravnica
|<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref>
|-
!43
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Ostanek]]
|29. julij 1907
|4. januar 2011
|{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!44
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Josip Demšar]]
|12. marec 1877
|31. maj 1980
| {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}}
|duhovnik in pedagog
|<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref>
|-
!
|
|
|
|
|
|
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Aleksander Lestan]]
|14. maj 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|5|3}}
|najstarejši slov. duhovnik
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Stanko Kušljan]]
|30. maj 1919
|še živi
|103 leta
|partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]]
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Slavka Kocijančič]]
|1911
|2014
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Kovačič]]
|1898
|2001
|ok. 103 leta
|zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]]
|<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref>
|-
!
|
|[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]])
|1906
|2009
|ok. 103 leta
|
|
|-
!45
|[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]]
| [[Ervina Petrovčič-Wrischer]]
|16. januar 1904
|10. julij 2007
|{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}}
|gledališka igralka
|<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Valentin Scagnetti]]
|31. maj 1909
|2012
|ok. 103 leta
|arhitekt in kaligraf
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Emilija Soklič]]
|11.11.1918
|še živi
|ok. 103 leta
|filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]])
|?.?. 1906
|?.?. 2009
|ok. 103 leta
|(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Neža Svetličič]]
|?.?. 1914
|?.?. 2017
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|gospa - ime ??
|?.?.1918?
|?.julij 2021
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!46
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Slavko Zupan]]
|31. december 1911
| 24. april 2015
|{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Vladimir (Lado) Košuta]]
|?.?. 1918
|10. avgust 2021
|103 let
|partizan in krojač
|<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref>
|-
!47
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Lampič]]
|25. januar 1899
|8. september 2001
|{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}}
|fotograf
|{{Navedi vir}}
|-
!48
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Florjančič]]
|5. marec 1919
|14. november 2020
| {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}}
|izumitelj in športnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martina Detela]] (r. Zwitter)
|8. december 1910
|?.?. 2012
|ok. 102 leti
|
|<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!49
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Juta Krulc]] (r. Zdešar)
|18. april 1913
|22. junij 2015
| {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}}
|krajinska arhitektka
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!50
|
{| class="wikitable sortable"
|[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]]
|}
|[[Marko Račič]]
|25. april [[1920]]
|27. maj 2022
|102 leti 32 dni
|atlet tekač, olimpijec
|[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981]
|-
!51
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Grum]]
|19. oktober 1912
|8. november 2014
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}}
|klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]]
|<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vera Pergar]]
|16. oktober 1915
|?.?. 2017
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Marija Kunc]]
|?.?. 1893
|?.?.1995
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marijana Lavrič]]
|31. januar 1918
|november 2020
|102 leti, ok.10 mes.
|
|<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!52
|[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]]
| [[Jurij Matej Trunk]]
|1. september 1870
|11. marec 1973
| {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!53
|[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Anton Vratuša]]
|21. februar 1915
|30. julij 2017
| {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!54
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Mežek]]
|10. november 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!56
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Franc Gologranc]]
|23. januar 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}}
|profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju
|{{Navedi vir}}
|-
!57
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Zierer]] (r. Buršič)
|1. december 1910
|15. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}}
|
| <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!58
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!59
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi?
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Bojana Veržun]]
|1918
|2020
|ok. 102 leti
|najstarejša farmacevtka
|{{Navedi vir}}
|-
!60
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Adolf Uhan]]
|7. februar 1914
|14. november 2015
| {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}}
|nogometaš
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nika Arko]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|sociologinja družine
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kenda]]
|1903
|2005
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!_
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudnila Marija Kunc
|1893
|1995
|ok. 102 leti
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Bidovec]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Draga Marija Ravnik]]
|1919
|2021
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Koršič Flajs]]
|1. december 1907
|?.?. 2009
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]]
|25. avgust 1920
|še živi
|skoraj 102 leti
|
|
|-
!61
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Helena Maglica]]
|18. maj 1873
|14. februar 1975
|{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!62
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mara Kralj]] (r. Jeraj)
|9. september 1909
|22. oktober 2010
| {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}}
|umetnica
| <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!63
|[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]]
| [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]]
|26. januar 1920
|7. marec 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}}
|zadnja živa [[narodna herojinja]]
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Črnivec]] (r. Hafner)
|14. avgust 1915
|26. april 2017
|101 leto, 8 mesecev
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Valerija-Milena Grošelj]]
|?.?.1912
|?.?.2003
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Staša Šuser]]
|?.?.1920
|?.november.2021
|101 leto in ??
|pravnica
|{{Navedi vir}}
|-
!64
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rudi Mraz]]
|17. november 1919
|17. januar 2021
|{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivo Miklavčič]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Detela]]
|? ?. 1892
|4. julij 1993
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Rus]] (r. Logar)
|29. december 1918
|?. ?. 2019
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!65
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Simon Sodja]]
|2. marec 1899
|9. september 2001
| {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}}
|zadnji živi [[Maistrov borec]]
| <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Skralovnik]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ida Ravnik]]
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Anica Kramar]]
|?. ?. 1903
|?. ?. 2004
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kramar]]
|?. ?. 1910
|?. ?. 2011
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]])
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]])
|?. ?. 1899
|?. ?. 2000
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Ravbar]]
|?.?. 1909
|?.?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Ivan Bevk]]
|13. maja 1920
|še živi
|102 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Banič]] (s. Mervina)
|26. december 1920
|april? 2021
|ok. 101 leto
|redovnica usmiljenka
|{{Navedi vir}}
|-
!66
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]]
|12. marec 1920
|2. april 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}}
|zadnji [[TIGR|Tigrovec]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!67
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ivana Žuran]]
|30. september 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!68
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Tihomila Dobravc]]
|10. oktober 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}}
|slavistka in pesnica
|<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!69
|[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Ivan Grobelnik]]
|17. oktober 1920
|[[9. junij]] [[2022]]
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}}
|rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec
|<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!70
|[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]]
| [[Leon Štukelj]]
|12. november 1898
|8. november 1999
| {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!71
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar)
|1. december 1920
|16. oktober 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!72
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Martinc]]
|26. maj 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Rudolf Cepuder]]
|13. april 1879
|25. december 1979
|100 let, 256 dni
|duhovnik (umrl v ZDA)
|<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Franja Teržan]]
|1920/21?
|avgust/sept. 2021
|čez 100 let (v 101. letu)
|interniranka Ravensbrücka in Oranienburga
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Meta Ilešič]]
|?.?.1921
|?.?.2022
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Slavica Lunaček|Slavica]]
[[Slavica Lunaček|Lunaček]]
|?.?.1899
|?.?.2000
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!73
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Danica Maganja]]
|9. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}}
|
|<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref>
|-
!74
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak)
|20. september 1914
|20. marec 2015
|{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}}
|profesorica matematike
|{{Navedi vir}}
|-
!75
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Fred Bahovec]]
|17. julij 1889
|30. december 1989
| {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!76
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]])
|6. november 1913
|7. julij 2014
|100 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|-
!77
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Nada Jevdjenijević Brandl]]
|18. julij 1899
|11. oktober 1999
| {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!78
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marko Brkić]]
|19. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!79
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic)
|17. januar 1901
|27. marec 2001
|100 let, 51 dni
|izseljenska delavka v ZDA (Cleveland)
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nada Tarman]]
|2. april 1922
|
|100 let, 40 dni
|radijska napovedovalka
|
|-
!80
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Bogić]]
|15. julij 1916
|29. julij 2016
|100 let, 14 dni
|jadralec
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!81
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Angelca Počkar]]
|20. maj 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Boris Cibic]]
|2. september 1921
|še živi
|101 let, 9 mesecev
|zdravnik kardiolog, hipertenziolog
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!82
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zorka Mavrič]]
|4. oktober 1921
|še živi
|{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}}
|Bukovo (rojena v Zakojci)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!83
|[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
|[[Zorko Simčič]]
|19. november 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}}
|književnik, akademik
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Milan Germek]]
|15. december
1921
|
|100 let, 6 mesecev
|šahist
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!84
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Stanko Kristl]]
|29. januar 1922
|še živi
|100 let, 6 mesecev
|arhitekt, akademik
|<ref>[[Stanko Kristl]]</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vera Hofbauer]]
|10. maj 1913
|11. junij 2013
|100 let, 32 dni
|
|
|-
!85
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Irena Kovač]]
|12. april 1921
|27. januar 2022
|100 let, 3 dni
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref>
|-
!86
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Jeraj Hribar]]
|4. maj 1902
|6. maj 2002
| {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}}
|[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Benedičič]]
|?.?.1876
|?.?.1976
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Lipe Kosec]]
|[[29. junij]] [[1895]]
|?.?. 1995
|ok. 100 let
|Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Maksimilijan Šribar]]
|1893
|1993
|ok. 100 let
|veterinarski svetnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Dana Pegan]]
|1913
|2013
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janko Grošelj]]
|14. december 1912
|2013
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Bogomir Kostanjevec]]
|21. november 1911
|2012
|ok. 100 let
|
|<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]]
|?.?.1921
|?
|
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Marinko]]
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Žiga Vodušek]]
|7. september 1913
|konec junija 2014
|100 let, 10 mesecev, ? dni
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Žižek]]
|28. maj 1920
| junij 2020
|100 let
|
|<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Olga Nemec]]
|?.?.1908
|?.?.2008
|ok.100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Flora Rauter]]
|?.?.1896
|?.?.1996
|ok. 100 let
|ljudska pesnica na Koroškem
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vida Kosi]]
|?.?.1921
|?.?.2021
|ok. 100 let
|vrhovna sodnica
|
|-
!
|
|Ljudmila (Milka) Šem(e)rl
|?.?.1906
|?.?.2006
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivana Sajovic]]
|11. januar 1907
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nadja Sajovic]]
|?.?.1921
|?
|?
|ZDA, Novo mesto
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Jožefa Finžgar]]
|?.?.1912
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Anica Černetič]]
|19. maj 1904
|po? 2009 ?
|{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}}
|sestra Pavline Fras
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mica (Maria) Olip]]
|23. junij 1912
|'''?'''
|'''?'''
|[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]]
|<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Elio Sfiligoj]]
|17. december 1919
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Kunst]]
|6. marec 1914
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavlina Fras]]
|1902
|'''?'''
|'''?'''
|sestra Anice Černetič
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Jakob]]
|6. januar 1909
| '''?'''
| '''?'''
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc)
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Roza Kihler]] (r. Pavlin)
|?.?.1920
|'''?'''
|'''?'''
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Albin Lavtar]]
|5. februar 1916
|?
|?
|Selca
|{{Navedi vir}}
|}
{{Škrbinski seznam}}
== Glej tudi ==
* [[Superstoletnik]]
== Sklici ==
{{reflist|30em}}
[[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]]
oct6y8ddqdehzyp6nvevshsamspq9up
5724599
5724587
2022-07-27T20:13:35Z
Дејан2021
205908
/* Seznam */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]]
[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]]
[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]]
'''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi!
V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref>
== Seznam ==
Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna.
: {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}}
: {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}}
{| class="wikitable sortable"
|-
!#
!Portret
! Ime
! Rojstvo
! Smrt
! Starost
! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe
! class="unsortable" | Sklici
|-
!1
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Katarina Marinič]]
|30. oktober 1899
|2. september 2010
| {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}}
|prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini
| <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref>
|-
!2
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Vencelj Maggi]]
|23. december 1905
|8. oktober 2016
| {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref>
|-
!3
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]]
|27. avgust 1907
|31. marec 2018
| {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}}
|najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov
| <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!4
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Zakrajšek]]
|28. oktober 1912
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref>
|-
!5
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Serec]]
|22. oktober 1909
|7. marec 2019
| {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!6
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Mulej]]
|29. maj 1901
|2. julij 2010
| {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}}
|
| <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!7
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Turk]]
|13. februar 1908
|11. januar 2017
| {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref>
|-
!8
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Kristina Tarman]]
|16. december 1909
|23. oktober 2018
| {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!9
|[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]]
| [[Boris Pahor]]
|26. avgust 1913
| 30. maj 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}}
|pisatelj, akademik, preživel holokavst
|<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!10
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]]
|26. september 1913
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}}
|najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref>
|-
!11
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Uršič]]
|20. april 1903
|29. oktober 2011
| {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!12
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Bandelj]]
|6. marec 1897
|16. april 2005
| {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Mara Vampelj]]
|11. avgust 1911
| 2019
|ok. 108 let
|redovnica
| <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Klementina Štrancar]]
|19. oktober 1911
| 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref>
|ok. 107 let
|redovnica
| <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref>
|-
!13
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ana Marija Kern]]
|28. julij 1905
|31. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}}
|
| <ref name=":1" />
|-
!14
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik)
|24. maj 1902
|6. december 2009
|{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}}
|
|{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref>
|-
!15
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Hramec]]
|4. november 1900
|10. maj 2008
| {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}}
|
| <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}}
|-
!16
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Ogulin]]
|28. november 1913
|23. maj 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}}
|druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]]
|<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref>
|-
!17
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Kancut]]
|5. julij 1893
|21. december 2000
| {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}}
|
| <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}}
|-
!18
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rafael Merkelj]]
|5. februar 1913
| 14. julij 2020
| {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}}
|
|<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!19
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Amalija Pipenbacher]]
|1. september 1914
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref>
|-
!20
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Kavčič]] (r. Peharc)
|6. julij 1914
|20. december 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}}
|
| <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!21
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Arih]] (r. Štumberger)
|3. januar 1915
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}}
|
|<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!22
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Jaklič]]
|4. december 1899
|21. januar 2007
| {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}}
|zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne
| <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref>
|-
!23
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martin Čokl]]
|12. oktober 1907
| 13. november 2014
| 107 let, 31 dni
|[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]]
| <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (19072014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Neva Komac]]
|v prvi četrtini? 1915
|sredina aprila 2022
|107 let, ?? dni
|umrla v 108. letu
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Saksida]]
|1914
|2021
|ok. 107 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!24
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Antonija Komočar]]
|4. maj 1903
|19. november 2009
| {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref>
|-
!25
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Rozalija Bogdan]]
|17. januar 1902
|31. julij 2008
| {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!26
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Julijana Jamšek]]
|30. december 1906
|9. julij 2013
| {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!27
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Gorza]]
|13. januar 1901
|15. julij 2007
| {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]]
|1855 '''?'''
|196x '''?'''
|106 let ali več
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Potočnik]]
|12. februar 1906
|avgust 2012
|106 let, 6 mesecev?
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]]
|10. februar 1913
| december 2019
|106 let, ok. 10 mesecev
|najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]]
|<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!28
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]])
|6. marec 1911
|31. oktober 2017
|106 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Jera Sichel]]
|'''?'''
|23. maj 1580
| 106 let '''?'''
|
| <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!29
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Gabrijela Ehrlich]]
|23. marec 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}}
|zdravnica, misijonarka
|{{Navedi vir}}
|-
!30
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Likavec]]
|7. julij 1906
|7. julij 2012
| {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}}
|
| <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref>
|-
!31
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]]
|27. julij 1916
|21 julij 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}}
|častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame
|<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/]
|- style="background-color:#cbeda8;"
!32
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Žekš]] (r. Kovačič)
| 13. avgust 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref>
|-
!33
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Metka Fink]]
|5. marec 1916
| 25. februar 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}}
|rudarka
| <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref>
|-
!34
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Tršar]]
|29. marec 1909
| 22. avgust 2014
| {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!35
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| s. [[Urška (Cirila) Knafelc]]
|14. ali 15. oktober 1916
| še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}}
|
| <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!36
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Radica Oblak]]
|9. september 1913
|31. december 2018
| {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ela Žbontar]]
|6. februar 1907
|po? 2012?
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]]
|4. november? 1907
|?.?.2012
|ok. 105 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Marika Kovač]], r. ??
|17. september 1917
|še živi
|skoraj 105 let
|
|
|-
!38
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Debeljak]]
|30. januar 1884
|23. oktober 1988
|{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}}
|najstarejša Prevaljčanka
|Biografski leksikon občine Prevalje
|-
!39
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Vinko Lipovec]]
|22. januar 1915
|23. avgust 2019
|{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}}
|prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA
|<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Minka Hobjan]]
|1917
|
|ok. 104 leta
|Dražgoše
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Gombač]]
|1917
|2021
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Breda Preinfalk]]
|1915
|2019
|ok. 104 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!40
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Barbara Orožen]]
|3. december 1903
|22. november 2007
|{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!41
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Dermelj]]
|2. december 1914
|8. oktober 2018
|{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}}
|kemik in alpinist
|{{Navedi vir}}
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Viktor Miklič]]
|19. februar 1917
| 28. september 2020
|{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}}
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl]
|-
!-
|
|[[Antonija Janežič]]
|28. avgust 1918
|še živi
|skoraj 104
|
|
|-
!42
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Jožef Justin]]
|5. november 1902
|8. september 2006
|103 let, 10 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]]
|21. september 1914
|julij 2018
|103 let, 10 mesecev?
|zdravnica
|<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref>
|-
!43
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Emilija Ostanek]]
|29. julij 1907
|4. januar 2011
|{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!44
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Josip Demšar]]
|12. marec 1877
|31. maj 1980
| {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}}
|duhovnik in pedagog
|<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref>
|-
!
|
|
|
|
|
|
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Aleksander Lestan]]
|14. maj 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}}
|najstarejši slov. duhovnik
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!
|
|[[Stanko Kušljan]]
|30. maj 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}}
|partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]]
|
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Slavka Kocijančič]]
|1911
|2014
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivan Kovačič]]
|1898
|2001
|ok. 103 leta
|zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]]
|<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref>
|-
!
|
|[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]])
|1906
|2009
|ok. 103 leta
|
|
|-
!45
|[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]]
| [[Ervina Petrovčič-Wrischer]]
|16. januar 1904
|10. julij 2007
|{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}}
|gledališka igralka
|<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Valentin Scagnetti]]
|31. maj 1909
|2012
|ok. 103 leta
|arhitekt in kaligraf
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Emilija Soklič]]
|11.11.1918
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}}
|filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]])
|?.?. 1906
|?.?. 2009
|ok. 103 leta
|(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Neža Svetličič]]
|?.?. 1914
|?.?. 2017
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|gospa - ime ??
|?.?.1918?
|?.julij 2021
|ok. 103 leta
|
|{{Navedi vir}}
|-
!46
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Slavko Zupan]]
|31. december 1911
| 24. april 2015
|{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Vladimir (Lado) Košuta]]
|?.?. 1918
|10. avgust 2021
|103 let
|partizan in krojač
|<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref>
|-
!47
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Lampič]]
|25. januar 1899
|8. september 2001
|{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}}
|fotograf
|{{Navedi vir}}
|-
!48
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Peter Florjančič]]
|5. marec 1919
|14. november 2020
| {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}}
|izumitelj in športnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Martina Detela]] (r. Zwitter)
|8. december 1910
|?.?. 2012
|ok. 102 leti
|
|<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!49
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Juta Krulc]] (r. Zdešar)
|18. april 1913
|22. junij 2015
| {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}}
|krajinska arhitektka
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!50
|
{| class="wikitable sortable"
|[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]]
|}
|[[Marko Račič]]
|25. april [[1920]]
|27. maj 2022
|102 leti 32 dni
|atlet tekač, olimpijec
|[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981]
|-
!51
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Grum]]
|19. oktober 1912
|8. november 2014
|{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}}
|klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]]
|<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vera Pergar]]
|16. oktober 1915
|?.?. 2017
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Marija Kunc]]
|?.?. 1893
|?.?.1995
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marijana Lavrič]]
|31. januar 1918
|november 2020
|102 leti, ok.10 mes.
|
|<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!52
|[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]]
| [[Jurij Matej Trunk]]
|1. september 1870
|11. marec 1973
| {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!53
|[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Anton Vratuša]]
|21. februar 1915
|30. julij 2017
| {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!54
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Mežek]]
|10. november 1919
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!56
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Franc Gologranc]]
|23. januar 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}}
|profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju
|{{Navedi vir}}
|-
!57
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Zierer]] (r. Buršič)
|1. december 1910
|15. marec 2013
| {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}}
|
| <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!58
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!59
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Janežič]]
|4. marec 1920
|še živi?
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Bojana Veržun]]
|1918
|2020
|ok. 102 leti
|najstarejša farmacevtka
|{{Navedi vir}}
|-
!60
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Adolf Uhan]]
|7. februar 1914
|14. november 2015
| {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}}
|nogometaš
| <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref>
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nika Arko]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|sociologinja družine
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#FFCC99;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kenda]]
|1903
|2005
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!_
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|Ljudnila Marija Kunc
|1893
|1995
|ok. 102 leti
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Kristina Bidovec]]
|1914
|2016
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Draga Marija Ravnik]]
|1919
|2021
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Koršič Flajs]]
|1. december 1907
|?.?. 2009
|ok. 102 leti
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]]
|25. avgust 1920
|še živi
|skoraj 102 leti
|
|
|-
!61
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Helena Maglica]]
|18. maj 1873
|14. februar 1975
|{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!62
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mara Kralj]] (r. Jeraj)
|9. september 1909
|22. oktober 2010
| {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}}
|umetnica
| <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!63
|[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]]
| [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]]
|26. januar 1920
|7. marec 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}}
|zadnja živa [[narodna herojinja]]
|<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Črnivec]] (r. Hafner)
|14. avgust 1915
|26. april 2017
|101 leto, 8 mesecev
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Valerija-Milena Grošelj]]
|?.?.1912
|?.?.2003
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Staša Šuser]]
|?.?.1920
|?.november.2021
|101 leto in ??
|pravnica
|{{Navedi vir}}
|-
!64
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Rudi Mraz]]
|17. november 1919
|17. januar 2021
|{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Ivo Miklavčič]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Detela]]
|? ?. 1892
|4. julij 1993
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Veronika Rus]] (r. Logar)
|29. december 1918
|?. ?. 2019
|ok. 101 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!65
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Simon Sodja]]
|2. marec 1899
|9. september 2001
| {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}}
|zadnji živi [[Maistrov borec]]
| <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Olga Skralovnik]]
|?. ?. 1919
|?. ?. 2020
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ida Ravnik]]
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Anica Kramar]]
|?. ?. 1903
|?. ?. 2004
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivanka Kramar]]
|?. ?. 1910
|?. ?. 2011
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]])
|?. ?. 1909
|?. ?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]])
|?. ?. 1899
|?. ?. 2000
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Ravbar]]
|?.?. 1909
|?.?. 2010
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Ivan Bevk]]
|13. maja 1920
|še živi
|102 leto
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Banič]] (s. Mervina)
|26. december 1920
|april? 2021
|ok. 101 leto
|redovnica usmiljenka
|{{Navedi vir}}
|-
!66
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]]
|12. marec 1920
|2. april 2022
|{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}}
|zadnji [[TIGR|Tigrovec]]
|<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!67
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Ivana Žuran]]
|30. september 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!68
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Tihomila Dobravc]]
|10. oktober 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}}
|slavistka in pesnica
|<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!69
|[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
| [[Ivan Grobelnik]]
|17. oktober 1920
|[[9. junij]] [[2022]]
|{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}}
|rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec
|<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!70
|[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]]
| [[Leon Štukelj]]
|12. november 1898
|8. november 1999
| {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}}
|
|<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref>
|-
!71
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar)
|1. december 1920
|16. oktober 2021
|{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}}
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!72
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janez Martinc]]
|26. maj 1920
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Rudolf Cepuder]]
|13. april 1879
|25. december 1979
|100 let, 256 dni
|duhovnik (umrl v ZDA)
|<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Franja Teržan]]
|1920/21?
|avgust/sept. 2021
|čez 100 let (v 101. letu)
|interniranka Ravensbrücka in Oranienburga
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Meta Ilešič]]
|?.?.1921
|?.?.2022
|ok. 101 leto
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Slavica Lunaček|Slavica]]
[[Slavica Lunaček|Lunaček]]
|?.?.1899
|?.?.2000
|ok. 101 leto
|
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!73
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Danica Maganja]]
|9. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}}
|
|<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref>
|-
!74
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak)
|20. september 1914
|20. marec 2015
|{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}}
|profesorica matematike
|{{Navedi vir}}
|-
!75
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Fred Bahovec]]
|17. julij 1889
|30. december 1989
| {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!76
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]])
|6. november 1913
|7. julij 2014
|100 let, 8 mesecev
|
|{{Navedi vir}}
|-
!77
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Nada Jevdjenijević Brandl]]
|18. julij 1899
|11. oktober 1999
| {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}}
|
| <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|- style="background-color:#cbeda8;"
!78
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Marko Brkić]]
|19. marec 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!79
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic)
|17. januar 1901
|27. marec 2001
|100 let, 51 dni
|izseljenska delavka v ZDA (Cleveland)
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nada Tarman]]
|2. april 1922
|
|100 let, 40 dni
|radijska napovedovalka
|
|-
!80
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Mirko Bogić]]
|15. julij 1916
|29. julij 2016
|100 let, 14 dni
|jadralec
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!81
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Angelca Počkar]]
|20. maj 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}}
|
|{{Navedi vir}}
|-
!
|
|[[Boris Cibic]]
|2. september 1921
|še živi
|101 let, 9 mesecev
|zdravnik kardiolog, hipertenziolog
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!82
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Zorka Mavrič]]
|4. oktober 1921
|še živi
|{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}}
|Bukovo (rojena v Zakojci)
|{{Navedi vir}}
|- style="background-color:#cbeda8;"
!83
|[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]]
|[[Zorko Simčič]]
|19. november 1921
|še živi
|{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}}
|književnik, akademik
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Milan Germek]]
|15. december
1921
|
|100 let, 6 mesecev
|šahist
|
|- style="background-color:#cbeda8;"
!84
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Stanko Kristl]]
|29. januar 1922
|še živi
|100 let, 6 mesecev
|arhitekt, akademik
|<ref>[[Stanko Kristl]]</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vera Hofbauer]]
|10. maj 1913
|11. junij 2013
|100 let, 32 dni
|
|
|-
!85
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Irena Kovač]]
|12. april 1921
|27. januar 2022
|100 let, 3 dni
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref>
|-
!86
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Vida Jeraj Hribar]]
|4. maj 1902
|6. maj 2002
| {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}}
|[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Marija Benedičič]]
|?.?.1876
|?.?.1976
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Lipe Kosec]]
|[[29. junij]] [[1895]]
|?.?. 1995
|ok. 100 let
|Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Maksimilijan Šribar]]
|1893
|1993
|ok. 100 let
|veterinarski svetnik
|<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Dana Pegan]]
|1913
|2013
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Janko Grošelj]]
|14. december 1912
|2013
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Bogomir Kostanjevec]]
|21. november 1911
|2012
|ok. 100 let
|
|<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]]
|?.?.1921
|?
|
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Štefanija Marinko]]
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Žiga Vodušek]]
|7. september 1913
|konec junija 2014
|100 let, 10 mesecev, ? dni
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Angela Žižek]]
|28. maj 1920
| junij 2020
|100 let
|
|<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Olga Nemec]]
|?.?.1908
|?.?.2008
|ok.100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Flora Rauter]]
|?.?.1896
|?.?.1996
|ok. 100 let
|ljudska pesnica na Koroškem
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Vida Kosi]]
|?.?.1921
|?.?.2021
|ok. 100 let
|vrhovna sodnica
|
|-
!
|
|Ljudmila (Milka) Šem(e)rl
|?.?.1906
|?.?.2006
|ok. 100 let
|
|
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ivana Sajovic]]
|11. januar 1907
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Nadja Sajovic]]
|?.?.1921
|?
|?
|ZDA, Novo mesto
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Jožefa Finžgar]]
|?.?.1912
|??
|?
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Anica Černetič]]
|19. maj 1904
|po? 2009 ?
|{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}}
|sestra Pavline Fras
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Mica (Maria) Olip]]
|23. junij 1912
|'''?'''
|'''?'''
|[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]]
|<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
| [[Elio Sfiligoj]]
|17. december 1919
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Kunst]]
|6. marec 1914
|'''?'''
|'''?'''
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Pavlina Fras]]
|1902
|'''?'''
|'''?'''
|sestra Anice Černetič
|<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Marija Jakob]]
|6. januar 1909
| '''?'''
| '''?'''
|
| <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
|[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc)
|?.?.1919
|?.?.2019
|ok. 100 let
|
|{{Navedi vir}}
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]]
| [[Roza Kihler]] (r. Pavlin)
|?.?.1920
|'''?'''
|'''?'''
|
|<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref>
|-
!–
|[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]]
|[[Albin Lavtar]]
|5. februar 1916
|?
|?
|Selca
|{{Navedi vir}}
|}
{{Škrbinski seznam}}
== Glej tudi ==
* [[Superstoletnik]]
== Sklici ==
{{reflist|30em}}
[[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]]
t6nco5iwmy5z7e9mhmdujqsof650xp9
James Lovelock
0
233419
5724586
5389612
2022-07-27T19:48:39Z
Sporti
5955
−[[Kategorija:Rojeni leta 1919]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''James Lovelock''', [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]], [[okoljevarstvenik]], [[publicist]] in [[futurist]], * [[26. julij]] [[1919]], [[Letchworth]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[26. julij]] [[2022]], [[Abbotsbury]], Anglija.
Bil je neodvisen izumitelj, raziskovalec pisec in okoljevarstvenik v [[Devon]]u.
Študiral je kemijo na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]], po študiju pa je postal raziskovalec britanskega Svêta za medicinske raziskave v [[London]]u, kjer se je ukvarjal z raziskovanjem [[opeklina|opeklin]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je najprej izognil vpoklicu z ugovorom vesti, kasneje pa si je premislil in želel vstopiti v vojsko, vendar so ga prepričali, da je njegovo delo preveč pomembno.
Po vojni je leta 1948 doktoriral iz [[medicina|medicine]] na Londonski šoli higiene in tropske medicine, nakar je dvajset let deloval na Nacionalnem inštitutu za medicinske raziskave. Njegovo takratno delo je pomembno vplivalo na [[krionika|krioniko]]. Deloval je tudi na več ameriških univerzah in kot svetovalec za [[NASA|ameriško vesoljsko agencijo]] (NASA). Za Naso je razvil detektor atomov in molekul v plinih ter z njim odkril veliko količino [[CFC|CFC-jev]] v ozračju. V tem obdobju je razvil tudi svojo [[Hipoteza o Gaji|hipotezo o Gaji]], po kateri je bržkone najbolj znan.
V kasnejših letih je predstavil svojo hipotezo v več poljudnih knjigah, izpostavil pa se je med drugim tudi kot zagovornik [[jedrska energija|jedrske energije]], svaril pred [[Učinek tople grede|učinkom tople grede]] in predlagal [[geoinženirstvo|geoinženirske]] postopke za spodbujanje rasti [[alge|alg]] v oceanih, ki bi črpale [[ogljikov dioksid]] iz ozračja in ga odlagale na oceansko dno.
Leta 1974 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lovelock, James}}
[[Kategorija:Britanski okoljevarstveniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Britanski stoletniki]]
la719kpm1qtv55xtm8ai9c9ef83i80n
Fran Potočnik
0
234606
5724461
5017450
2022-07-27T14:51:09Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Fran Potočnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], [[publicist]] in [[politik]], * [[2. april]] [[1811]], [[Kropa]], † [[20. junij]] [[1892]], [[Gorica]].
== Življenje in delo ==
{{slog|razlog=tn, slog,...}}
Fran Potočnik, [[France Prešeren|Prešernov]] prijatelj, se je rodil v Kropi v hiši št. 83 kot sin fužinarja Franceta Potočnika in matere Elizabete. Po končanih gimnazijskih in tehniških študijah se je leta 1832 kot praktikant zaposlil pri cesarsko kraljevi deželni stavbni komisiji v [[Ljubljana|Ljubljani]], bil 1839 kot navigacijski asistent premeščen v [[Litija|Litijo]], od koder je šel 1845 kot cestnogradbeni asistent v [[Kranj]], 1849 pa na [[Jesenice]]. Leta 1850 je bil zopet premeščen v Litijo, kjer je postal tudi [[župan]] in častni občan. Leta 1851 je napredoval za inženirja, obenem je bil premeščen v [[Kovin]] (takrat [[Ogrska]]), nato v [[Galicija|Galicijo]], kjer je napredoval do stavbnega svetnika. Ko je stopil maja 1871 v pokoj, je dobil naslov višjega stavbnega svetnika. Po vrnitvi v Ljubljano, je postal pooblaščenec civilnih inženirjev.
Potočnik se je že v mladih letih zanimal za slovenska narodna in kulturna prizadevanja. Tako je 1846 s Konradom Dakarjem v Kranju ustanovil bralno in zabavno društvo Kazino, bil član Historičnega društva za Kranjsko in njegov delegat pri Notranjeavstrijskem historičnem društvu v [[Gradec|Gradcu]]. Leta 1848 je s simpatijami spremljal narodno gibanje v Kranju in bil tudi član tamkajšne narodne straže. Seznanil se je tudi s Prešernom, katerega je oboževal in mu postal prijatelj in družabnik. Ob njegovi smrti je prihitel v Kranj, zaman pozival [[Matevž Langus|M. Langusa]], naj naslika vsaj mrtvega Prešerna, in popisal njegov pogreb. Tudi sicer je ohranil marsikatero [[črtica (književnost)|črtico]] o Prešernovi zunanji in notranji podobi in pesnikovem odnosu do revolucionarnega leta 1848. Izdatno je prispeval za Prešernov nagrobni spomenik v Kranju. V januarju 1851 je slikarju [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein|Kurzu pl. Goldensteinu]] za 12 fl. odkupil Prešernovo sliko ter jo posodil [[Janez Bleiweis|J. Bleiweisu]], da jo da litografirati Kriehuberju na [[Dunaj]], vendar do tega ni prišlo. To sliko je konec 1883 podaril [[Fran Levec|F. Levcu]] s posebnim pismom, v katerem omenja, da je Goldenstein napravil Prešerna prejokavega; pri tem podaja značilnosti Prešernovega obraza. Po vrnitvi v Ljubljano 1871 se je z vnemo udeleževal društvenega življenja v [[čitalnica|Čitalnici]], v kateri je prebil večino svojega časa, predaval na čitalničnih večerih (npr. 1871 o časopisnem tisku) ter bil izvoljen v odbor. Čeprav ni povsem obvladal slovenščine, je dopisoval tudi v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]] tako 1871 o bodoči svetovni razstavi na Dunaju. Leta 1872 je izdal pri Lercherju v Ljubljani polemičen spis Denkschrift über den Laibacher Morast, v katerem ostro ocenjuje dotedanja osuševalna dela na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. V istem letu je izšla tudi njegova brošura Die Laibacher Cigarren-Fabriks-Affaire, v kateri je napadel osrednje ravnateljstvo tobačnih tovarn na Dunaju, ker je oddalo zidanje nove tobačne tovarne »tujemu« konzorciju Samek (Celovec)-Kotnik (Vrhnika)-Stare (Mengeš) in ne družbi ljubljanskih obrtnikov, ki jo je Potočnik zastopal. Leta 1872 je napisal tudi študijo Betrachtungen über die Projekte einer Eisenbahn von Lack nach Triest oder von Tarvis über den Predil nach Görz (založba Lehmann in Wentzl na Dunaju), v kateri se izreka da bi trasa [[železniška proga|železniške proge]] proti Trstu potekala v smeri Škofja Loka-Trst. O tem problemu je napisal tudi še pozneje razne članke.
Leta 1873 je sestavil spomenico ljubljanske trgovske in obrtne zbornice na skupno ministrstvo a Dunaju glede omiljenja posledic finančnega poloma, ki je prizadel Avstrijo. Na zboru Katoliškega političnega društva 5. okt. 1873 je zagovarjal volilno pravico [[duhovnik]]ov. Leta 1875, ko so Slovenci opustili kvarno Costovo abstinenčno politiko v ljubljanskem občinskem svetu, je bil pri nadomestnih občinskih volitvah z Bleiweisom, Goršičem in Petričičem v III. volilnem razredu 5. apr. izvoljen v do tedaj popolnoma nemški občinski svet. Kakor se je v njem uspešno uveljavljal kot tehnični strokovnjak, tako odločno je tudi zastopal proti nemški večini slovenska politična, gospodarska in kulturna stališča. Dne 7. jul. 1877 je bil izvoljen iz kurije kmečkih občin Trebnje-Litija-Radeče na narodni listi v deželni zbor, kjer je ostal do 1883 in deloval zlasti v narodnogospodarskem odseku. Pri nadomestnih volitvah 14. apr. 1882, ki so odločile slovensko premoč v ljubljanskem občinskem svetu, je bil v II. volil. razredu skupaj s [[Peter Grasselli|P. Grassellijem]] in Alojzijem Bayrjem izvoljen v občinski svet ljubljanskih občin. V svetu je ostal do 1886. Leta 1888 se je z nečakom inž. Karlom Alojzijem Potočnikom, ki mu je postal tudi zet, iz Ljubljane preselil v Gorico. O političnih in kulturnih dogodkih na [[Kranjska|Kranjskem]] je za obdobje 1872–1888 pisal [[Dnevnik (književnost)|dnevnik]] in obljubil [[Ivan Hribar|I. Hribarju]], da mu ga po smrti prepusti, vendar ga ta ni prejel.<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref>
== Viri ==
{{opombe}}
{{bio-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Potočnik, Fran}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
2p87tsv59bayxoq2b07gt3v6t5nvhnj
Velimir Škorpik
0
257607
5724634
4598354
2022-07-27T23:29:33Z
Ранко Николић
95509
([[c:GR|GR]]) [[File:CroatianTrefoil.PNG]] → [[File:CroatianTrefoil.svg]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Velimir Škorpik
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>{{ikonazastave|Neodvisna država Hrvaška}} [[Neodvisna država Hrvaška]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]][[Slika:CroatianTrefoil.svg|25px|Hrvaško domobranstvo]] [[Hrvaško domobranstvo]]
|serviceyears=
|rank=[[Častnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=[[Josip Škorpik]] (oče)
|laterwork=
}}
'''Velimir Škorpik''', [[Hrvati|hrvaški]] [[general]], * [[2. april]] [[1919]], † [[7. november]] [[1943]].
== Življenjepis ==
Škorpik je leta 1940 končal Pomorsko vojaško akademijo in se po razpadu Kraljevine Jugoslavije pridružil Hrvaškemu domobranstvu; že leta 1941 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in ilegalno sodeloval s [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]]. Naslednje leto je prestopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in postal prvi poveljnik partizanske mornarice. Padel je v boju z ustaši.
8. septembra 1952 je bil razglašen za [[narodni heroj|narodnega heroja]].
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 507.
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]
== Zunanje povezave ==
* [http://titanik.bloger.hr/post/skorpik-josipa-velimir/652270.aspx Škorpik Josipa Velimir]
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Škorpik, Velimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1919]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943]]
[[Kategorija:Hrvaški partizanski častniki]]
[[Kategorija:Češki Hrvati]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Častniki Hrvaškega domobranstva]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
tjv9hgtn379hqmgtuhxj7h0um9l1eqr
Žitni most
0
258797
5724446
5540652
2022-07-27T14:25:27Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=Žitni most (2).JPG|design=[[brv]], [[ločni most]]|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|inaugurated=24. avgust 2010|carries=povezuje Petkovško nabrežje z Usnjarsko ulico|length=36 m|width=3,8 m|architect=[[Boris Podrecca]]}}
'''Žitni most''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je [[Most|brv]] za [[Pešec|pešce]] čez reko Ljubljanico in povezuje [[Petkovškovo nabrežje]] in [[Poljanski nasip]] med [[Usnjarska ulica, Ljubljana|Usnjarsko]] in [[Gestrinova ulica, Ljubljana|Gestrinovo ulico]].<ref>[http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/69025/detail.html Ljubljana.si - Nov Žitni most]</ref> Odprt je bil 24. avgusta 2010.
== Konstrukcija ==
Brv je zasnovana kot ločna betonska konstrukcija in je členkasto vpeta v obrežne opornike. Sestavljena je iz dveh lokov precej dolgega razpona, a vseeno deluje lahkotno. Na sredini se zgornji lok zlomi. Skupna dolžina brvi je 36 metrov, širina je 3,8 metra. Pohodna površina se na sredini razširi na 5,3 metra in je urejena kot razgledna ploščad s klopjo na vsaki strani ali kot jo je imenoval arhitekt kot mala ''piazzeta'' - trg, kjer se pešec ustavi, poklepeta ali zre v vodni tok. Površina brvi je tlakovana je s kamnitimi ploščami [[tonalit|tonalita]] in impala. Po celotni dolžini je brv obojestranska ograja iz nerjavnega jekla z vgrajeno razsvetljavo. Dostop je izveden brez stopnic, kar omogoča neoviran prehod mostu tudi gibalno oviranim osebam in kolesarjem. Obnovili so tudi obstoječe črpališče na Petkovškovem nabrežju, črpališče na drugi strani Ljubljanice pa nadomestili z novim.
V sklopu mostu sta bili izvedeni: vstopno izstopno mesto za rečna plovila na Poljanskem nasipu in gasilsko črpališče na Petkovškovem nabrežju. Investitor je bil javni zavod Turizem Ljubljana, projektantka pa arhitektka Breda Bizjak.
== Ime mostu ==
Bližnji [[Ambrožev trg]] so v letih 1876–1898 imenovali Žitni trg. Ime je dobil po sejmih, ki so se odvijali na tem mestu. Trgovali so z živino, glede na prvotno ime trga, pa tudi z žitom. Kasneje so ime tega trga spremenili. V spomin na stare čase so novi most poimenovali Žitni most. <ref>[http://www.rtvslo.si/blog/janez-platise/zitni-most-slovesno-odprt/47199 RTVSLO.si - Žitni most slovesno odprt]</ref>
== Donator ==
Donator mostu je bilo podjetje [[Mons (podjetje)|Mons]], katerega lastnik je [[Jože Anderlič]], in avtor mostu je bil arhitekt [[Boris Podrecca]]. V sklopu postavitve mostu so na podlagi načrtov arhitekte [[Breda Bizjak|Brede Bizjak]] uredili še gasilski črpališči (na obeh bregovih) ter vstopno-izstopno mesto na [[Ljubljanica|Ljubljanici]] (na Poljanskem nasipu).<ref>[http://dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042382931 Dnevnik.si - Žitni most bo dodatno približal bregove Ljubljanice]</ref> Most, tlakovan s [[tonalit]]om, je dolg 36 m in širok 3,8 m; proti sredini se pohodna površina mostu razširi, pri čemer se na sredini nahaja razgledna ploščad s klopmi.
Na mostu se nahaja spominska plošča z napisom<ref>[http://www.politikis.si/?p=8870 Politikis.si - Jankoviću dogaja (predvolilni) egotrip: svoje ime je zapisal kar na novi Žitni most]</ref>:
{{navedek|
ŽITNI MOST<br>
ZGRAJEN V ČASU ŽUPANA<br>
[[Zoran Janković|ZORANA JANKOVIĆA]]
ARHITEKT BORIS PODRECCA
MEŠČANOM IN MESTU PODARJA
JOŽE ANDERLIČ
AVGUST 2010}}
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013
== Glej tudi ==
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
* [http://web.archive.org/20101102013938/photodohtar.wordpress.com/fotografije/kultura/avgust-2010/odprtje-zitnega-mostu/ Photodohtar - Odprtje Žitnega mostu]
{{Coord|46.053272|N|14.510992|E|display=title}}
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]]
[[Kategorija:Dela Borisa Podrecce]]
h00n4gdpxvf3jajkyrfaahlr2ss37az
Srečo Bergant
0
266970
5724445
5418538
2022-07-27T14:23:08Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Srečo Bergant|birth_date=|birth_place=|death_place=|image=|caption=}}
'''Srečo Bergant''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], tekstilni tehnolog in [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], * [[11. oktober]] [[1926]], [[Ljubljana]], † [[23. januar]] [[2020]].
Leta 1950 se je zaposlil v tovarni Induplati v [[Zgornje Jarše|Zgornjih Jaršah]]. [[Diploma|Diplomiral]] je 1961 na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] in postal 1968 direktor Induplatov. Pod njegovim vodstvom je tovarna preusmerila proizvodnjo iz [[bombaž|bombažne]], lanene in konopljene na sintetično surovinsko osnovo, posodobljena proizvodnja je leta 1973 omogočila ukinitev nočnega dela 350 delavk, ustanovili pa so tudi nova proizvodna obrata v [[Mokronog]]u in [[Peče|Pečah]] ter priključili obrtno podjetje Slamnik iz [[Mengeš|Mengša]] in opekarno iz [[Radomlje|Radomelj]], kamor so nato preselili del proizvodnje [[šotor|šotorov]]. Z organizirano razvojno službo je tovarna Induplati dosegla vidne uspehe pri proizvodnji opreme za [[turizem]], za visokogorske odprave na [[Himalaja|Himalajo]] in pri proizvodnji mobilnih skladišč ter se s kakovostnimi izdelki uveljavila tako doma kot tudi v tujini. Za uspešno delo v [[gospodarstvo|gospodarstvu]] je 1980 prejel [[Kraigherjeva nagrada|Kraigherjevo nagrado]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]]
== Viri ==
{{opombe}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Bergant, Srečo}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]]
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]]
dq33xp1jbhpaxdcatrvute7yhhdhycv
Wikipedija:Pod lipo
4
282723
5724436
5723727
2022-07-27T14:03:09Z
MediaWiki message delivery
115826
/* Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
<!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. -->
<!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. -->
<!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. -->
<!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. -->
<!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI -->
<!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI -->
== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==
Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)
Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)
Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)
Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)
== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==
Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)
Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)
1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST)
== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hi, Greetings
The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!
We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''
Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.
We hope to have you contribute to the campaign next year.
'''Thank you,'''
'''Wiki Loves Folklore International Team'''
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)
</div>
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 -->
== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==
{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!
Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.
The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:
<nowiki>*</nowiki> Give us your feedback
<nowiki>*</nowiki> Ask us questions
<nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it.
Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.
'''Background information'''
[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.
[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:
<nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.
<nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.
Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.
We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:
<nowiki>*</nowiki> As a reply to this message
<nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].
<nowiki>'''Try the tool'''</nowiki>
Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.
<nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki>
Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:
<nowiki>*</nowiki> The tool
<nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it
<nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool.
Thanks, and we look forward to your feedback and questions.
[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team
<nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.
== Propose statements for the 2022 Election Compass ==
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi all,
Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]
An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.
;Here is the timeline for the Election Compass:
* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision
The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" />
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 -->
== <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin="msg-newsletter"/>
<div style = "line-height: 1.2">
<span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br>
<span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span>
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.
The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
</div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;">
* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
</div><section end="msg-newsletter"/>
</div>
Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 -->
== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==
Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]
Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.
Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST)
:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST)
:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST)
:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST)
== PIČ julij ==
Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:15, 22. julij 2022 (CEST)
== Združevanje v Wikipodatkih ==
Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.
Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)
Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)
== Aktualna slika ==
Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)
:{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 09:43, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:08, 25. julij 2022 (CEST)
== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==
<section begin="announcement-content"/>
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi everyone,
'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:
* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])
You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.
Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.
Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.
Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.
'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
</div><section end="announcement-content"/>
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 -->
emiqqk2gchtpfsheh6xrrapzg6dbnmx
5724615
5724436
2022-07-27T21:01:22Z
MediaWiki message delivery
115826
/* Vote for Election Compass Statements */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
<!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. -->
<!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. -->
<!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. -->
<!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. -->
<!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI -->
<!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI -->
== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==
Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)
Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)
Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)
Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)
== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==
Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)
Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)
1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST)
== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hi, Greetings
The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!
We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''
Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.
We hope to have you contribute to the campaign next year.
'''Thank you,'''
'''Wiki Loves Folklore International Team'''
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)
</div>
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 -->
== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==
{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!
Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.
The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:
<nowiki>*</nowiki> Give us your feedback
<nowiki>*</nowiki> Ask us questions
<nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it.
Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.
'''Background information'''
[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.
[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:
<nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.
<nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.
Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.
We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:
<nowiki>*</nowiki> As a reply to this message
<nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].
<nowiki>'''Try the tool'''</nowiki>
Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.
<nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki>
Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:
<nowiki>*</nowiki> The tool
<nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it
<nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool.
Thanks, and we look forward to your feedback and questions.
[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team
<nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.
== Propose statements for the 2022 Election Compass ==
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi all,
Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]
An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.
;Here is the timeline for the Election Compass:
* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision
The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" />
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 -->
== <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin="msg-newsletter"/>
<div style = "line-height: 1.2">
<span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br>
<span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span>
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.
The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
</div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;">
* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
</div><section end="msg-newsletter"/>
</div>
Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 -->
== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==
Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]
Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.
Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST)
:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST)
:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST)
:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST)
== PIČ julij ==
Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:15, 22. julij 2022 (CEST)
== Združevanje v Wikipodatkih ==
Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.
Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)
Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)
== Aktualna slika ==
Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)
:{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 09:43, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:08, 25. julij 2022 (CEST)
== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==
<section begin="announcement-content"/>
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi everyone,
'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:
* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])
You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.
Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.
Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.
Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.
'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
</div><section end="announcement-content"/>
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 -->
== Vote for Election Compass Statements ==
<section begin="announcement-content" />
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi all,
Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.
An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.
Here is the timeline for the Election Compass:
*<s>July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass</s>
*<s>July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements</s>
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision
The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
</div><section end="announcement-content" />
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 -->
qyxn53e4qfmxaotyicy8l1e75avx091
Atlas Slovenije
0
292069
5724596
5628281
2022-07-27T20:08:23Z
A09090091
188929
pp inf, np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Knjiga
| name = Atlas Slovenije
| title_orig =
| translator =
| image = [[Slika:Atlas_Slovenije_1.JPG|220px|Naslovnica Atlasa Slovenije, 2005]]
| author = Geodetski zavod Slovenije, Franci Novak, Monde Neuf, d.o.o., Senja Požar
| illustrator =
| cover_artist =
| country = [[Slovenija]]
| language = [[slovenščina]]
| series =
| subject =
| genre = [[Kartografsko gradivo]]
| publisher = [[Mladinska knjiga]]
| release_date = 1985
| media_type =
| pages =
| isbn =
| cobiss = 4262265
| oclc =
| preceded_by =
| followed_by =
}}
'''Atlas Slovenije''' je knjiga (temeljni [[topografija|topografski]] atlas) topografskih [[zemljevid]]ov v merilu ''1:50.000'' in nekaterih krajevnih načrtov [[Slovenija|Slovenije]] v merilu ''1:12.500''. Poleg zemljevidov je knjiga opremljena tudi z [[letalo|letalskimi]] posnetki in [[fotografija]]mi.
[[Atlas (kartografija)|Atlas]] je prvič izšel leta 1985 pri založbi [[Mladinska knjiga]] v sodelovanju z [[Geodetski zavod Slovenije|Geodetskim zavodom Slovenije]]. Kasnejše izdaje so izšle še v letih 1992, 1996 in 2005. Do zadnje izdaje je bilo prodanih več kot 160.000 izvodov knjige.
==Vsebina zadnje izdaje==
*Satelitski posnetek alpskih pokrajin (merilo ''1:2.250.000'')
*Izdelava zemljevidov
*Slovenske pokrajine
*Topografski zemljevidi (218 strani)
*Mestni načrti (60 načrtov)
*Imensko kazalo
*Zanimivi podatki o državi
*Legenda
{{škrbina-knjiga}}
[[Kategorija:Knjige leta 1985]]
[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
j5ukxeigzsmuidexka2gynecatf232b
Lavrač
0
296432
5724718
5528140
2022-07-28T10:18:09Z
Amanesciri2021
205950
/* Znani nosilci priimka */
wikitext
text/x-wiki
'''Lavrač''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
== Znani nosilci priimka ==
*[[Anka Lavrač]] (1929—?), baletna plesalka
*[[Ivan Lavrač]] (1916—1992), ekonomist, prevajalec, univ. profesor, izr. član [[SAZU]]
* [[Ivan Lavrač (strojnik)|Ivan Lavrač]] (*1959), strojnik
* [[Ivo Lavrač]] (1944—2022), ekonomist, univ. prof.
* [[Maja Lavrač]] (*1954), sinologinja, prevajalka, univ. prof.
* [[Nada Lavrač]] (*1953), informatičarka in elektroničarka (tehnologija znanja)
*[[Roman Lavrač]] (1921—2010), gledališki igralec in kostumograf
*[[Vera Lavrač]] (1911—2009)
*[[Vesna Lavrač]], plesalka in koreografinja
*[[Vlado Lavrač]], ekonomist
== Glej tudi ==
* priimek [[Lavrič]]
*priimek [[Lavrenčič]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lavrač}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
i3zl4th9j9n8xwsk13o1ce5ptvva4wq
5724727
5724718
2022-07-28T11:10:55Z
Amanesciri2021
205950
/* Znani nosilci priimka */
wikitext
text/x-wiki
'''Lavrač''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
== Znani nosilci priimka ==
*[[Anka Lavrač]] (1929—?), baletna plesalka
*[[Ivan Lavrač]] (1916—1992), ekonomist, prevajalec, univ. profesor, izr. član [[SAZU]]
* [[Ivan Lavrač (strojnik)|Ivan Lavrač]] (*1959), strojnik
* [[Ivo Lavrač]] (1944—2022), ekonomist, univ. prof.
* [[Maja Lavrač]] (*1954), sinologinja, prevajalka, univ. prof.
* [[Nada Lavrač]] (*1953), informatičarka in elektroničarka (tehnologija znanja)
* [[Olga Lavrač]]
*[[Roman Lavrač]] (1921—2010), gledališki igralec in kostumograf
*[[Vera Lavrač]] (1911—2009)
*[[Vesna Lavrač]], plesalka in koreografinja
*[[Vlado Lavrač]], ekonomist
== Glej tudi ==
* priimek [[Lavrič]]
*priimek [[Lavrenčič]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lavrač}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
nzhvbhu8zemibvar4bgr084gu49x5oe
Materinski most
0
300042
5724423
5707103
2022-07-27T13:17:32Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|bridge_name=Materinski most|other_name=Mrtvaški most|locale=[[Ljubljana]]|crosses=[[Ljubljanica]]|image=Mrtvaški most (1).JPG|replaces=[[Hradeckega most]] (od 2010)|architect=Jurij Kobe|builder=Promico (konstrukcija)<br>GRADIS (izgradnja)|length=45 m|width=13 m}}[[Slika:Materinski most, Ljubljana.JPG|thumb|right|300px|Materinski most, Ljubljana. Na levi inštitut za patologijo (bivša mrtvašnica), po katerem je lokacija nosila ime Mrtvaški most. Na sredini stara ljubljanska porodnišnica in na desni nova, zaradi katerih most sedaj nosi ime Materinski most.]]
'''Materinski most''' (zgodovinsko poznan tudi kot ''Mrtvaški most'') je [[most]] v Ljubljani preko [[Ljubljanica|Ljubljanice]] ter povezuje [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloško cesto]] in [[Cesta Ob Ljubljanici|cesto Ob Ljubljanici]] ter [[Poljanski nasip, Ljubljana|Poljanski nasip]]. Ker je bila v bližini lokacije mostu včasih ljubljanska mrtvašnica, se je lokacije mostu oprijelo ime '''Mrtvaški most''', z opustitvijo dejavnosti mrtvašnice in zaradi bližine ljubljanske porodnišnice pa so mestni svetniki leta 2013 preimenovali most v Materinski most.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/111765|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-07-27}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Prvi most (1931 - 2010) ===
{{main|Hradeckega most, Ljubljana}}
[[Slika:20-MrtvaskiMostLj.JPG|thumb|left|250px|Litoželezni [[Hradeckega most]] kot '''Mrtvaški most''', pred prenosom na lokacijo med Trnovim in Prulami]]
Prvi most na tem mestu je bil [[Janez Nepomuk Hradecky|Hradeckega]] [[Hradeckega most, Ljubljana|most]], ki je bil na to lokacijo prenešen leta 1931, po odstranitvi z mesta [[Čevljarski most, Ljubljana|Čevljarskega mostu]].<ref>[http://www.eljubljana.si/on/2347-hradeckega-most- Eljubljana.si - Hradeckega most]</ref>
Zaradi staranja, slabšega vzdrževanja in dejstva, da so most uporabljali tudi za promet težjih motornih vozil (za kar most ni bil načrtovan), je bil most že ob koncu 20. stoletja dotrajan. Leta 2004 so most zaprli za motorni promet.<ref>[http://www.finance.si/100258/Viadukte-gradijo-kot-po-teko%E8em-traku Finance.si - Viadukte gradijo kot po tekočem traku]</ref> Župan [[Zoran Janković]] je prenovo mostu uvrstil med svoje projekte. Februarja 2010 so most odpeljali z lokacije in ga odpeljali na temeljito sanacijo ter kasnejšo uporabo na drugi lokaciji (Krakovo-Prule).<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042334442 Dnevnik.si - Mrtvaški most le popustil]</ref><ref>[http://ljubljanski.projekti.si/ozivitev-nabrezij-ljubljanice-hradeckega-most-pri-gradascici.aspx Ljubljanski.projekti.si - Oživitev nabrežij Ljubljanice - Hradeckega most pri Gradaščici]</ref> Zaradi edinstvene jeklene konstrukcije je most zavarovan kot kulturna dediščina.
=== Novi most (2011) ===
Projekt za izgradnjo novega Materinskega mostu je izdelal arhitekt [[Jurij Kobe]] s sodelavci. Izvedbeni načrt so pripravili v projektni organizaciji Arhe,d.o.o., kjer je bil izdelan tudi projekt arhitekture. Projekt konstrukcije so izdelali v biroju Promico, d.o.o., pri prometnem in komunalnem delu so sodelovali še Ljubljanski urbanistični zavod, d.o.o. in Javna razsvetljava, d.o.o.. Odgovorni vodja projekta je bil Kobe, izvajalec del pa Gradis skupina G, d.d.. Most je dolg 45 metrov, širok 13 m, promet na njem pa bo dvosmeren, ima pa tudi obojestranski pas za kolesarje in pločnika.
Poleg gradnje novega mostu so istočasno prenovili tudi del Zaloške ceste (dodali pas za levo zavijanje) in preuredili križišče, tako da so dodali kolesarske steze in pločnike. Novi most ima tako dvopasovno vozišče ter kolesarske in poti za pešce.<ref>[http://www.luz.si/mrtva%C5%A1ki-most.aspx Luz.si - Prometno tehnična ureditev ceste in križišč na Zaloški cesti, Poljanskem nasipu in cesti Ob Ljubljanici v območju Mrtvaškega mostu]</ref>
Gradnja mostu se je končala sredi septembra 2011.<ref>[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042472660 Dnevnik.si - Nared še en most čez Ljubljanico]</ref>
»''Razmeroma preprosta betonska konstrukcija povzema silhueto odnesenega Hradeckega mostu. Zgornjo ploščo, ki ostaja le v debelini potrebni za premoščanje malih razponov, podpirata dvojni nosilni lok ter para stolpov, ki nad mostno ploščo preraščata v štiri svetilke. Te – seveda v sodobni interpretaciji - predstavljajo spomin na Plečnikove svetilke, ki jih je mojster oblikoval ob umestitvi Hradeckega mostu na njegovo drugo lokacijo. Dvojni nosilni lok v svoje telo sprejema tudi razmeroma zahtevne vode komunalnih napeljav. Oblikovanje mostu oziroma brežin neposredno pod mostom pa vključuje tudi, v prihodnosti predvideno, skrbnejše oblikovanje parka s spomenikom padlim železničarjem ter prav tako predvideno obvodno pot, spuščeno v brežino Ljubljanice, ki naj bi spremljala reko vzdolž njenega celotnega toka skozi mesto''.«, je o novem Mrtvaškem mostu dejal odgovorni vodja projekta Kobe.
[[Slika:Brv pri Mrtvaškem mostu (1).JPG|thumb|right|250px|Brv za pešce pred Materinskim mostom]]
== Brv za pešce pred mostom ==
Približno 50 m gorvodno je bila zaradi zagotovitve nemotenega obratovanja vročevodnega in TK omrežja postavljena brv za pešce. Brv je jeklena konstrukcija in je v času gradnje Materinskega mostu služila kot nosilna konstrukcija omenjenim vodom, ker je na njej lesen pohodni tlak, pa tudi za peš povezavo obeh bregov Ljubljanice (projekt 6028, LUZ d.d., januar 2008). V letu 2014 je bila izvedena prestavitev brvi ob toku navzgor, v podaljšek Potočnikove ulice; brv je dobila ime Lipičeva brv in ne služi več kot nosilna konstrukcija vodom, temveč je namenjena le pešcem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/88080/detail.html |title=Brv na Potočnikovi |accessdate=8.4.2014 |date=1.4.2014 |format= |work=[[Mestna občina Ljubljana]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/kmalu-enosmerni-promet-|title=Šuštarjevo nabrežje: Kmalu enosmerni promet |accessdate=7.7.2014 |date=5.7.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]] }}</ref>
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
{{Ljubljana}}
{{coord|46.052654|N|14.524977|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]]
pws474i6ng7efi1x5e2t0curxczj94x
Viktor Savnik
0
327925
5724463
5407920
2022-07-27T14:52:48Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Viktor Savnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojnik]], [[profesor]], strokovnjak za pletilsko in konfekcijsko tehnologijo, * [[16. april]] [[1910]], † [[2. november]] [[1988]].<ref>{{Navedi splet|title=SAVNIK, Viktor|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/savnik-viktor/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2020-12-12|language=sl-SI}}</ref>
Diplomiral je za inženirja strojništva in bil zaposlen v številnih tovarnah po [[Slovenija|Sloveniji]].
Predaval je na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo]], kjer se je specializiral za strojno risanje. Objavil je več člankov ter napisal številne učbenike.
==Sklici==
{{refsez}}
{{normativna kontrola}}{{Bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Savnik, Viktor}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
4r7v9o4z8dtm74w8kw9hbyezjdbc1yd
5724464
5724463
2022-07-27T14:53:03Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Viktor Savnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojnik]], [[profesor]], strokovnjak za pletilsko in konfekcijsko tehnologijo, * [[16. april]] [[1910]], † [[2. november]] [[1988]].<ref>{{Navedi splet|title=SAVNIK, Viktor|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/savnik-viktor/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2020-12-12|language=sl-SI}}</ref>
Diplomiral je za inženirja strojništva in bil zaposlen v številnih tovarnah po [[Slovenija|Sloveniji]].
Predaval je na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo]], kjer se je specializiral za strojno risanje. Objavil je več člankov ter napisal številne učbenike.
==Sklici==
{{refsez}}
{{normativna kontrola}}{{Bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Savnik, Viktor}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
4x0zhnt810kvwcnmk4tx63h8k8wmif7
Čmrlj
0
335321
5724715
5187074
2022-07-28T09:56:53Z
Yerpo
8417
/* Viri */ pp ref
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = ''Bombus''
| image = Bumblebee October 2007-3a.jpg
| image_width = 230px
| image_caption = [[temni zemeljski čmrlj]] (''Bombus terrestris'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci)
| familia = [[Apidae]] (prave čebele)
| subfamilia = [[Apinae]] (apine)
| tribus = '''Bombini'''
| tribus_authority = Michener, 1944
| genus = '''''Bombus'''''
| genus_authority = [[Pierre André Latreille|Latreille]], 1802
| diversity_link = Čmrlji
| diversity = preko 250 vrst in podvrst
}}
[[Slika:Čmrlja (6002746401).jpg|thumb|''Čmrlja na [[sončnica|sončnici]]'']]
'''Čmrlj''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bombus''''') je prepoznaven [[rod (biologija)|rod]] [[kožekrilci|kožekrilcev]], ki ga natančneje uvrščamo med [[prave čebele]] (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih skoraj po vsej [[Evrazija|Evraziji]] in obeh [[Amerika]]h. Znani so po čokatem telesu, gosto poraščenem z dlačicami, socialni organiziranosti, in dejstvu, da so pomembni kot [[Opraševanje|opraševalci]]. Zato so najbolje raziskana, a kljub temu razmeroma slabo poznana skupina divjih čebel.
== Telesne značilnosti ==
Čokato, gosto poraslo telo, jih že na prvi pogled loči od večine ostalih pravih čebel, a so za zanesljivo določitev pomembni manjši znaki. Zanesljiv znak so tri [[očesce|očesca]], ki so pri čmrljih razporejena v ravni črti na glavi (pri vseh ostalih v trikotnik), in podrobnosti v ožiljenosti [[žuželčje krilo|kril]]. Posebnost čmrljev je tudi izredno dolg jeziček (''glosa''), ki predstavlja del rilčka (''proboscisa''), oblike [[obustni aparat|obustnega aparata]] pri pravih čebelah.
Mnogo vrst je kontrastno obarvanih z obroči rjavih ali črnih in svetlejših (belih, rdečkastih ali rumenih) barv po zadku in [[oprsje|oprsju]]. Do neke mere je po vzorcu obarvanosti možno določati vrste čmrljev, vendar se lahko vzorec močno razlikuje tudi med predstavniki iste vrste, zato je za zanesljivo določitev potreben pregled [[morfologija|morfoloških]] znakov.
Samci in samice se ločijo po številu hrbtnih plošč (''tergitov'') na [[zadek|zadku]] (samci 7, samice 6), številu členov [[tipalnica|tipalnic]] (samci 13, samice 12) in deloma po obarvanosti - samci so pogosto svetlejši. Matica je po navadi večja od delavk, a ne bistveno oz. so pri nekaterih vrstah ob koncu sezone delavke že enako velike.
[[Matica (biologija)|Matica]] in delavke imajo [[želo]], ki nima kavlja, zaradi česar lahko pičijo večkrat zaporedoma ne da bi se poškodovale.<ref>{{cite web |url=http://www.straightdope.com/mailbag/mbeesting.htm |title=Do bumblebees sting? Once or many times? |accessdate=9. julija 2007 |publisher=Straight Dope |archiveurl = https://web.archive.org/web/20071230082748/http://www.straightdope.com/mailbag/mbeesting.htm |archivedate = 30. decembra 2007}}</ref><ref>{{cite web |url=http://beespotter.mste.illinois.edu/topics/stings/ |title=Bee Stings, BeeSpotter, University of Illinois |publisher=Beespotter.mste.illinois.edu |accessdate=25. maja 2012}}</ref> Običajno čmrlji niso agresivni in pičijo le v izjemnih primerih. K pikom se zatečejo le ob napadu na njihovo gnezdo ali kadar so neposredno ogroženi. Nekatere vrste plenilskih čmrljev vdirajo v panje drugih vrst čmrljev in ob napadu pikajo člane napadene kolonije. Drugih živali ne napadajo, razen kadar so neposredno ogrožene.<ref>Goulson, 2013. pp. 118–121</ref>
== Habitat in razširjenost ==
Čokato telo z ugodnim razmerjem med površino in prostornino, močna odlakanost ter sposobnost [[termogeneza|termogeneze]] omogočajo čmrljem poseljevati hladnejše predele sveta. Preferirajo odprte in vrstno bogate [[travnik]]e v območjih z dolgimi, a predvidljivimi obdobji hladnega vremena.
Razširjeni so po vsej [[Evrazija|Evraziji]] razen [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], ter po obeh [[Amerika]]h. Znotraj območja razširjenosti je značilno, da raje poseljujejo višje nadmorske višine; največja pestrost vrst je bila zabeležena na [[Tibetanska planota|Tibetanski planoti]], v [[Alpe|Alpah]] in [[Pireneji]]h. Vrsta ''[[Bombus polaris]]'', ki živi na otoku [[Ellesmere]] na severu [[Kanada|Kanade]], je najbolj severno živeča vrsta socialnih žuželk sploh.<ref>{{navedi revijo |author=Milliron H.E. & Oliver D.R. |year=1966 |title=Bumblebees from northern Ellesmere Island, with observations on usurpation by ''Megabombus hyperboreus'' (Schönh.) |journal=Canadian Entomologist |volume=98 |issue=2 |pages=207–213 |doi=10.4039/Ent98207-2}}</ref> Umetno so bili razširjeni tudi na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in [[Tasmanija|Tasmanijo]].
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
== Viri ==
* {{navedi splet| url=http://www.nhm.ac.uk/research-curation/research/projects/bombus/index.html |title=Bombus: bumblebees of the world |publisher=The Natural History Museum |language=en |accessdate=31.5.2012}}
* {{navedi knjigo |last1=Grad |first1=Janez |last2=Gogala |first2=Andrej |last3=Kozmus |first3=Peter |last4=Jenič |first4=Aljaž |last5=Bevk |first5=Danilo |year=2010 |title=Pomembni in ogroženi opraševalci: čmrlji v Sloveniji |location=Lukovica |publisher=Čebelarska zveza Slovenije |isbn=978-961-6516-30-3 |cobiss=249756416}}
{{normativna kontrola}}
{{insect-stub}}
[[Kategorija:Čmrlji| ]]
[[Kategorija:Prave čebele]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1802]]
keg31c66nis9v3ue6h61w8hrss6z9cj
Šempetrski most
0
341151
5724434
5453278
2022-07-27T13:56:55Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=Ljubljana - Šempetrski most.jpg|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|carries=povezuje Poljanski nasip in Petkovško obrežje|inaugurated=1918|architect=Alfred Keller|designer=Richard Wuchzowsky|fabricator=Rella & Neffe|length=47,5 m|width=12 m|material=beton}}
'''Šempetrski most''' je eden izmed mostov v [[Ljubljana|Ljubljan]]i, ki prečka [[Ljubljanica|Ljubljanico]], in sicer povezuje Petkovškovo nabrežje na levem bregu in Poljanski nasip na desnem bregu reke.
==Zgodovina ==
[[Slika:Goldenstein - vojašnica in Cukrarna v Ljubljani (izrez).jpg|thumb|right|292px|Šempetrski most ok. 1850]]
Do leta 1776 je na tem mestu stala brv. Zgradili so jo vojaki v bližini cerkve Sv. Petra za zvezo med vojašnico in mestom. Stala je poleg brvi, ki so jo vzdrževali škofje, da so imeli dovoz do svoje pristave. Leseni most je stal skoraj pol stoletja. V letih 1834 in 1835 so postavili nov most in to na lokaciji današnjega. Nov most je bil potreben zaradi povečanega prometa, saj je na Poljanskem nasipu začela delovati sladkorna rafinerija, na območju današnjega Ambroževega trga pa so se odvijali sejmi.
Po uvedbi tramvaja v Ljubljani v začetku 20. stoletja, so morali dodati še en lesen most, tako da je bil to dvojni leseni Šempetrski most; ožji najprej za pešce, pozneje za tramvaj, širši - 4 m širok pa za vprege in pešce. Leta 1894 je bil zgrajen lesen most za pešce preko 5 polj po 7,0 m oziroma skupne dolžine 35,0 m in širine med ograjama 2,0 m.
== Sedanji most ==
Zaradi prve svetovne vojne se je gradnja zavlekla, tako da je bil nov betonski Šempetrski most zgrajen šele leta 1918. Projektant mostu je bil Richard Wuczhowsky, obrežju ga je prilagodil arhitekt Alfred Keller, dela pa je izvajalo gradbeno podjetje Rella & Neffe z Dunaja. Most ima razpetino loka 25,5 m, skupna dolžina pa znaša 47,5 m. Širina vozišča je 10,0 m, obojestranska pločnika sta široka po 2,0 m.
Tako v ožjem mestnem središču ni bilo več lesenih mostov. Stari leseni most so takrat prestavili na Prule. Tudi preko novega mostu je potekala tramvajska proga, kasneje je bilo čezenj speljanih več mestnih avtobusnih prog.
=== Javni potniški promet ===
Preko mostu danes potekata trasi [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|5 in N5]].
== Viri ==
* Silvester Kopriva, Ljubljana skozi čas, Založba Borec, 1989
* Gorazd Humar, Zmajski most, 1998 ISBN 961-6079-54-9
* Darinka Kladnik, Ljubljanski mostovi, feljton
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
{{katzbirke|St. Peter's Bridge|šempetrski most}}
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTY4ARJ5/? Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja]
* [http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/mostovi.htm Plečnikovi mostovi preko Ljubljanice]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1824]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1915]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
7z16zhbois6qhaghbwzxsfmtil4k447
Fabianijev most
0
341323
5724397
5453269
2022-07-27T12:29:53Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{coord|46|3|1.25|N|14|31|9.45|E|type:landmark_region:SI_dim:70|display=title}}
{{Infopolje Most|map_image=Fabiani bridge ljubljana.png|map_width=250px|image=Fabijanijev most (3).JPG|image_size=250px|design=odprt dvonivojski most|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|architect=Jurij Kobe|designer=Iztok Turk|open=22. avgust 2012|length=146,50 m|width=14,2 - 15,9 m|builder=GRADIS}}
'''Fabianijev most''' je odprt dvonivojski most preko reke [[Ljubljanica|Ljubljanice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Odprt je bil 22. avgusta 2012. Povezuje [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško]] cesto in s tem zaokroža ljubljanski notranji obroč.<ref name="Projekti">{{cite web | title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč | url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.asp| work=ljubljana.si | publisher=Mestna občina Ljubljana | accessdate=4. september 2012}}</ref> Most je poimenovan po snovalcu prostorskega plana Ljubljane arhitektu [[Maks Fabiani|Maksu Fabianiju]] (1865–1962)<ref name="history">{{cite web|last=Kavčič|first=Jože|title=Fabijanijev most - Zgodovinski pomen realizacije davno sprejete urbanistične rešitve|url=http://trajekt.org/2012/08/23/fabianijev-most/|work=Trajekt.org|publisher=Trajekt.org|accessdate=26. avgust 2012}}</ref>, ki je zasnoval notranji obroč v Ljubljani po vzoru [[Dunaj|dunajskega]] "ringa".<ref name="Trajekt">{{cite web|title=Fabianijev most - Zgodovinski pomen realizacije davno sprejete urbanistične rešitve|url=http://trajekt.org/2012/08/31/fabianijev-most/|work=trajekt.org|publisher=Trajekt, zavod za prostorsko kulturo|accessdate=22. september 2012}}</ref> Arhitekt na koncu vzpostavljene rešitve je bil [[Jurij Kobe]], odgovorni projektant konstrukcije pa Iztok Turk, Promico.<ref name="municipality">{{cite web|title=Fabianijev most|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/78747/detail.html|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=26. avgust 2012}}</ref>
==Zgodovina==
Že Fabiani je načrtoval notranji obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Danes notranji obroč skoraj v celoti sledi Fabianijevemu načrtu, v južnem delu pa je speljan precej bliže Stari Ljubljani, kot je predvidel Fabiani. Tvorijo ga naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. Fabianijev most je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo je sedaj obroč okrog mestnega središča sklenjen.<ref name="Projekti"/>
Dela so se pričela aprila 2009 z rušitvijo Gimplove hiše pri [[Cukrarna, Ljubljana|Cukrarni]]. Avgusta 2009 je bil na podlagi javnega razpisa in pogajanj izbran izvajalec, gradbeno podjetje [[SCT d.d.]] za pogodbeno vrednost 16.547.169 EUR z vključenim DDV. V septembru leta 2009 se je pričelo rušenje povezovalnega trakta med Cukrarno in Palačo. Leta 2010 so potekala že gradbena dela, najprej na spodnjem mostu. Po stečaju podjetja SCT d.d. in zastoju del je junija 2011 dela za dokončanje del na podlagi aneksa k pogodbi prevzelo podjetje [[Gradis skupina G d.d.]], ki je dela tudi zaključilo.
==Tehnični podatki==
[[Slika:Fabijanijev most (5).JPG|thumb|Pogled na spodnjo etažo]]
* dolžina mostu: 146,60 m
* dolžina povezovalne ceste med Roško cesto in [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloško cesto]]: 560 m (urejeno na novo)
* število nivojev: 2; zgornji za motorni promet, spodnji za pešce in kolesarje
* število voznih pasov na zgornjem nivoju: 4 (zgornji nivo je brez pločnikov in kolesarskih stez)
Statično gledano most spada pod prednapete [[armirani beton|armiranobetonske]] kontinuirane konstrukcije. Kot križanja mostu in Ljubljanice je 90 º. [[Niveleta]] ceste je v konveksni zaokrožitvi z radijem 4000 m.
'''Spodnji most''' poteka v enem razponu 32 m, temeljen na uvrtanih armiranobetonskih [[pilot (temelj)|piloti]]h premera 1,5 m, dolžine 16,5 do 24,5 m. Prečni prerez [[most|razponske konstrukcije]] je prednapeti nosilec s konzolama. Pohodna širina objekta znaša 8,40 m, skupaj z robnimi venci pa 9,20 m. Poteka v nivoju terena in povezuje obrežne [[pešpot]]i od Vrazovega trga na levem bregu do Poljanskega nasipa na desnem bregu Ljubljanice. Svetla višina pod objektom je 6,0 m, nad koto visoke vode pa 1,60 m, kar pomeni, da bo vpliv konstrukcije na rečni tok Ljubljanice zanemarljiv.
'''Zgornja konstrukcija''' je izvedena preko 6 polj razponov 15,30 m - 32,00 m. Širina objekta se giba med 14,20 m in 15,90 m. Služi štiripasovnemu motornemu prometu (dva prometna pasova v vsako smer) z možnostjo vgradnje tramvajske proge in ima obojestranski vzdrževalni hodnik. Svetla višina do spodnjega objekta je približno 4 m. Na spodnji most so na južni strani omogočeni dostopi pešcem, invalidom in kolesarjem z dvigalom in stopnišči ter po klančini.
Ograje na mostu so izdelane po načrtih arhitekta in so visoke 110 cm. Zaključki hodnikov so izvedeni z [[granit]]nimi robniki, pohodna površina na spodnjem mostu pa s [[porfir]]nimi ploščami. Preko objekta potekajo tudi različni komunalni vodi ([[javna razsvetljava]], [[semafor]]izacija, ...), ki so skriti pod nosilci in zakriti z INOX ekspandirano mrežo, vse po navodilih arhitekta. Jambori za reflektorje so visoki 12,0 m, ostali kandelabri javne razsvetljave pa 8,0 m.
V sklopu mostu je bila narejena tudi armiranobetonska dostopna brv do [[Plečnik]]ovih [[zapornica (vodna zgradba)|zapornic]] dolžine 11,60 m in širine 3,0 m.
==Posebnosti gradnje==
* pri gradnji je bilo potrebno porušiti povezovalni trakt med dvema zaščitenima stavbama v kompleksu Cukrarne. Širina tako nastale ožine je nato narekovala dvonivojski most in število voznih pasov;
* dostopnost spodnjega nivoja za pešce in kolesarje je v javnosti povzročala burne polemike - na južni strani mostu je bil predviden dostop samo za pešce, preko stopnic in dvigala, kolesarji v/iz smeri Roške ceste pa naj bi uporabljali obstoječe obvozne ceste (npr. [[Šempetrski most]]). Poleg dvigala na južni strani mostu so v zadnjih dneh pred odprtjem mostu na južni strani (izven projektnega načrta) izkopali usek ter v njem asfaltirali peš in kolesarsko stezo. Kljub temu so ostali prisotni nekateri izzivi dostopnosti, zlasti za kolesarje, na severni strani mostu. <ref name=Dnevnik>{{cite web|title=Notranji cestni obroč končno sklenjen|url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042547993|work=Dnevnik.si|publisher=Dnevnik d.d.|accessdate=4. september 2012}}</ref>
:Ker je pešcem in kolesarjem uporaba direktne povezave med Njegoševo in Roško cesto prepovedana, so nekateri strokovnjaki za urbani promet in zastopniki mestnih kolesarjev dali pobude za nemotoriziranim udeležencem prijaznejšo ureditev, tj. za kolesarske pasove in pločnike ter samo tri namesto štirih voznih pasov za avtomobile na zgornji etaži.<ref>{{cite web|url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author= Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=12. junij 2012 |accessdate=24. avgust 2012}}</ref>
* na obeh straneh povezovalne ceste (na križišču Zaloške in Njegoševe ter na križišču Roške in Poljanske ceste) so uporabili za slovenske razmere nov, sicer danski princip ureditve prostorov za pešce in kolesarje. Ti prostori od vozišča niso ločeni z robnikom, temveč so v nivoju vozišča, robovi pa so samo označeni. Nekateri strokovnjaki kot npr. Javna agencija za varnost prometa so ureditev kritizirali, češ da ovira pretočnost motoriziranega prometa.<ref name=Dnevnik_o_kriziscih>{{cite web|title=Sporna ureditev križišča med Poljansko in Roško cesto v Ljubljani|url=http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042513118|work=Dnevnik.si|publisher=Dnevnik d.d.|accessdate=4. september 2012}}</ref> Po drugi strani so strokovnjaki Ljubljanske kolesarske mreže novo križišče pohvalili kot "zgodovinski premik na področju urejanja prometne infrastrukture", ki kolesarje "bistveno bolj varuje pred motoriziranim prometom". Opozarjajo tudi na dobre izkušnje v drugih državah kot npr. v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, ZDA, na Nizozemskem in Danskem.<ref>[http://kolesarji.org/novo-krizice-sporno-nekaterim-strokovnjakom/ Ljubljanska kolesarska mreža: Novo križišče sporno nekaterim strokovnjakom]</ref>
== Javni potniški promet ==
Preko mostu potekajo trase [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''' in '''20Z''']].
==Glej tudi==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
==Viri==
* Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (tehnični podatki)
{{reflist}}
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2012]]
[[Kategorija:Dela Maksa Fabianija]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
5edjwtmc4wzpow6puner5k2wybqbcr1
Hladnikova brv na Špici
0
341695
5724412
4458144
2022-07-27T13:11:09Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Hladnikova brv na Špici|other_name=Brv na Špici|crosses=[[Gruberjev kanal]]|locale=[[Prule, Ljubljana]]|image=Špica brv (4).JPG|inaugurated=7. maj 2009|architect=Miha in Katarina Dešman|material=Kovina|length=38 m|builder=Meteorit (konstrukcija)<br/>GRADIS (montaža)}}[[Slika:Špica brv (1).JPG|thumb|300px|Brv na Špici - pogled na vozišče]]
'''Hladnikova brv na Špici'''<ref name="Odlok">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013</ref>, prej ''Brv na Špici'', je [[most]] za pešce in kolesarje, ki prečka [[Gruberjev kanal|Gruberjev kanal]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Prule, Ljubljana|Prulah]]. Brv je del celostne urbane ureditve Špice in mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem ter [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnim vrtom]].
Brv je bila predana prometu 7. maja 2009. Projekt so izdelali v Ateljeju Dešman (arhitekta Miha in Katarina Dešman) in projektivnem podjetju Arhé, gradbena dela so izvedli Gradis Ljubljana, Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana in podjetje Meteorit. Projekt postavitve mostu je vodila Služba za razvojne projekte in investicije MU [[Mestna občina Ljubljana|MOL]]. Leta 2013 je bila z odlokom MOL poimenovana po slovenskem botaniku in duhovniku [[Franc de Paula Hladnik|Francu Hladniku]], ustanovitelju Botaničnega vrta.<ref name="Odlok"/>
Most je lahkotna prostorska palična konstrukcija dvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom razpetine 38 m. Ima le minimalne temelje, ki ležijo na pilotih, tako da ni bil poškodovan obrežni rob. V nosilni prerez je v rahlem loku postavljena pohodna površina. Ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometna površina proti sredini zoži, proti bregovoma pa razširi (s 3,5 m na sredini na 4,5 m na bregovih). V pohodno površino je vgrajeno talno gretje. Osvetlitev mostu je izvedena z LED svetilkami, zato je diskretna in varčna.
Celotno konstrukcijo so izdelali v delavnici podjetja Meteorit in jo v treh kosih prepeljali na objekt, kjer so jo zvarili in zmontirali. Kljub majhni teži jeklene konstrukcije (29 ton) je montaža, zaradi oteženega pristopa in zahteve po ohranitvi okoliških dreves, potekala s pomočjo dveh avtodvigal nosilnosti 200 t in avtodvigala 60 t.
Prej degradiran obrežni prostor na območju Špice in ob Gruberjevem kanalu je bil v nadaljevanju urejen kot mestni park. Ima kaskadno ureditev, obilico zelenja, novo tlakovanje in osvetlitev, ter urejen rečni pristan. Tukaj je tudi velika pergola s stalno arheološko razstavo o zgodovini Ljubljanice. Celoten prostor služi razstavam na prostem in kot avditorij za razne prireditve. Ureditev Špice so pripravili v ARHE d.o.o. Ljubljana in ATELIER arhitekti, izvajalec del je bilo GRADIS, Gradbeno podjetje Ljubljana. Mestna občina Ljubljana je v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane in z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala javni anonimni natečaj za ureditev prostora ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu.
== Viri ==
{{opombe}}
* Obvestilna tabla MOL-a na Špici
* [http://www.meteorit-group.com/meteorit_group.htm Meteorit]
* [http://ljubljanski.projekti.si/ozivitev-nabrezij-ljubljanice-most-za-pesce-preko-gruberjevega-kanala-na-spici.aspx Ljubljanski projekti]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[Franc de Paula Hladnik]]
==Zunanje povezave ==
* [http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/spica_.pdf Arheološka raziskovanja]
* [http://www.publicspace.org/en/works/g072-preureditve-nabrezij-in-mostovi-na-ljubljanici Evropska nagrada za urbani javni prostor 2012]
* [http://www.botanicni-vrt.si/content/view/475/1/lang,si/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=mail20130318 Botanični vrt - Franc Hladnik]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2009]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal|*]]
0wzn0ny5hgpnsptxakvsfghwfmti5lj
5724414
5724412
2022-07-27T13:12:00Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Hladnikova brv na Špici|other_name=Brv na Špici|crosses=[[Gruberjev kanal]]|locale=[[Prule, Ljubljana]]|image=Špica brv (4).JPG|inaugurated=7. maj 2009|architect=Miha in Katarina Dešman|material=Kovina|length=38 m|builder=Meteorit (konstrukcija)<br/>GRADIS (montaža)}}[[Slika:Špica brv (1).JPG|thumb|300px|Brv na Špici - pogled na vozišče]]
'''Hladnikova brv na Špici'''<ref name="Odlok">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013</ref>, prej ''Brv na Špici'', je [[most]] za pešce in kolesarje, ki prečka [[Gruberjev kanal|Gruberjev kanal]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Prule, Ljubljana|Prulah]]. Brv je del celostne urbane ureditve Špice in mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem ter [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnim vrtom]].
Brv je bila predana prometu 7. maja 2009. Projekt so izdelali v Ateljeju Dešman (arhitekta Miha in Katarina Dešman) in projektivnem podjetju Arhé, gradbena dela so izvedli Gradis Ljubljana, Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana in podjetje Meteorit. Projekt postavitve mostu je vodila Služba za razvojne projekte in investicije MU [[Mestna občina Ljubljana|MOL]]. Leta 2013 je bila z odlokom MOL poimenovana po slovenskem botaniku in duhovniku [[Franc de Paula Hladnik|Francu Hladniku]], ustanovitelju Botaničnega vrta.<ref name="Odlok"/>
Most je lahkotna prostorska palična konstrukcija dvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom razpetine 38 m. Ima le minimalne temelje, ki ležijo na pilotih, tako da ni bil poškodovan obrežni rob. V nosilni prerez je v rahlem loku postavljena pohodna površina. Ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometna površina proti sredini zoži, proti bregovoma pa razširi (s 3,5 m na sredini na 4,5 m na bregovih). V pohodno površino je vgrajeno talno gretje. Osvetlitev mostu je izvedena z LED svetilkami, zato je diskretna in varčna.
Celotno konstrukcijo so izdelali v delavnici podjetja Meteorit in jo v treh kosih prepeljali na objekt, kjer so jo zvarili in zmontirali. Kljub majhni teži jeklene konstrukcije (29 ton) je montaža, zaradi oteženega pristopa in zahteve po ohranitvi okoliških dreves, potekala s pomočjo dveh avtodvigal nosilnosti 200 t in avtodvigala 60 t.
Prej degradiran obrežni prostor na območju Špice in ob Gruberjevem kanalu je bil v nadaljevanju urejen kot mestni park. Ima kaskadno ureditev, obilico zelenja, novo tlakovanje in osvetlitev, ter urejen rečni pristan. Tukaj je tudi velika pergola s stalno arheološko razstavo o zgodovini Ljubljanice. Celoten prostor služi razstavam na prostem in kot avditorij za razne prireditve. Ureditev Špice so pripravili v ARHE d.o.o. Ljubljana in ATELIER arhitekti, izvajalec del je bilo GRADIS, Gradbeno podjetje Ljubljana. Mestna občina Ljubljana je v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane in z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala javni anonimni natečaj za ureditev prostora ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu.
== Viri ==
{{opombe}}
* Obvestilna tabla MOL-a na Špici
* [http://www.meteorit-group.com/meteorit_group.htm Meteorit]
* [http://ljubljanski.projekti.si/ozivitev-nabrezij-ljubljanice-most-za-pesce-preko-gruberjevega-kanala-na-spici.aspx Ljubljanski projekti]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[Franc de Paula Hladnik]]
==Zunanje povezave ==
* [http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/spica_.pdf Arheološka raziskovanja]
* [http://www.publicspace.org/en/works/g072-preureditve-nabrezij-in-mostovi-na-ljubljanici Evropska nagrada za urbani javni prostor 2012]
* [http://www.botanicni-vrt.si/content/view/475/1/lang,si/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=mail20130318 Botanični vrt - Franc Hladnik]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2009]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal|*]]
stmyi8wf4sxlonmfggxibns380tw0tf
Karlovški most (stari)
0
341715
5724420
4598765
2022-07-27T13:12:01Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{izvirno raziskovanje}}
{{Infopolje Most
|bridge_name= Karlovški most
|other_name =
|image=05-KarlovskiMost(stari).JPG
|caption=
|locale=[[Gruberjevo nabrežje]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|carries=
|crosses=[[Gruberjev kanal]]
| begin =
| complete = 1782
|open=
|below=
|design=
|material = klesani [[kamen]]
|preceded = [[Gruberjeva brv]]
|followed = novi [[karlovški most]]
|architect= Carl Scheiner
|length=
|width=
|extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Karlovški most
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=9436
| občina = Ljubljana
| locmapin = Ljubljana
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 2 | lat_seconds = 32.93 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 52.76 | long_direction = E
| coord_display = inline,title
| map_alt = Zemljevid Ljubljane
| map_caption = Lega na zemljevidu Ljubljane
}}
}}
'''Karlovški most (stari)''' premošča [[Gruberjev kanal]] in leži na Gruberjevem nabrežju tik pred križiščem z [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižansko cesto]] v Ljubljani.
== Zgodovina ==
[[Slika:Razglednica karlovškega mostu v Ljubljani cropped.jpg|thumb|left|300px|Stara razglednica Karlovškega mostu]]
Do izgradnje novega Karlovškega mostu leta 1979 je bil stari most v trasi [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovške ceste]], ki je povezovala mesto v obzidju z [[Dolenjska|Dolenjsk]]o skozi Pisana vrata. Nastala je na ostankih [[Rimska cesta|rimske ceste]] Aquilea-Siscia. Z zgraditvijo Gruberjevega kanala je bila cesta prekinjena, zato so morali nemudoma zgraditi [[most]]. Že v načrtu mesta iz leta 1780 (''cf. Situation-plan des Laibacher Moraltes, 1780'') je bil vrisan most na mestu današnjega. Podatkov o tem, kakšen je bil in kdaj točno je bil narejen, ni. Zagotovo je bil lesen, kot vsi v tedanjem času v Ljubljani.
Za kamniti most je bilo izdelanih več projektov. Prvega je leta 1852 izdelal Carl Scheiner in vsebuje statiko ter konstrukcijo, v letu 1864 pa dodaten, po katerem je bil zgrajen in je vseboval oblikovanje fasade ter detajlov. Tudi za kamnit most velja, da ni točnih podatkov o letu izgradnje. Je tipičen primer [[Arhitektura|arhitekture]] druge polovice 19. stoletja s podobnimi detajli kot so bili na dunajskih in graških objektih.
Most je klasična dvoločna kamnita konstrukcija z enim srednjim opornikom. Obložen je bil z rezanim kamnom, stebri so na preprostih podstavkih s kapitelskimi zaključki, ki se nadaljujejo v plitve [[pilaster|pilastre]], na katerih je [[Klasicizem|klasicistično]] oblikovan venec. Most ima litoželezno ograjo vpeto med kamnite elemente na konceh in v sredini. Na koncih je bilo [[cestišče]] zavarovano s kamnitimi stebri povezani z litoželeznimi profiliranimi drogovi. Na vseh štirih koncih so bili postavljeni tudi litoželezni [[kandelaber|kandelabri]].
Umetnostno-obrtna obdelava ograje kaže geometrijske oblike okrašene z [[Gotika|novogotskim]] stiliziranim četverolistom. Kandelabri so bili spodaj [[Renesansa|poznorenesančne]] oblike s klasicističnim stebrom in lučmi. Vogalna polnila v ograji so imela novoromanske oblike z rozeto in viticami.
Most je imel širino [[vozišče|vozišča]] 5,62 m in obojestranski [[pločnik]] širine 1,19 m. Most je bil večkrat preurejen. V ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'' (iz leta 1913/183, p. 4) je zapis o enem takem preurejanju in sicer o novi ograji, ki je zamenjala staro polomljeno.
Leta 1893 je bila zgrajena [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|dolenjska železniška proga]], ki poteka v neposredni bližini Karlovškega mostu in dolenjski kolodvor. Promet iz mesta se je močno povečal. Že [[Fabiani]] je v prostorskem načrtu Ljubljane iz leta 1895 začrtal novo povezavo z novim mostom, ki pa ni bila nikoli realizirana. Leta 1901 je Ljubljana dobila [[tramvaj]] in en krak je potekal do dolenjskega kolodvora tako, da je most dobil tudi tirne naprave kar je razvidno iz načrta mesta iz leta 1910 (arhitekt C.M. Koch). Na mostu je bila tudi električna ura.
Največji poseg v most je bil izveden leta 1938, ko so most razširili za 1,12 m na vsako stran tako, da so dobetonirali konzole in naredili novo mostno ograjo (ohranili so litoželezni del, ostalo izdelali na novo iz opeke in betona), pločnike pa asfaltirali. S tem so obliko mostu popolnoma pokvarili. Nova širina vozišča je bila 7,35 m, pločnikov do ograje 1,55 m, tramvajske tire pa so prestavili na sredino vozišča. Projekt je vodil Mestni gradbeni urad Ljubljane, izvajalec je bil gradbeno podjetje Battelino Vilibald iz Ljubljane.
Po izgradnji novega Karlovškega mostu je [[Republiška skupnost za ceste]] naročila projekt rekonstrukcije starega mostu, ki bi mu povrnil prvotno obliko iz leta 1864, saj je po svoji funkciji postal zelo lokalnega pomena. Ker je most spomeniško zaščiten je projekt iz leta 1979 predvidel:
* varovanje vsebine - to je kamnite konstrukcije in litoželezne ograje;
* odstranitev konzolne plošče ter zidane ograje ob konceh mostu;
* po prvotnem načrtu izdelati primerljive kandelabre, kamnite stebre in tlak ter ustrezno novo ograjo;
* tlakovati pločnike s kamnitimi ploščami in asfaltiranje vozišča.
Izvajanje del je potekalo pod nadzorom [[konzervator]]ja in sodelovanju [[Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo|Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo]]. Vozišče je ponovno dobilo širino 5,5 m in so ga asfaltirali, višina se je zaradi odstranitve konzol znižala. Hodnika za pešce sta bila prestavljena na prvotno mesto, tlakovana sta bila z rdečerjavimi kamnitimi ploščami, ki so bile običajne za Staro Ljubljano. Urejena je bila tudi okolica in dodana varovalna ograja za pešce ob Gruberjevem kanalu.
Ob tej prenovi leta so s prvotne lokacije prestavili tudi spomenik izsuševalcem [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] iz leta 1829.
== Stanje 2012 ==
Mestna občina Ljubljana, sedanji upravljavec, je stari Karlovški most, zaradi podrtja pločnikov februarja leta 2004 začasno zaprla. MO Ljubljana je pripravila projekt obnove, ki se je začela oktobra 2006, izvajalec del je bil Gradis, gradbeno podjetje Ljubljana d.d.. Poleg sanacije poškodb, so dela zajemala še preureditev javne razsvetljave na mostu in izdelavo nove litoželezne ograje. Vozišče je asfaltno, pločniki so iz granitnih plošč. 21. junija 2007 je bil prenovljeni Karlovški most odprt.
Med nivojema obeh mostov oziroma cest so izvedeni prehodi s stopnicami in klančinami.
V nišah med oporniki novega Karlovškega mostu je postavljena razstava o nastanku starega mostu in o Gruberjevem kanalu. Razstavo so pripravili v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, oblikoval pa jo je studio Arnold Vuga.
<gallery>
Slika:Karlovški most stari (4).JPG|Pogled na nazadnje obnovljeni stari Karlovški most
Slika:Karlovški most stari (1).JPG|Detajl kandelabra
Slika:Karlovški most stari (5).JPG|Detajl ograje
Slika:Karlovški most stari (2).JPG|Pogled na vozišče
Slika:Karlovški most 1976 (9).JPG|Pogled na oba mostova
</gallery>
== Viri ==
* Projekt za rekonstrukcijo Karlovškega mostu, Republiška skupnost za ceste, 1979
* Zgodovinski arhiv Ljubljane (kolovdacijski zapisnik 21.7.1938)
* [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=9436 Seznam dediščine]
* [http://ljubljanski.projekti.si/ozivitev-nabrezij-ljubljanice-most-za-pesce-preko-gruberjevega-kanala-na-spici.aspx Ljubljanski projekti]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTY4ARJ5/? Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja]
* [http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_CEE23D623AD14761B78D0EA326F05464 Ljubljanski mostovi]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1782]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
4xldrou2k2963p71dwla1wcdyuekdom
Karlovški most
0
341719
5724419
4389113
2022-07-27T13:12:01Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{for|stari Karlovški most|Karlovški most (stari)}}
[[Slika:Karlovški most 1976 (4).JPG|thumb|right|300px|Karlovški most - pogled]]
[[Slika:Karlovški most.PNG|thumb|right|300px|Prometno vozlišče v območju Karlovškega mostu]]
'''Karlovški most''' premošča Gruberjevo nabrežje, [[Gruberjev kanal]] in [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižansko cesto]] in leži v trasi [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovške ceste]] v Ljubljani.
Projekt, ki ga je po naročilu [[Republiške skupnost za ceste|Republiške skupnosti za ceste]] izdelal GRADIS, Biro za projektiranje Marobor pod vodstvom Vukašina Ačanskega, je bil izdelan koncem leta 1976. Most je gradilo gradbeno podjetje GRADIS Ljubljana, za promet je bil odprt 16. oktobra 1976 leta.
Nov most stoji cca 30 m gorvodno od [[Karlovški most (stari)|starega Karlovškega mostu]].
== Tehnični podatki ==
Mostna konstrukcija Gruberjev kanal prečka pod kotom 72 º. Svetla višina do Gruberjevega nabrežja je 3,00 m, do Ižanske ceste pa 4,50 m.
Normalni prečni prerez na mostu je sledeč:
* štirje vozni pasovi po 3,50 m
* obojestranski kolesarski stezi po 2,0 m
* obojestranska pločnika po 2,0 m
V križiščih se razširi za uvozne in izvozne pasove ter ločilni pas. Širina normalnega prečnega prereza tako znaša 22,0 m, razširjenega pa 28,15 m.
Dolžina premostitve znaša 87,25 m in poteka preko treh neenakih polj (ožji krajni in daljše srednje polje). Niveleta poteka v vertikalni in horizontalni zaokrožitvi.
Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal (paleozoiska podlaga, črni skriljavci in glinasti peščenjaki) je zgornja konstrukcija iz montažnih prednapetih armiranobetonskih škatlastih nosilcev nekonstantne višine med 1,14 - 1,54 m. Spodnjo konstrukcijo sestavljajo štirje prečni okvirji, na katerih ležijo nosilci. Podporno konstrukcijo sestavlja pet stebrov, ki ležijo na uvrtanih pilotih, ki segajo v trdno podlago. Stebri so v prečni smeri povezani s prečko.
Vozišče in hodniki so asfaltirani. Na mostu je javna razsvetljava. Križišče z Roško in Privozom je semaforizirano.
Istočasno s Karlovškim mostom in delom nove Karlovške in v nadaljevanju Dolenjske ceste je bil zgrajen tudi podvoz za dolenjsko železniško progo, ki je bila sočasno poglobljena.
== Javni potniški promet ==
Preko mostu potekajo trase [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''N3''', '''3B''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']] in integrirana linija [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']].
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Karlovški most 1976 (5).JPG|Pogled na konstrukcijo
Slika:Karlovški most 1976 (8).JPG|Pogled na vozišče proti mestu
Slika:Karlovški most 1976 (2).JPG|Podvoz za Gruberjevo nabrežje
Slika:Karlovški most 1976 (7).JPG|Podvoz za Ižansko cesto
Slika:Karlovški most 1976 (9).JPG|Pogled na oba mostova
</gallery>
== Viri ==
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Republiška skupnost za ceste, 1976
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanji viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.dc.gov.si/ Direkcija RS za ceste]
* [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ST8SPJZH/e7ec6b1c-f7a2-4dee-96fc-b65ae70873b5/PDF Gradisov vestnik]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1976]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
ckv2lm172htjpbzhmkekozzk6ued3ug
5724450
5724419
2022-07-27T14:33:06Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{for|stari Karlovški most|Karlovški most (stari)}}{{Infopolje Most|image=Karlovški most 1976 (4).JPG|map_image=Karlovški most.PNG|inaugurated=16. oktober 1976|crosses=Gruberjevo nabrežje, [[Gruberjev kanal]], [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižanska cesta]]|locale=[[Ljubljana]]|carries=[[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]]|fabricator=GRADIS Ljubljana|length=87,25 m|width=22 m}}
'''Karlovški most''' premošča Gruberjevo nabrežje, [[Gruberjev kanal]] in [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižansko cesto]] in leži v trasi [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovške ceste]] v Ljubljani.
Projekt, ki ga je po naročilu [[Republiške skupnost za ceste|Republiške skupnosti za ceste]] izdelal GRADIS, Biro za projektiranje Marobor pod vodstvom Vukašina Ačanskega, je bil izdelan konec leta 1976. Most je gradilo gradbeno podjetje GRADIS Ljubljana, za promet je bil odprt 16. oktobra 1976 leta.
Nov most stoji cca 30 m gorvodno od [[Karlovški most (stari)|starega Karlovškega mostu]].
== Tehnični podatki ==
Mostna konstrukcija Gruberjev kanal prečka pod kotom 72 º. Svetla višina do Gruberjevega nabrežja je 3,00 m, do Ižanske ceste pa 4,50 m.
Normalni prečni prerez na mostu je sledeč:
* štirje vozni pasovi po 3,50 m
* obojestranski kolesarski stezi po 2,0 m
* obojestranska pločnika po 2,0 m
V križiščih se razširi za uvozne in izvozne pasove ter ločilni pas. Širina normalnega prečnega prereza tako znaša 22,0 m, razširjenega pa 28,15 m.
Dolžina premostitve znaša 87,25 m in poteka preko treh neenakih polj (ožji krajni in daljše srednje polje). Niveleta poteka v vertikalni in horizontalni zaokrožitvi.
Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal (paleozoiska podlaga, črni skrilavci in glinasti peščenjaki) je zgornja konstrukcija iz montažnih prednapetih armiranobetonskih škatlastih nosilcev nekonstantne višine med 1,14 - 1,54 m. Spodnjo konstrukcijo sestavljajo štirje prečni okvirji, na katerih ležijo nosilci. Podporno konstrukcijo sestavlja pet stebrov, ki ležijo na uvrtanih pilotih, ki segajo v trdno podlago. Stebri so v prečni smeri povezani s prečko.
Vozišče in hodniki so asfaltirani. Na mostu je javna razsvetljava. Križišče z Roško in Privozom je semaforizirano.
Istočasno s Karlovškim mostom in delom nove Karlovške in v nadaljevanju Dolenjske ceste je bil zgrajen tudi podvoz za dolenjsko železniško progo, ki je bila sočasno poglobljena.
== Javni potniški promet ==
Preko mostu potekajo trase [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''N3''', '''3B''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']] in integrirana linija [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']].
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Karlovški most 1976 (5).JPG|Pogled na konstrukcijo
Slika:Karlovški most 1976 (8).JPG|Pogled na vozišče proti mestu
Slika:Karlovški most 1976 (2).JPG|Podvoz za Gruberjevo nabrežje
Slika:Karlovški most 1976 (7).JPG|Podvoz za Ižansko cesto
Slika:Karlovški most 1976 (9).JPG|Pogled na oba mostova
</gallery>
== Viri ==
* Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Republiška skupnost za ceste, 1976
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanji viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.dc.gov.si/ Direkcija RS za ceste]
* [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ST8SPJZH/e7ec6b1c-f7a2-4dee-96fc-b65ae70873b5/PDF Gradisov vestnik]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1976]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
77m9kavkqgo83c6209obbqpx01s1kpx
Gruberjeva brv
0
341998
5724411
5707111
2022-07-27T13:06:20Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Gruberjeva brv|other_name=Streliška brv|crosses=[[Gruberjev kanal]]|carries=podaljšek [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliške ulice]]|length=49,80 m|mainspan=35 m|spans=3|complete=1939<br>1979 (izvennivojsko križanje z železnico)|builder=Saning International (obnova 2012)|image=Gruberjeva brv 2013 (2).JPG|caption=Brv po prenovi}}[[Slika:Streliška brv (10).JPG|thumb|300px|right|Streliška brv s podaljškom nadvoza čez železnico stanje 2012 pred rekonstrukcijo]]
'''Gruberjeva brv''',<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013</ref> prej "Streliška brv", je [[most]] namenjen prehodu [[Pešec|pešcev]] čez [[Gruberjev kanal]] v podaljšku [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliške ulice]] v Ljubljani.
[[Most]] je bil zgrajen in za promet odprt aprila leta 1939. Prekladna konstrukcija je tročlenski lok. Razpon loka je 35 m, celotna dolžina mostu pa znaša 49,80 m. Med ograjama je pešpot široka 3,0 m, pohodna površina je asfaltirana, ograja je litoželezna.
Ob poglabljanju [[Zgodovina železnice v Sloveniji|dolenjske železnice]] zaradi izgradnje [[Izvennivojsko križanje|izvennivojskih]] prehodov na Dolenjski in Hradeckega cesti, je bil leta 1979 objekt podaljšan za [[nadvoz]] čez železnico. Ker gre za precejšnjo razliko med niveletama objektov, je bilo za povezavo izvedeno simetrično stopnišče.
Gruberjeva brv je tudi ena izmed točk na znani [[Jakobova pot|Jakobovi pešpoti]] preko Slovenije.
== Temeljita obnova v letih 2012/2013 ==
V letu 2012 se je začela temeljita obnova brvi in betonskega nadhoda, sicer napovedana že za leto 2010.<ref>[http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042320492 Dnevnik o načrtovani obnovi], pridobljeno 5. marca 2013</ref>
Prenova mostu in rekonstrukcija oziroma novogradnja nadhoda, ki je nadomeščen z železnim, v sklopu katerega je poleg stopnic tudi dvigalo za gibalno ovirane, je bila končana v avgustu 2013.<ref>Dnevnik 23.8.2013, str. 9</ref> Projekt je s sodelavci Atelier arhitekti izdelal prof. Jurij Kobe, izvajalci pa so bili Saning International d.o.o. s podizvajalci. Pogodbena vrednost del je znašala 963.136,51 EUR z vključenim DDV.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2013 |title=Poročila |journal=mesečnik Ljubljana |volume= |issue=št. 7/2013 |pages=str. 37|publisher=Mestna občina Ljubljana |doi= |url= }}</ref>
<gallery>
Slika:Streliška brv (2).JPG|Pogled na vozišče in na koncu na stopnišče na nadvoz
Slika:Streliška brv (6).JPG|Pogled na ločno konstrukcijo
Slika:Streliška brv (9).JPG|Detajl nadvoza s stopniščem pred rekonstrukcijo
Slika:Gruberjeva brv 2013 (7).JPG|Detajl nadvoza s stopniščem po rekonstruciji avgust 2013
Slika:Gruberjeva brv 2013 (3).JPG|Pogled z desnega brega avgust 2013
</gallery>
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Projekt za gradbeno dovoljenje, ŽG,Projektivno podjetje 1979
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[Gruberjev kanal]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Gruber Footbridge|Gruberjeva brv}}
* [http://www.atelierarhitekti.si/#lang=si&modul=arhitektura&mod=tipolosko&katid=15&item=118 Obnova mostu z nadvozom]
* [http://lebinca.com/jp/lj_ivancna_g.htm Jakobova pot]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1939]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
{{koord|46.044455|N|14.517782|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
g8kgmc14butwhjdsz8s9515jmjxygjo
5724417
5724411
2022-07-27T13:12:00Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Gruberjeva brv|other_name=Streliška brv|crosses=[[Gruberjev kanal]]|carries=podaljšek [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliške ulice]]|length=49,80 m|mainspan=35 m|spans=3|complete=1939<br>1979 (izvennivojsko križanje z železnico)|builder=Saning International (obnova 2012)|image=Gruberjeva brv 2013 (2).JPG|caption=Brv po prenovi}}[[Slika:Streliška brv (10).JPG|thumb|300px|right|Streliška brv s podaljškom nadvoza čez železnico stanje 2012 pred rekonstrukcijo]]
'''Gruberjeva brv''',<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013</ref> prej "Streliška brv", je [[most]] namenjen prehodu [[Pešec|pešcev]] čez [[Gruberjev kanal]] v podaljšku [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliške ulice]] v Ljubljani.
[[Most]] je bil zgrajen in za promet odprt aprila leta 1939. Prekladna konstrukcija je tročlenski lok. Razpon loka je 35 m, celotna dolžina mostu pa znaša 49,80 m. Med ograjama je pešpot široka 3,0 m, pohodna površina je asfaltirana, ograja je litoželezna.
Ob poglabljanju [[Zgodovina železnice v Sloveniji|dolenjske železnice]] zaradi izgradnje [[Izvennivojsko križanje|izvennivojskih]] prehodov na Dolenjski in Hradeckega cesti, je bil leta 1979 objekt podaljšan za [[nadvoz]] čez železnico. Ker gre za precejšnjo razliko med niveletama objektov, je bilo za povezavo izvedeno simetrično stopnišče.
Gruberjeva brv je tudi ena izmed točk na znani [[Jakobova pot|Jakobovi pešpoti]] preko Slovenije.
== Temeljita obnova v letih 2012/2013 ==
V letu 2012 se je začela temeljita obnova brvi in betonskega nadhoda, sicer napovedana že za leto 2010.<ref>[http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042320492 Dnevnik o načrtovani obnovi], pridobljeno 5. marca 2013</ref>
Prenova mostu in rekonstrukcija oziroma novogradnja nadhoda, ki je nadomeščen z železnim, v sklopu katerega je poleg stopnic tudi dvigalo za gibalno ovirane, je bila končana v avgustu 2013.<ref>Dnevnik 23.8.2013, str. 9</ref> Projekt je s sodelavci Atelier arhitekti izdelal prof. Jurij Kobe, izvajalci pa so bili Saning International d.o.o. s podizvajalci. Pogodbena vrednost del je znašala 963.136,51 EUR z vključenim DDV.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2013 |title=Poročila |journal=mesečnik Ljubljana |volume= |issue=št. 7/2013 |pages=str. 37|publisher=Mestna občina Ljubljana |doi= |url= }}</ref>
<gallery>
Slika:Streliška brv (2).JPG|Pogled na vozišče in na koncu na stopnišče na nadvoz
Slika:Streliška brv (6).JPG|Pogled na ločno konstrukcijo
Slika:Streliška brv (9).JPG|Detajl nadvoza s stopniščem pred rekonstrukcijo
Slika:Gruberjeva brv 2013 (7).JPG|Detajl nadvoza s stopniščem po rekonstruciji avgust 2013
Slika:Gruberjeva brv 2013 (3).JPG|Pogled z desnega brega avgust 2013
</gallery>
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Projekt za gradbeno dovoljenje, ŽG,Projektivno podjetje 1979
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[Gruberjev kanal]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Gruber Footbridge|Gruberjeva brv}}
* [http://www.atelierarhitekti.si/#lang=si&modul=arhitektura&mod=tipolosko&katid=15&item=118 Obnova mostu z nadvozom]
* [http://lebinca.com/jp/lj_ivancna_g.htm Jakobova pot]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1939]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
{{koord|46.044455|N|14.517782|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
apxjsabl4qk5sur8bao03apt33qnbvi
Mostova čez Ljubljanico na avtocesti A1/A2
0
341999
5724430
5453271
2022-07-27T13:47:17Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=A1 Ljubljanica južna (5).JPG|carries=[[Avtocesta A1]] in [[avtocesta A2|A2]]|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|width=11,20 m|begin=1985|open=29. oktober 1988|length=158,20 m|fabricator=GIP GRADIS}}
'''Mostova čez Ljubljanico''' ležita na trasi [[Avtocesta A1|avtoceste A1]] (in A2, ki imata na tem odseku skupen potek) ter tudi v trasi evropske ceste [[Evropska pot E70|E 70]] Trst-Ljubljana-Zagreb. [[Avtocesta]] v tem delu predstavlja južno ljubljansko obvoznico. Pod obema mostovoma sta poleg Ljubljanice tudi obojestranski poljski poti namenjeni dostopu do parcel.
[[Most]]ova sta bila predana prometu leta 1988. Projekt je izdelal GIP GRADIS Biro za projektiranje Maribor, izvajalec gradbenih del je bil GIP GRADIS.
Prekladna konstrukcija so montažni armiranobetonski prednapeti škatlasti nosilci preko šestih polj razpetine 24,5 + 25,0 + 33,0 + 25,0 + 25,0 + 24,5 m. V celoti je dolžina 158,20 m. Kot križanja je 83 º. Voziščna plošča je armiranobetonska debeline 20 cm. Vsak od mostov ima širino vozišča 11,20 m (2 vozna pasova po 3,75 m in odstavni pas 3,0 m ter robne črte) in vzdrževalna hodnika širine 1,90 m in 1,35 m. Objekta sta temeljena na prefabriciranih armiranobetonskih kolih (piloti) zabitih do globine približno 30 m. Pod objektom poteka plinovod.
Avtocesta je zgrajena kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom in dvema odstavnima pasovoma. Gradnja nasipov na barjanskih tleh je bila zahtevna. S prvimi deli so začeli v letu 1979 s poizkusnim predobremenilnim nasipom od Rakove Jelše do Ljubljanice. Kasneje so se gradili nasipi z materialom na netipičnem barju, izkopanim na severni obvozni cesti. Z normalnimi gradbenimi deli se je pričelo ob koncu maja 1985, zaključek del pa je bil 28. oktobra 1988.
== Viri ==
* Projekt za gradbeno dovoljenje, arhiv Direkcije RS za ceste
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/Ljubljansko_vozlisce_169.aspx DARS]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1988]]
ong13f983v0ldw8m9gy09vy7win5yrd
Most čez Ljubljanico na avtocesti A1
0
342023
5724428
5453270
2022-07-27T13:40:00Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=A1 harfa (2).JPG|caption=Vozišče mostu|carries=[[Avtocesta A1]]|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|inaugurated=1999|length=82 m|width=37,82 m|fabricator=GIZ GRADIS}}
'''Most čez Ljubljanico na avtocesti A1''' leži na trasi [[Avtocesta A1|A1]] Šentilj-Koper, na odseku med [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zalošk]]o in [[Litijska cesta, Ljubljana|Litijsk]]o cesto na tako imenovani "vzhodni obvoznici Ljubljane".
[[Most]] je bil predan prometu avgusta leta 1999. Projekt je izdelal GRADIS Biro za projektiranje Maribor, Vukašin Ačanski, izvajalec gradbenih del je bil GIZ GRADIS. Arhitekt Peter Gabrijelčič je prispeval oblikovalsko rešitev, ki je omogočila zmanjšati debelino mostne plošče na vsega 40 centimetrov in s tem odpreti prostor ob reki za pešpot.
Po zasnovi je most monolitna, prednapeta armiranobetonska konstrukcija preko dveh polj v skupni dolžini 82,0 m in širini 37,82 m, ki je s pomočjo kablov obešena na tri pilone. Temeljenje srednjih podpor je na vodnjakih in krajnih podpor na uvrtanih pilotih.
Pod objektom, poleg Ljubljanice, poteka na levem bregu [[Pot spominov in tovarištva|PST]], na desnem pa dostopna pot za vzdrževanje. Pod objektom so tudi električne instalacije za razsvetljavo in PTT cevi ter [[kanalizacija]] za odvodnjavanje meteornih vod s cestišča. [[Javna razsvetljava|Javno razsvetljavo]] predstavljajo reflektorji.
Avtocesta v naselju [[Studenec, Ljubljana|Studenec]] na robu naravne ježe preide v nasip ter z mostom (t. i. "harfa") prečka reko Ljubljanico, sicer pa od [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrov]]e proti Malencam poteka v vkopu z nadgradnjo s [[Protihrupna ograja|protihrupnimi ograjami]] (PHO).
<gallery>
Slika:A1 harfa (7).JPG|Pogled na konstrukcijo in kable
Slika:A1 harfa (8).JPG|Potek PST v območju mostu
Slika:A1 harfa (17).JPG|Pogled na PHO in vozišče
Slika:A1 harfa (6).JPG|Konstrukcija - pogled od spodaj
</gallery>
== Viri ==
* Projekt za gradbeno dovoljenje, arhiv Direkcije RS za ceste
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/Ljubljansko_vozlisce_169.aspx DARS]
* [http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/302359 Peter Gabrijelčič]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1999]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
krfb3x7ttsqfww6boab9bc3jcm5s6dd
Prulski most
0
342030
5724433
5453279
2022-07-27T13:52:28Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=Prulski most (1).JPG|carries=povezuje [[Prule, Ljubljana|Prule]] in [[Opekarska cesta, Ljubljana|Opekarsko cesto]]|crosses=[[Ljubljanica]]|architect=Peter Gabrijelčič|open=1993|inaugurated=1994|spans=2}}
'''Prulski most''' preko Ljubljanice povezuje [[Prule, Ljubljana|Prule]] (Janežičevo cesto) s [[Trnovski pristan, Ljubljana|Trnovskim pristanom]] ([[Opekarska cesta, Ljubljana|Opekarsko cesto]]) v Ljubljani.
Okoli leta 1900 je na tem mestu stal lesen [[most]].
Načrti za železobetonski most, ki naj bi stal tam, kjer danes stoji Prulski most, so bili izdelani že pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1913, projektant Wuczkowski, Dunaj), a niso bili nikoli izvedeni. Leta 1919 so lesen [[Šempetrski most|Šempetrski most]] namenjen [[tramvaj]]u prenesli na lokacijo Prul, saj so tam zgradili novega betonskega. Zaradi vse večjega prometa, ki je nastajal na območju Prul je bilo potrebno most obnoviti, kar je bilo izvedeno v letih 1932/33. Z obnovo so bili prej leseni nosilci nadomeščeni z jeklenimi I profili in betonsko voziščno ploščo, širine vozišča 3,1 m in obojestranskim hodnikom po 0,65 m. Most je imel 6 razpetin po 6,1 + 9,87 + 9,7 + 9,87 + 9,36 + 3,9 m ali 48,8 m. Dela je izvedlo gradbeno podjetje Saksida in Drug iz Ljubljane.
Leta 1944 je po načrtih ing. Kobeta zgrajen betonski most preko treh razponov. Zaradi slabo nosilnih tal sta bila obrežna razpona krajša po 6,25 m, srednji pa je znašal 19,4 m. Most je bil postavljen pravokotno na os Ljubljanice. Most je bil namenjen samo osebnim avtomobilom in pešcem. Promet je izmenično enosmerno urejal [[semafor]].
Sedanji most je projektiran po načrtih arhitekta Petra Gabrijelčiča in zgrajen leta 1993, predan prometu pa šele pozno spomladi leta 1994, ko so bile odpravljene pomanjkljivosti opažene pri tehničnem pregledu. Ob straneh mostu sta široka pločnika, namenjena [[Pešec|pešcem]], ki sta na izviren način tlakovana z rdečo opeko (zaradi območja, kjer so nekoč delovali opekarji - most se nadaljuje v Opekarsko cesto), na sredini mostu je polkrožno razgledišče. Investitor je bil Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze.
16. aprila 2011 je pod Prulskim mostom začelo delovati novo javno stranišče. Ima vso standardno opremo (školjka, pisoar, umivalnik) in previjalno mizo, prav tako pa so sanitarije prilagojene tudi za gibalno ovirane.
== Viri ==
* [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije]
* Gorazd Humar, Zmajski most, 1998, ISBN 961-6079-54-9
* [http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/med-mostovi-slovenske-prestolnice/200845 Med mostovi slovenske prestolnice]. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 13.7.2010.
* [http://www.europeana.eu/portal/record/09402/7AE19C2342996AB4FCB1B63324F722E4B537F9D2.html Naša komuna, časopis]
==Zunanje povezave==
* [http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1877 Izdelani projekti Petra Gabrijelčiča]
* [http://trajekt.org/2012/06/18/s-prof-kozeljem-na-kolesarski-ogled-ljubljane/ S prof. Koželjem na kolesarski ogled]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
{{koord|46|2|29.48|N|14|30|33.84|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Prule]]
mmljn23563ch0w92y8hcanv0syx7jaq
Codellijev most (novi)
0
342035
5724395
5665533
2022-07-27T12:21:08Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Codellijev most|image=Poljanski most (7).JPG|locale=[[Ljubljana]]|designer=Peter Koren|spans=3|mainspan=61 m|length=125,51 m|architect=Peter Gabrijelčič|builder=GRADIS|design=montažni ločni most}}[[Slika:Poljanski most (6).JPG|thumb|300px|right|Pogled na vozišče in križišče s Hradeckega cesto]]
'''Codellijev most (novi)''' v Ljubljani, je bil zgrajen po projektu GRADIS PB Maribor (odgovorni projektant Peter Koren), zgradilo pa ga je podjetje GRADIS. Prometu je bil predan novembra leta 1987. To je bil prvi montažni ločni most v Sloveniji.
Prekladna konstrukcija je kontinuirana preko treh polj z razponi 10,0 + 61,0 + 10,0 m. V prerezu je šest prednapetih, armiranobetonskih I nosilcev, sovprežno povezanih z voziščno ploščo. Spodnji rob nosilcev je v osrednjem razponu krožni lok. Objekt je zaradi slabo nosilnih tal temeljen na pilotih. Asfaltno vozišče ima spremenljivo širino od 9,5 do 10,70 m, most ima obojestranska pločnika širine 1,60 m in kolesarski stezi širine 2,0 m. Zelo zahtevna konstrukcija je glede na vodotok zelo poševna: kot križanja je 26 º, zato celotna dolžina objekta znaša 125,51 m. Na levem bregu je urejeno stopnišče in klančina za dostop na sprehajalno pot. Na mostu so instalacije za javno razsvetljavo, semaforizacijo in vodovod.
Skupaj z mostom sta bili rekonstruirani tudi [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska]] in [[Litijska cesta, Ljubljana|Litijska cesta]] na dolžini preko 500 m in skupni širini 14,20 m, zgrajeno je bilo tudi izvennivojsko križanje z [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|dolenjsko železnico]] (izvajalec teh del je bil SCT, projekt ceste [[Janez Repež]], TOZD Projekt). Zgrajeni so bili oporni zidovi, protihrupna zaščita in javna razsvetljava.
Projekt je celostno oblikoval arhitekt [[Peter Gabrijelčič]], ki je za projekt leta 1988 prejel nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].
== Viri ==
* Projekt za gradbeno dovoljenje, arhiv Direkcije RS za ceste
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013
* [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije]
* [http://www.europeana.eu/portal/record/09402/C48F6270A68324656BA3571DBEC04A6F2F272F20.html?start=6 Europeana]
* MOL je dne 14. januarja 2013 na svoji 22. seji Mestnega sveta sprejela "Odlok o določitvi imen ulic, mostov, brvi in sprememb potekov ulic"
==Zunanje povezave==
* [http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1877 Izdelani projekti Petra Gabrijelčiča]
* [http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/302359 Peter Gabrijelčič]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1987]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
l1ohg31dgmbsddw3nh62165nc3q1c1w
5724415
5724395
2022-07-27T13:12:00Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|name=Codellijev most|image=Poljanski most (7).JPG|locale=[[Ljubljana]]|designer=Peter Koren|spans=3|mainspan=61 m|length=125,51 m|architect=Peter Gabrijelčič|builder=GRADIS|design=montažni ločni most}}[[Slika:Poljanski most (6).JPG|thumb|300px|right|Pogled na vozišče in križišče s Hradeckega cesto]]
'''Codellijev most (novi)''' v Ljubljani, je bil zgrajen po projektu GRADIS PB Maribor (odgovorni projektant Peter Koren), zgradilo pa ga je podjetje GRADIS. Prometu je bil predan novembra leta 1987. To je bil prvi montažni ločni most v Sloveniji.
Prekladna konstrukcija je kontinuirana preko treh polj z razponi 10,0 + 61,0 + 10,0 m. V prerezu je šest prednapetih, armiranobetonskih I nosilcev, sovprežno povezanih z voziščno ploščo. Spodnji rob nosilcev je v osrednjem razponu krožni lok. Objekt je zaradi slabo nosilnih tal temeljen na pilotih. Asfaltno vozišče ima spremenljivo širino od 9,5 do 10,70 m, most ima obojestranska pločnika širine 1,60 m in kolesarski stezi širine 2,0 m. Zelo zahtevna konstrukcija je glede na vodotok zelo poševna: kot križanja je 26 º, zato celotna dolžina objekta znaša 125,51 m. Na levem bregu je urejeno stopnišče in klančina za dostop na sprehajalno pot. Na mostu so instalacije za javno razsvetljavo, semaforizacijo in vodovod.
Skupaj z mostom sta bili rekonstruirani tudi [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska]] in [[Litijska cesta, Ljubljana|Litijska cesta]] na dolžini preko 500 m in skupni širini 14,20 m, zgrajeno je bilo tudi izvennivojsko križanje z [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|dolenjsko železnico]] (izvajalec teh del je bil SCT, projekt ceste [[Janez Repež]], TOZD Projekt). Zgrajeni so bili oporni zidovi, protihrupna zaščita in javna razsvetljava.
Projekt je celostno oblikoval arhitekt [[Peter Gabrijelčič]], ki je za projekt leta 1988 prejel nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].
== Viri ==
* Projekt za gradbeno dovoljenje, arhiv Direkcije RS za ceste
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013
* [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije]
* [http://www.europeana.eu/portal/record/09402/C48F6270A68324656BA3571DBEC04A6F2F272F20.html?start=6 Europeana]
* MOL je dne 14. januarja 2013 na svoji 22. seji Mestnega sveta sprejela "Odlok o določitvi imen ulic, mostov, brvi in sprememb potekov ulic"
==Zunanje povezave==
* [http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1877 Izdelani projekti Petra Gabrijelčiča]
* [http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/302359 Peter Gabrijelčič]
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1987]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
kc3uux67mladh1wql999aesbbe2jvuf
Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje
0
344553
5724429
5453266
2022-07-27T13:43:36Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=18-ZelezniskiMostLjubljanicaMoste.JPG|caption=Pogled z Grablovčeve ceste|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Ljubljana]]|carries=[[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.]]|material=jeklo|design=[[ločni most]]|spans=1|begin=1893|complete=1893}}
'''Most čez Ljubljanico''' na [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železniški progi Ljubljana - Grosuplje]] leži na delu Dolenjske proge, ki se v Grosupljem razcepi v več krakov.
[[Most]] je jeklena ločna konstrukcija s svetlo odprtino 33,5 metra. Projekt za most je bil izdelan leta 1892, gradnjo obrežnih opornikov pa so začeli marca 1893. Jekleno mostno konstrukcijo so izdelali v delavnici Ig. Gridl na [[Dunaj]]u. Ko je bil most zgrajen konec leta 1893, je bila izvedena tudi obremenilna preizkušnja.
V skladu s povečano prometno obremenitvijo, je bilo treba leta 1939 jekleno konstrukcijo ojačati. Dela je izvedla Mostovna delavnica iz Ljubljane.
Zadnja ojačitev je bila izvedena leta 1971.
== Viri ==
* Tiri in čas, št. 6, Karol Rustja, Dolenjske proge, september 1994, Slovenske železnice, ISSN 0353-4804
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
*[http://www.miniaturna-zeleznica.com/Postaje/dolenjka.htm Nekaj zanimivosti iz Dolenjske proge]
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1893]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico|*]]
eelda2s241aoz9hkpsqyc8rvizru7dq
Most čez Gruberjev kanal na progi Ljubljana–Grosuplje
0
344556
5724418
4389107
2022-07-27T13:12:00Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:07-ZelezniskiMostGkanal-Ljubljana.JPG|thumb|Most čez Gruberjev kanal]]
'''Most čez Gruberjev kanal''' na progi Ljubljana–Grosuplje je objekt, preko katerega je speljana dolenjska železniška proga.
Prvi [[most]] je bila jeklena ločna konstrukcija, ki jo je leta 1893 izdelalo podjetje Ig. Gridl iz [[Dunaj]]a sočasno kot [[Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje|most čez Ljubljanico]]. Ta most je imel svetlo odprtino 60 m, celotna dolžina pa je znašala 61,7 m. Izvajalci so imeli težave z nenosilnim terenom na strani pod [[Golovec|Golovcem]]. Prav zaradi tega so morali opornik že leta 1911 sanirati.
Most je bilo potrebno, zaradi povečanih prometnih obremenitev, leta 1939 ojačati.
Ob koncu [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so Nemci most porušili, jeklena konstrukcija je bila popolnoma uničena, zelo poškodovana pa sta bila tudi oba obrežna opornika.
Med 15. majem in 11. junijem 1945 so ljubljanski podjetniki: Nahtigal in sin, Ivan Bricelj in Kregar izdelali provizorični most. Na tri lesene koze (vmesne stebre) in oba obrežna opornika so postavili peinerjeve nosilce (jekleni I profili). Ostanke jeklene konstrukcije so porabili za popravilo mostu v Črnučah, večina pa je šla v peč v [[Železarna|železarn]]o na [[Jesenice]]. Ker je bil provizorij narejen na hitro in iz slabega materiala, so ga morali že leta 1948 in 1950 obnoviti.
Takoj je upravljavec pristopil k projektiranju novega mostu. Po prvih načrtih bi bil tudi nov most jeklena konstrukcija. Ker pa v [[Beograd]]u niso odobrili potrebnega materiala, se je izgradnja zavlekla v leto 1951. V tem obdobju so se vodne razmere v [[Gruberjev kanal|Gruberjevem kanalu]] močno spremenile in inženir F. Vrečko je izdelal projekt armiranobetonskega ločnega mostu. Gradbena dela so bila izvedena v letu 1952, 17. februarja 1953 pa je bil most spuščen v promet. Most ima svetlo odprtino 45,5 m.
== Viri ==
* Tiri in čas, št. 6, Karol Rustja, Dolenjske proge, september 1994, Slovenske železnice, ISSN 0353-4804
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
*[http://www.miniaturna-zeleznica.com/Postaje/dolenjka.htm Nekaj zanimivosti iz Dolenjske proge]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1952]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
catexla1fekopxaiow2s8i70iypzc5h
5724448
5724418
2022-07-27T14:28:27Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|crosses=[[Gruberjev kanal]]|carries=[[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.]]|image=07-ZelezniskiMostGkanal-Ljubljana.JPG|length=45,5 m|inaugurated=1893}}
'''Most čez Gruberjev kanal''' na progi Ljubljana–Grosuplje je objekt, preko katerega je speljana dolenjska železniška proga.
Prvi [[most]] je bila jeklena ločna konstrukcija, ki jo je leta 1893 izdelalo podjetje Ig. Gridl iz [[Dunaj]]a sočasno kot [[Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje|most čez Ljubljanico]]. Ta most je imel svetlo odprtino 60 m, celotna dolžina pa je znašala 61,7 m. Izvajalci so imeli težave z nenosilnim terenom na strani pod [[Golovec|Golovcem]]. Prav zaradi tega so morali opornik že leta 1911 sanirati.
Most je bilo potrebno, zaradi povečanih prometnih obremenitev, leta 1939 ojačati.
Ob koncu [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovne vojne]] so Nemci most porušili, jeklena konstrukcija je bila popolnoma uničena, zelo poškodovana pa sta bila tudi oba obrežna opornika.
Med 15. majem in 11. junijem 1945 so ljubljanski podjetniki Nahtigal in sin, Ivan Bricelj in Kregar izdelali provizorični most. Na tri lesene koze (vmesne stebre) in oba obrežna opornika so postavili peinerjeve nosilce (jekleni I profili). Ostanke jeklene konstrukcije so porabili za popravilo mostu v Črnučah, večina pa je šla v peč v [[Železarna|železarn]]o na [[Jesenice]]. Ker je bil provizorij narejen na hitro in iz slabega materiala, so ga morali že leta 1948 in 1950 obnoviti.
Takoj je upravljavec pristopil k projektiranju novega mostu. Po prvih načrtih bi bil tudi nov most jeklena konstrukcija. Ker pa v [[Beograd]]u niso odobrili potrebnega materiala, se je izgradnja zavlekla v leto 1951. V tem obdobju so se vodne razmere v [[Gruberjev kanal|Gruberjevem kanalu]] močno spremenile in inženir F. Vrečko je izdelal projekt armiranobetonskega ločnega mostu. Gradbena dela so bila izvedena v letu 1952, 17. februarja 1953 pa je bil most spuščen v promet. Most ima svetlo odprtino 45,5 m.
== Viri ==
* Tiri in čas, št. 6, Karol Rustja, Dolenjske proge, september 1994, Slovenske železnice, ISSN 0353-4804
== Glej tudi ==
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
== Zunanje povezave ==
*[http://www.miniaturna-zeleznica.com/Postaje/dolenjka.htm Nekaj zanimivosti iz Dolenjske proge]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1952]]
[[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev kanal]]
lebugqy0uc3z6pieazv0m00ugnugmuq
Fužinski most
0
344593
5724401
5453268
2022-07-27T12:55:23Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|image=Fužinski most (1).JPG|caption=Vozišče mostu|crosses=[[Ljubljanica]]|locale=[[Fužine, Ljubljana]]|carries=[[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujska cesta]]|begin=17. december 1986|complete=1987|builder=GRADIS|architect=Peter Gabrijelčič po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnik]]a}}[[Slika:Fužinski most (3).JPG|thumb|250 px|right|Pogled na konstrukcijo Fužinskega mostu čez Ljubljanico]]
'''Fužinski most''' je most preko [[Ljubljanica|Ljubljanic]]e in stoji v trasi [[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujske ceste]], ta pa povezuje [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloško cesto]] in Trpinčevo ulico v Ljubljani.
Prvi leseni [[most]] na tem mestu je viden na upodobitvi [[Fužinski grad, Ljubljana|Fužinskega grad]]u [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasor]]ja iz leta 1689. O nadaljnji usodi mostu podatki niso znani.
Zaradi preobremenjenosti s prometom in ogrožanja pešcev, je bil dotedanji most leta 1978 rekonstruiran. Promet je bil omogočen samo izmenično enosmerno s prednostjo vozilom, ki so prihajala iz Zaloške ceste, za pešce pa so uredili obojestransko pot, ki je bila od vozišča ločena z jekleno varnostno ograjo.
Stari Fužinski most je bilo treba porušiti zaradi dotrajanosti, prometne neustreznosti in zaradi potrebe po novih komunalnih vodih. Nov most so pričeli graditi 17. novembra 1986. Končali so ga v letu dni. Izvajalec je bilo gradbeno podjetje Gradis. Arhitekt Peter Gabrijelčič ga je oblikoval tako, da se čim bolje vklaplja v tamkajšnje okolje, saj je v bližini tako Fužinski grad kot najstarejša [[elektrarna]] Fužine (1897) z zapornicami. Oblikovan je na osnovi mostov [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Zanj je leta 1988 prejel nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].
Most ima dvosmerno, dvopasovno [[vozišče]]. Prekladno konstrukcijo predstavljajo prednapeti armiranobetonski nosilci. [[Pločnik]]i in kolesarske steze so od vozišča ločeni z betonsko ograjo v katero so vgrajeni tudi stebri za javno razsvetljavo. Tudi mostna ograja je betonska. Na mostu je ohranjena [[kapelica]].
Novi most je vplival na obnovo in razvoj vse bližnje okolice.
<gallery>
Slika:Fužinski most (6).JPG|Kapelica na mostu
Slika:Fužinski most (8).JPG|Mostne ograje
Slika:Fužinski most (13).JPG|Obeležje gradnji Fužinskega mostu
Slika:Fužine-Valvasor.jpg|Razglednica Valvazorjevega Fužinskega gradu z mostom v ospredju
</gallery>
== Viri ==
* Naša skupnost (Ljubljana), 1978, letnik 19, številka 11, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, URN:NBN:SI:doc-F8BQ4RH0
* Naša skupnost (Ljubljana), 1987, letnik 28, številka 12, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, URN:NBN:SI:doc-U3G5V7TP
* http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/302359 Konstrukcija, ki postane del življenja
== Glej tudi ==
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
* [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_prejemnikov_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada] Nagrade Prešernovega sklada
{{katzbirke|Bridges in Ljubljana}}
[[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]]
bj4pm9mi73u1eiupr229g0gpwywe1dt
Andrej Raspet
0
345822
5724641
4806580
2022-07-28T05:10:06Z
G-Cup
10746
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Andrej Raspet''' (tudi ''Razspet'' in ''Respet''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], * [[4. oktober]] [[1821]], [[Labinje]], † [[6. marec]] [[1891]], [[Gorica]].
[[Sveto mašniško posvečenje|Mašniško posvečenje]] je prejel 21. septembra 1846 v Gorici. Kasneje je nadaljeval študij na [[Dunaj|dunajskem]] Avgustineju in ga končal z [[doktorat]]om. Leta 1875 je postal [[profesor]] [[Pastorala (religija)|pastorale]] v goriškem [[Teologija|bogoslovju]], že od 1856 pa je bil [[Kateheza|katehet]] v goriški gimnaziji, pred tem pa [[kaplan]] v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]] in Gornjim Poljem nad [[Anhovo|Anhovim]], tu je v šoli tudi poučeval slovenski jezik. Leta 1880 je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]] in poslej nosil redovno ime Teofil. Bil je tudi [[ravnatelj]] goriškega [[Semenišče|malega semenišča]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>
== Viri ==
{{opombe}}
{{reli-bio-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Raspet, Andrej}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1821]]
[[Kategorija:Umrli leta 1891]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski frančiškani]]
1nsjftao1uvo6w9by8z8nrmufkagxsn
Geza Madžarski
0
356886
5724636
4036560
2022-07-28T01:59:32Z
Xqbot
32282
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Géza Ogrski]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Géza Ogrski]]
0nkoc7ojo0sbies6l3pk3c8iqby7uln
Zgodovina Poljske
0
360501
5724730
5723996
2022-07-28T11:23:55Z
Octopus
13285
/* Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III. */ povezava
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref>
[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]
Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref>
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref>
[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]
Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}}
Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/>
[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref>
Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/>
===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]
V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref>
Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref>
[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]
Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}}
Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}}
===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]
Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/>
Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.
===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]
Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref>
Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref>
[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
<ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref>
V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref>
[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]]
V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/>
V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref>
Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/>
Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref>
===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]
Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.
Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref>
Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref>
[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]
Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref>
Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.
Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref>
Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref>
[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]
"Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref>
Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref>
Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}}
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
82rrbp5fwife1b0t5pxp6u4o2ktcq8o
Ada Lovelace
0
365558
5724658
4689312
2022-07-28T07:16:40Z
Yerpo
8417
Mary Sommerville je bila ženskega spola!
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
| name = Ada Lovelace
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
| nationality = {{zastava|Velika Britanija|name=britanska}}
| other_names =
| known_for = prva programerka v zgodovini
| occupation = <!-- WD -->
| spouse = [[William King-Noel, 1st Earl of Lovelace]]
| parents = [[Lord Byron|George Gordon Byron, 6th Baron Byron]], [[Anne Isabella Byron, Baroness Byron|Anne Isabella Milbanke, 11th Baroness Wentworth]]
| children = [[Byron King-Noel, Viscount Ockham|Byron King-Noel, Viscount Ockham and 12th Baron Wentworth]], [[Anne Blunt, 15th Baroness Wentworth]], [[Ralph King-Milbanke, 2nd Earl of Lovelace]]
}}
'''Ada Lovelace''', [[Britanci|britanska]] [[matematičarka]] in [[programerka]], * [[10. december]] [[1815]], [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[27. november]] [[1852]], [[Marylebone]], London.
Augusta Ada King, grofica Lovelace, rojena Augusta Ada Byron, danes znana kot Ada Lovelace, je angleška matematičarka in pisateljica, predvsem znana po opisu [[algoritem|algoritmov]] za izračune iz načrtov za »[[analitični stroj|analitični stroj]]«, ki si ga je zamislil [[Charles Babbage]] in velja za opis prvega računalnika na svetu. Zaradi tega se Ado Lovelace pogosto omenja kot prvo programerko na svetu.<ref name="vir 1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Lovelace & Babbage and the creation of the 1843 'notes' |journal=Annals of the History of Computing |volume=25 |issue=4 |pages=16-26 |publisher=IEEE |doi= |url=http://ieeexplore.ieee.org/xpl/articleDetails.jsp?arnumber=1253887 |accessdate=29.11.2013 }}</ref><ref name="vir 2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2011 |title=Crowdsourcing gender equity: Ada lovelace day, and its companion website, aims to raise the profile of women in science and technology |journal=American Scientist |volume=99 |issue=6 |pages=463 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref><ref name="vir 3">{{navedi splet |url=http://www.theguardian.com/technology/2012/dec/10/ada-lovelace-honoured-google-doodle |title=Ada Lovelace honoured by Google doodle |accessdate=29.11.2013 |date= |format= |work= }}</ref>
Že v mladih letih se je Ada začela zanimati za matematiko. Leta 1833 jo je njena mentorica, znanstvenica in polihistorka [[Mary Sommerville]], predstavila Charlesu Babbageu. Charles Babbage je bil že takrat znan po svojih vizionarskih in stalno nedokončanih načrtih za ogromne računske stroje.<ref name="vir 4">{{navedi splet |url=http://findingada.com/about/who-was-ada/ |title=Ada Lovelace Biography |accessdate= 29.11.2013 |date= |format= |work= }}</ref> Charles Babbage in Ada Lovelace sta imela oba nekoliko nekonvencionalne osebnosti in sta postala tesna prijatelja za vse življenje. Babbage je Ado opisal kot »ta čarovnica, ki je odvrgla svoj čarobni urok okoli najbolj abstraktnih znanosti in jih zgrabila s silo, kot bi jo nad njimi izvajalo nekaj moških razumov«, ob neki drugi priložnosti pa kot »čarovnica števil«.<ref name="vir 4"></ref>
Med letoma 1842 in 1843 je Ada Lovelace v angleščino prevedla članek italijanskega matematika [[Luigi Menabree|Luigija Menabreea]] o mehanskem računanju, ki ga je dopolnila z lastnimi ugotovitvami. Prav v teh zapiskih je zbrano tisto, kar imajo nekateri za prvi računalniški program: algoritem, zakodiran za procesiranje s strojem.
Članek, ki ga je prevedla in dopolnila Ada Lovelace, je več kot trikrat daljši od prvotnega članka in vsebuje vač zgodnjih ‘računalniških programov’ kot tudi izredno daljnosežna predvidevanja o možnostih uporabe stroja, vključno z manipulacijo simbolov in ustvarjanjem glasbe. Čeprav je Babbage z njegovimi pomočniki izoblikoval programe za njegov motor že prej, je Ada Lovelace naredila najbolj dodelane in celovite opise. Njeni zapisi so bili tudi prvi, ki so bili objavljeni. Zato Ado Lovelace pogosto imenujemo kot prvo računalniško programerko. Tudi Babbage sam je cenil njene matematične sposobnosti. Kot je dejal, je bila boljša kot kdorkoli drug, ki ga je poznal, zato jo je tudi pooblastil, da pripravi opise, povezane z njegovim računskim strojem. Članek z naslovom ‘Skica analitičnega stroja z opombami prevajalke’ je bil objavljen le nekaj let pred njeno smrtjo.
Analitični stroj je ostal vizija, do leta 1940, ko so zapiski Ade Lovelace postali ključni dokumenti, ki so navdihnili Alana Turinga za prvi moderni računalnik.<ref name="vir 4"></ref>
Ada Lovelace je zaradi svojega potenciala, njene strasti in vizionarstva za tehnologijo, postala simbol za sodobne ženske v tehnologiji.<ref name="vir 4"></ref>
Ada Lovelace je hči znanega pesnika [[George Noel Gordon Byron|Lorda Byrona]] in njegove žene Anne Isabelle Byron. Pesnik Lord Byron in matematičarka Annabella Milbanke sta imela kratko in burno zakonsko zvezo. Lord Byron se je ločil od žene mesec po Adinem rojstvu in štiri mesece kasneje za vedno zapustil Anglijo. Umrl je zaradi bolezni v grški vojni za neodvisnost, leta 1823, ko je bila Ada stara osem let. Ada stikov z očetom ni imela, a je kljub temu ohranila zanimanje za svojega očeta in bila na njeno željo, ob svoji smrti, pokopana v grobu z njim.<ref name="vir 5">{{navedi splet |url=http://www.biography.com/people/ada-lovelace-20825323 |title=Finding Ada |accessdate=8.3.2014 |date= |format= |work= }}</ref>
Adina mama, Annabella Milbanke, ni želela, da bi Ada podedovala očetov poetični temperament, zato jo je vzgajala pod strogim režimom znanosti in matematike.
Ada se poročila pri svojih 19 letih, z baronom [[William King|Williamom Kingom]], s katerim sta imela tri otroke: Byrona, Anne Isabello in Ralpha Gordona. Ko je King leta 1838 postal grof Lovelace, je njegova žena posatala grofica Lovelace. Običajno jo imenujemo Ada Lovelace, kar je nekoliko nepravilno, a prihrani zmedo.<ref name="vir 4"></ref>
Ada Lovelace je umrla zaradi raka, 27. novembra 1852.
== Viri in literatura ==
{{sklici|1}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lovelace, Ada}}
[[Kategorija:Angleški računalnikarji]]
[[Kategorija:Angleški matematiki]]
[[Kategorija:Feministični WikiMaraton]]
b6u7fcahiymv2nrkjg8cqxiqx0x0zci
Lemkovščina
0
366421
5724484
4854078
2022-07-27T15:36:08Z
Octopus
13285
Ukrajina
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezik
|name=Lemkovščina
|nativename=
|ethnicity=[[Lemki]]
|states= [[Poljska]], [[Slovaška]]
|region=
|speakers=
|date=
|ref=
|familycolor=Indo-European
|fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
|fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4=[[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski]]
|map=
|mapcaption=
|linglist=rue-lem
|lingname=(lemko)
|isoexception=dialect
|glotto=none
|notice=IPA
}}
'''Lemkovščina''' je [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski jezik]]. Govorijo jo [[Lemki]], ki so dejansko etnična skupina [[Rusini|Rusinov]] na [[Poljska|Poljskem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Zaradi tega nekateri menijo, da je lemkovščina samo narečje [[rusinščina|rusinščine]]{{cn}}, dokler [[Ukrajinci|ukrajinski]] jezikoslovci trdijo{{cn}}, da je ukrajinsko podnarečje (rusinščina je nepriznan jezik v [[Ukrajina|Ukrajini]]). Samostojni jezikoslovci, kot pri rusinščini, si tako o vprašanju lemkovskega jezika niso enotni. Rusinščina ima tri standardne norme: tradicionalna rusinščina v [[Zakarpatska pokrajina|Zakarpatski pokrajini]], [[panonska rusinščina]] v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] ter lemkovščina.
V lemkovščini je močnejši vpliv [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanskih jezikov]] (predvsem [[poljščina|poljščine]]). Lemkovščina je v narečnem kontinuumu z [[vzhodna slovaščina|vzhodno slovaščino]]. Osnova lemkovskega knjižnega jezika je učbenik [[Metodij Trohanovskij|Metodija Trohanovskija]]: ''Bukvar: Perša knyžečka dlja narodnŷch Skol.''
Leta 1918 so Lemki ustvarjali svojo samostojno državo, [[Lemkovska republika|Lemkovsko republiko]]. Uradni jezik republike je bil lemkovski.
Poljski jezikoslovec [[Zdzisław Stieber]] je veliko delal za dokumentacijo lemkovščine.
Na Univerzi [[Prešov]] je fakulteta rusinkega jezika ter književnosti, kjer se ukvarjajo z lemkovščino. Časopis ''Karpatska Rus''' na Poljskem je napisan v tem jeziku.
== Literatura ==
* Best, Paul Joseph; Moklak, Jarosław, eds. (2000). The Lemkos of Poland : articles and essays. Carpatho-Slavic Studies 1–3. New Haven, Cracow: Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press. ISBN 978-83-912018-3-1
== Viri ==
* [http://www.lemko.org/pdf/giric.pdf Віра Ґіріц: Русинська конверзація]
{{slovanski jeziki}}
[[Kategorija:Vzhodnoslovanski jeziki]]
[[Kategorija:Rusinščina]]
[[Kategorija:Jeziki Ukrajine]]
[[Kategorija:Jeziki Slovaške]]
[[Kategorija:Jeziki Poljske]]
kdj4vkqlz9od3hge1v5tzwfwmqf4al2
Meljski most (stari)
0
367547
5724453
4951864
2022-07-27T14:39:27Z
A09090091
188929
inf.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|bridge_name=Meljski most|crosses=[[Drava]]|image=Most čez Dravo v Melju 1959.jpg|caption=Slika iz leta 1959|carries=povezuje [[Melje]] in [[Pobrežje]]|open=1949|collapsed=1985|preceded=[[Dvoetažni most, Maribor|Dvoetažni most]]}}
'''Stari Meljski most''' je bil eden izmed [[most]]ov v [[Maribor|Mariboru]] in eden izmed mostov, ki so prečkali [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]].
Stari Meljski most so zgradili leta 1949 in je stal na lokaciji današnjega [[Meljski most|Meljskega mostu]]. V času svojega obstoja je nosil ime '''Meljski most'''. Povezoval je namreč [[Melje]] (danes je to del [[mestna četrt|mestne četrti]] [[Mestna četrt Center|Center]]) in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]]. V osemdesetih letih so stari Meljski most porušili in na njegovem mestu zgradili današnji, novi [[Meljski most]].
== Glej tudi ==
* [[seznam mostov v Mariboru]]
== Viri ==
* Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Melje Bridge|Meljski most}}
<br />
[[Kategorija:Mostovi v Mariboru]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1949]]
[[Kategorija:Mostovi čez Dravo]]
[[Kategorija:Pobrežje, Maribor]]
{{maribor-stub}}
bue2a2xbojn3ko49yerp3ls2hcac7uc
Navpično vzletanje in pristajanje
0
371837
5724406
4772422
2022-07-27T13:01:54Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Vertikalen vzlet in pristanek]] na [[Navpično vzletanje in pristajanje]]: glej [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]]
wikitext
text/x-wiki
[[Image:AV-8B Harrier II-.jpg|thumb|[[Harrier Jump Jet]], eden najuspešnejših VTOL letal s fiksnimi krili]]
'''VTOL''' (ang. Vertical Take-Off and Landing) je oznaka za [[zrakoplov]]e, ki lahko vzletajo in pristajajo vertikalno. Obsega letala s fiksnimi krili, helikopterje in druga plovila z gnanimi rotorji kot [[cikložiro]], [[nagibni rotor]] (tiltrotor) in nagibno krilo (tiltwing).<ref>Campbell 1962 {{page needed|date=December 2011}}</ref><ref>Rogers 1989{{page needed|date=December 2011}}</ref><ref>Laskowitz, I.B. "Vertical Take-Off and Landing (VTOL) Aircraft." ''Annals of the New York Academy of Sciences,'' Vol. 107, Art.1, 25 March 1963.</ref><ref>Markman and Holder 2000 {{page needed|date=December 2011}}</ref>Nekateri VTOL zrakoplovi, lahko obratujejo kot [[CTOL]], [[STOL]] in [[STOVL]] letala. Nekatera plovila kot npr. helikopterji s sankami (brez koles) lahko delujejo samo kot VTOL.
Poleg helikopterjev so dve kategoriji VTOL letal v vojaški uporabi: nagibni rotor (tiltrotor) in usmerjanje potiska kot npr. [[Harrier Jump Jet|Harrier]]. VTOL letala se uporablja kjer se le da v V/STOL načinu (s kratko vzletno stezo namesto vertikalnega vzleta), ker ta način zelo poveča vzletno maso, dolet in tovor, v primerjavi s VTOL.
===Helikopterji===
Helikopterji lahko vzletijo, pristanejo, lebdijo, letijo naprej, nazaj in bočno. To jim omogoča delovanje v prostorih, kjer običajna letala ne bi mogla delovati. Helikopterji imajo relativno dolge, aerodinamične rotorje, ki imajo velik izkoristek in lahko več časa lebdijo, kar je prednost pred drugimi VTOL zrakoplovi. Slabost pa je, da je največja hitrost omejena na nekje 400 km/h, zaradi aerodinamičnih omejitev.
==Sklici in reference==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam letal VTOL]]
[[Kategorija:Načini vzleta in pristanka letal]]
{{normativna kontrola}}
ldzag82it01u1zlqy8qkk17tbzktwcs
5724410
5724406
2022-07-27T13:03:11Z
GeographieMan
179499
glej [[Pogovor:Navpično vzletanje in pristajanje]]
wikitext
text/x-wiki
[[Image:AV-8B Harrier II-.jpg|thumb|[[Harrier Jump Jet]], eden najuspešnejših VTOL letal s fiksnimi krili]]
'''Navpično vzletanje in pristajanje (VTOL)''' (ang. Vertical Take-Off and Landing) je oznaka za [[zrakoplov]]e, ki lahko vzletajo in pristajajo vertikalno. Obsega letala s fiksnimi krili, helikopterje in druga plovila z gnanimi rotorji kot [[cikložiro]], [[nagibni rotor]] (tiltrotor) in nagibno krilo (tiltwing).<ref>Campbell 1962 {{page needed|date=December 2011}}</ref><ref>Rogers 1989{{page needed|date=December 2011}}</ref><ref>Laskowitz, I.B. "Vertical Take-Off and Landing (VTOL) Aircraft." ''Annals of the New York Academy of Sciences,'' Vol. 107, Art.1, 25 March 1963.</ref><ref>Markman and Holder 2000 {{page needed|date=December 2011}}</ref>Nekateri VTOL zrakoplovi, lahko obratujejo kot [[CTOL]], [[STOL]] in [[STOVL]] letala. Nekatera plovila kot npr. helikopterji s sankami (brez koles) lahko delujejo samo kot VTOL.
Poleg helikopterjev so dve kategoriji VTOL letal v vojaški uporabi: nagibni rotor (tiltrotor) in usmerjanje potiska kot npr. [[Harrier Jump Jet|Harrier]]. VTOL letala se uporablja kjer se le da v V/STOL načinu (s kratko vzletno stezo namesto vertikalnega vzleta), ker ta način zelo poveča vzletno maso, dolet in tovor, v primerjavi s VTOL.
===Helikopterji===
Helikopterji lahko vzletijo, pristanejo, lebdijo, letijo naprej, nazaj in bočno. To jim omogoča delovanje v prostorih, kjer običajna letala ne bi mogla delovati. Helikopterji imajo relativno dolge, aerodinamične rotorje, ki imajo velik izkoristek in lahko več časa lebdijo, kar je prednost pred drugimi VTOL zrakoplovi. Slabost pa je, da je največja hitrost omejena na nekje 400 km/h, zaradi aerodinamičnih omejitev.
==Sklici in reference==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam letal VTOL]]
[[Kategorija:Načini vzleta in pristanka letal]]
{{normativna kontrola}}
6o1mba0oggbgg5d4nber7p0sfmanpfk
Kategorija:Renesančna umetnost
14
379503
5724540
5520482
2022-07-27T17:54:47Z
Ljuba brank
92351
kat
wikitext
text/x-wiki
{{cat main|Renesančna umetnost}}
Ta kategorija vsebuje članke o renesančni umetnosti.
[[Kategorija:Renesansa]]
[[Kategorija:Umetnost po dobah]]
[[Kategorija:Umetniške smeri]]
muztwmmqmzgtbdx0istjcjd8liz6h23
Seznam slovenskih policistov
0
386383
5724612
5722026
2022-07-27T20:55:22Z
Amanesciri2021
205950
/* G */
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]]
*[[Miloš Abram]]
*[[David Antolovič]]
*[[Marjan Anzeljc]]
*[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 -
*[[Andrej Anžič]] 1947 -
*[[Damjan Apollonio]]
== B ==
*[[Katja Bašič]] 1946 -
*[[Igor Bavčar]]
*[[Uršula Belaj]]
*[[Slavko Belak]] (1932-89)
*[[Simon Belšak]]
*[[Drago Berden]]
*[[Renato Bešker]]
*[[Vinko Beznik]] 1956 -
*[[Tatjana Bobnar]] 1969 -
*[[Ivan Bokal]] 1923 - 71?
*[[Branimir Bračko]]
*[[Lado Bradač]]
*[[Matej Brajnik]]
*[[Rihard Braniselj]] 1966 -
*[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020
*[[Ivan Bratuž]]
*[[Anton Bregar]]
*[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012
*[[Bogo Brvar]] 1947 -
*[[Anton Bukovnik]] ?
*[[Dušan Burian]]
== C ==
*[[Emil Celar]]
*[[Branko Celar]]
*Celina
*[[Dušan Cotič]]
*[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet)
*[[Rok Cvetko]]
== Č ==
*([[Denis Čaleta]])
*[[Tomaž Čas]]
*[[Emil Čebokli]]
*[[Jakob Čeferin]]
*[[Pavle Čelik]] 1941-
*[[Jože Čerin]]
*[[Miha Čerin]]
*[[Evgen Česnik]]
*[[Boris Čižmek]] - Bor
*[[Robert Črepinko]] 1976-
*[[Leopold Čuček]]
*[[Sandi Čurin]]
*[[Milan Čuš]]
== Ć ==
*[[Mirela Čorić]]
*[[Željko Ćurić]]
== D ==
*[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013
*[[Jakob Demšar]]
*[[Bojan Dobovšek]] 1962 -
*[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020
*[[Marjan Dragan]]
*[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018
*[[Anton Dvoršek]] 1949 -
== E ==
* [[Željko Ernoič]]
*[[Ivan Eržen (SDV)]]
== F ==
* [[Valter Fabjančič]] 1973 -
* [[Marjan Fank]]
*[[Robert Ferenc]] 1967-
*[[Dušan Ferenčak]]
*[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009
*[[Alojz Flisar]]
* [[Danijela Frangež]]
== G ==
*[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]]
*[[Slavko Gerželj]]
*[[Boštjan Glavič]]
*([[Odilo Globočnik]])
*[[Matija Golob]]
*[[Vinko Gorenak]] 1955 -
*[[Silvo Gorenc]] (SDV)
*[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]]
*[[Dušan Gorše]]
*[[Janko Goršek]] 1965-
*[[Evgen Govekar]]
*[[Jožef Grah]]
*[[Boris Grilc]] ?
*[[Boštjan Grm]]
== H ==
*[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946
*[[Zlatko Halilovič]]
*[[Kamilo Hilbert]]
*[[Vidko Hlaj]]
*[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 -
*[[Milan Horvat]] ?
*[[Zvonko Hrastar]]
*[[Robert Hvalec]]
== I ==
* [[Karol Iskra]]
* [[Branko Ivanuš]]
== J ==
*[[Iztok Jakomin]]
*[[Pavel Jamnik]]
*[[Breda Janežič]] 1948 - 1995
*[[Branko Japelj]]
*[[Matjaž Jerkič]]
*[[Leopold Jesenek]]
*[[Aleksander Jevšek]] 1961-
*[[Andrej Jurič]]
== K ==
*[[Primož Kadunc]]
*[[Igor Kanižar]] - 1957
*[[Rastislav Kanižar]]
*[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945
*[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet)
*[[Ivan Kapun]] (promet)
*[[Maksimiljan Karba]]
*[[Dejan Kavčič]]
*[[Leon Keder]] ?
*[[Andrej Kegljevič]]
*[[Igor Kekec]]
*[[Dejan Kink]]
*[[Toni Klančnik]]
*[[Mitja Klavora]] 1955 -
*[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] 1959 -
*[[Jože Kolenc]] 1956 -
*[[Fabjan Kontestabile]]
*[[Slavko Koroš]]
*[[Vinko Korošak]] ?
*[[Drago Kos]] 1961 -
*[[Robert Kos]]
*[[Franc Kosmač]] 1960 -
*[[Franc Kozel]]
*[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92
*[[Robert Kralj]]
*[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986-
*[[Jože Krapše]]
*[[Edo Kranjčevič]] (SDV)
*[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 -
*[[Alojz Kuralt]]
== L ==
*[[Igor Lamberger]]
*[[Uroš Lavrič]]
*[[Brane Legan]]
*[[Damjan Lepoša]]
*[[Uroš Lepoša]]
*[[Borut Likar]] 1955 -
*[[Boštjan Lindav]]
*[[Maks Loh]] ? 1908 - 87?
*[[Ivan Lokovšek]] - Jan
*[[Danijel Lorbek]] 1969 -
* [[Bojan Lunežnik]]
== M ==
*[[Igor Maher]] 1967-
*Nace Majcen
*[[Darko Majhenič]] 1967-
*[[Pavel Martonoši]] 1944-
*[[Robert Mastnak Mlakar]]
*[[Franci Matoz]]
*[[Darko Maver]] 1951 -
*[[Marko Medvešek]]
*[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005
*[[Jože Mencin]]
*[[Drago Menegalija]]
*[[Gorazd Meško]] 1965 -
*[[Damjan Miklič]]
*[[Neža Miklič]]
*Mikolič ?
*[[Marko Milačič]]
*[[Franc Mlinarič]] 1956 -
*[[Vinko Mlinšek]]
*[[Matija Močnik]] 1881 - 1962
*[[Melita Močnik]]
*[[Alojzij Mohar]]
*[[Dušan Mohorko]] 1959 -
*[[Miha Molan]]
*[[Ivan More - Žan]]
*[[Robert Mravljak]]
*[[Darko Muženič]]
== N ==
* [[Boris Novak]]
*[[Janko Novak]] (policijski vikar)
*[[Majda Nagode]]
== O ==
* [[Anton Olaj]]
*[[Tomislav Omejec]]
*[[Jakob Ornik]]
*[[Jože Osterc (policist)]]
*[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003
*[[Miran Ozebek]]
== P ==
*[[Milan Pagon]] 1957 -
*[[Stane Pajk]]
*[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj
*[[Ivan Pasar]]
*[[Janez Pavčič]]
*[[Alojzij Pavlič]]
*[[Janez Pečar]]?
*[[Tomaž Pečjak]]
*[[Alojzij Penko]]
*[[Jože Perko]]
*[[Tomaž Peršolja]]
*[[Emerik Peterka]]
*[[Zoran Petrović]]
*[[Marko Pirjevec]]
*[[Franc Pirkovič]]
*[[Stane Plohl]]
*[[Mirko Ploj]] (1956-)
*Podbevšek
*[[Lojze Podobnik]] (1949-)
*[[Andrej Podvršič]]
*[[Leopold Pogačar]]
*[[Svitoslav Pogelšek]]
*[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 -
*[[Katjuša Popović]]
*[[Edo Posega]] 1948 -
* [[Bojan Potočnik]] 1954 -
*[[Franci Povše]]
*[[Anton Pozvek]]
*[[Peter Pungartnik]]
== R ==
*[[Ciril Ravbar]]
*[[Boris Rehar]]
*[[Martin Renko]]
*[[Roman Rep]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Vojko Robnik]]
*[[Boris Rojs]]
*[[Jože Romšek]] 1954-
*[[Roman Rovanšek]]
*[[Robert Rožaj]]
*[[Andrej Rupnik]]
*[[Janez Rupnik]]
== S ==
*[[Karlo Sagadin]]
*[[Simon Savski]]
*[[Jože Senica]]
*[[Ivan Simič]]
*[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija)
*[[Alojz Sladič]]
*[[Branko Slak]]
*[[Robert Slodej]]
*[[Simon Slokan]]
* [[Slavko Soršak]]
* [[Marjan Starc]]
*[[Fabio Steffe]]
*[[Vinko Stojnšek]]
*[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]]
*[[Robert Sušanj]]
== Š ==
*[[Branko Šekoranja]]
*[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]]
*[[Silvo Šivic]] (1909-1982)
*[[Rado Škraba]]
*[[Jure Škrbec]] 1981 -
*[[Darko Škrlj]] ?
*[[Franc Šoster]] (1946-1991)
*[[Robert Štaba]] ?
*[[Srečko Šteiner]]
*[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017)
*[[Iztok Štucin]]
*[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]]
*[[Miran Štupica]]
*[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984)
*[[Robert Šumi]] (1974-)
== T ==
* [[Robert Tekavec]]
*[[Rudi Terpin]]
*[[Ljubo Tomažič]]
*[[Andrej Torkar]]
*[[Anton Travner]]
*[[Božo Truden]]?
== U ==
*[[Vojko Urbas]]
*[[Radivoj Uroševič]]
== V ==
* [[Rajmund Veber]]
*[[Simon Velički]]
*[[Rajko Velikonja]]
*[[Igor Velov]]
*[[Stanislav Veniger]]
*[[Vlado Vidic]]?
* [[Angel Vidmar]]
* [[Drago Vidrih]]
*[[Gorazd Vidrih]]
* [[Simon Vindiš]]
*[[Marjan Vrbnjak]]
* [[Stanislav Vrečar]]
* [[Tone Vrečar]]
*[[Bojan Vrečič]]
*[[Milan Vršec]] ?
== W ==
* [[Aleks Winkler]]
* [[Janez Winkler]] 1927 - 202_
== Z ==
* [[Drago Zadnikar]]
*[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet)
*[[Andrej Zbašnik]]
*[[Janez Zemljarič]]
* [[Igor Zlodej]]
== Ž ==
* [[Miroslav Žaberl]]
*[[Boris Žagar]]
* [[Ciril Žerjav]]
*[[Danijel Žibret]]
*[[Vinko Žitnik]]
*[[Boris Žnidarič]]
{{seznami narodov po poklicu|policistov}}
[[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]]
[[Kategorija:Slovenski policisti|*]]
o8uxvcawl5xf4dqng5fyxoo4n3vrjy0
Uporabnik:Shabicht/peskovnik
2
386841
5724616
5723858
2022-07-27T21:05:33Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713
==1751
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
j5zo8j110lehtkj7pqwet1y55fwiaz8
5724617
5724616
2022-07-27T21:06:25Z
Shabicht
3554
/* 1713 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
4dicke51dfn8032z2xz97zd8dnktez6
5724618
5724617
2022-07-27T21:08:23Z
Shabicht
3554
/* 1369 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
pdxbl38fonm2ezfu7vbc4lsuclnhe33
5724619
5724618
2022-07-27T21:08:54Z
Shabicht
3554
/* 1482–1509 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
smm58oxpfe1wticryg8ysva8x4sea7j
5724620
5724619
2022-07-27T21:14:10Z
Shabicht
3554
/* 1713 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
28s3wf96t9lm3l38tntb3yeg95r23cb
5724623
5724620
2022-07-27T21:17:52Z
Shabicht
3554
/* 1369 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
m1bdpu08yu4eapqo9x9fz61rl4mipbu
5724624
5724623
2022-07-27T21:22:03Z
Shabicht
3554
/* 1866 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=42}}
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
2l8lcfj3lycietih6nyogtdbbpnrkf9
5724625
5724624
2022-07-27T21:22:48Z
Shabicht
3554
/* 1866 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
mfmtyywyhqnc2riuxccc0mdzzudhkyd
5724626
5724625
2022-07-27T21:23:32Z
Shabicht
3554
/* 1869 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
obj70j2s1tqvtn78t3kax8rpmbjqlbh
5724627
5724626
2022-07-27T21:24:33Z
Shabicht
3554
/* 1173 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
a4cl4gyx4te3ydcd4wjshrvhdcpp8y8
5724628
5724627
2022-07-27T21:27:52Z
Shabicht
3554
/* 1751 */
wikitext
text/x-wiki
==1146==
* v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}
==1173==
* prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
==1369==
* že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
==1482–1509==
* župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
==1669–1697==
* župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]] je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
==1713==
* v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref>
==1751==
* župnija povišana v nadžupnijo<ref name="L870">{{navedi knjigo |last=Boldin|first=Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter= Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |page=85}}</ref>
==1799==
* pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jakomini
==1863==
* nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Jože Koporc
==1866==
* slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1869==
* namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
==1874==
* streha na rožnovenjski kapeli je dobila današnjo podobo
==1875==
* [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
==1887==
* [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil sedanji rožnovenski oltar {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
==1910==
* [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Lovrenca
| fullname =
| image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Bizeljsko]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Lovrenc]]
| side altars =
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =
| people =
| architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725)
| architectural type =
| style =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height =
| materials =
| bells =
| bell weight =
| parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra =
{{Infopolje RKD
| embed = yes
| ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998
| refšt=2879
| lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko
| občina = Brežice
}}
}}
'''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]].
Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]].
== Zgodovina ==
13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818
== Arhitektura ==
Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]].
== Notranja oprema==
Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}}
{{Dekanija Videm ob Savi}}
{{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}}
{{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}}
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]]
[[Kategorija:Bizeljsko]]
[[Kategorija:Župnija Bizeljsko]]
[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Colibri 12''']][[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|thumb|right|220px|Tomos '''Automatic A3 MS''']][[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|220px|thumb|desno|Tomos APN4 MS]]
* Tomos '''Colibri 15 Touring'''
* Tomos '''Colibri 15 Sport'''
* Tomos '''Colibri 14TL'''
* Tomos '''Colibri 14TLS'''
* Tomos '''Colibri 15TL'''
* Tomos '''Colibri 15SL'''
* Tomos '''Colibri 15SLH'''
* Tomos '''Cross 50 junior'''
* Tomos '''Colibri 14TLC'''
* Tomos '''15 Sprint'''
* Tomos '''PTT 77'''
* Tomos '''Electronic 90'''
* Tomos '''Automatic T/TT 23" (Laura ali Jermenar)'''
* Tomos '''Automatic N/NT'''
* Tomos '''Automatic 1'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Tricikel'''
* Tomos '''Cross 50 Senior'''
* Tomos '''14TL'''
*Tomos '''14M'''
* Tomos '''15 SLC'''
* Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]/4H/4K/4KS'''
* Tomos '''APN 4M/4MS/4T'''
* Tomos '''APN 7'''
* Tomos '''Automatic 3/3K'''
* Tomos '''Automatic 3M/3MS/KLSG'''
* Tomos '''Automatic 3S/3L/3SL'''
* Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6]]/6S'''
* Tomos '''BT 50/50S'''
* Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50C]]/50B'''
* Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''
* Tomos '''Colibri A5'''
*Tomos '''A35S/A35L/A35SL'''
*Tomos '''Super Tom TX-50'''
* Tomos '''TSR 50''' (skuter, osnova Hyosung Sense 50)
* Tomos '''Targa/Sprint/Standard'''
*Tomos '''Targa LX/TT Classic'''
*Tomos '''Alpino'''
* Tomos '''Flexer'''
* Tomos '''Revival'''
*Tomos '''Streetmate'''
* Tomos '''Youngst'R / Youngst Racing'''
* Tomos '''SM125/SE125''' (Yamaha agregat)
* Tomos '''MC50 junior/senior'''
* Tomos '''MC80''' (Yamaha agregat PW80)
*Tomos '''Racing / Funtastic'''
*Tomos '''HipHop'''
*Tomos '''FunSport'r'''
*Tomos '''Classic XL'''
*Tomos '''E-lite''' (GreenTrans EMA98)
*Tomos '''Nitro 50/125''' (Baotian Hero)
*Tomos '''Tweeter 50/125''' (Sym Symphony)
*Tomos '''Racing TT'''
*Tomos '''Roadie'''
===Dirkalniki===
* Tomos '''D3'''
* Tomos '''D5'''
* Tomos '''D7'''
* Tomos '''D9'''
* Tomos '''D6'''
* Tomos '''Cross Junior'''
* Tomos '''Cross Senior'''
* Tomos '''DMS (GP75)'''
* Tomos '''DM GP77'''
* Tomos '''DM GP (GP78)'''
* Tomos '''DM GP (GP79)'''
{| class="wikitable"
|-
!
! ime modela
! slika
! leta proizvodnje
! agregat
! opis
|-
| 1.
| Tomos '''Puch 250 SG/SGA/SGS/SGSA'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 2.
| Tomos Puch 175 SV/SVS
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 3.
| Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 4.
| Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 5.
| Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri VS 50/50K/50S'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 6.
| Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 7.
| Tomos '''Colibri MOSCO (Scooter)'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 8.
| Tomos '''Colibri 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 9.
| Tomos '''Colibri 12'''
|[[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]]
|
|
|
|-
| 10.
| Tomos '''Colibri T 11'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 11.
| Tomos '''Colibri T 12'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 13.
| Tomos '''Colibri T 13'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 14.
| Tomos '''Colibri T 03''''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 15.
|Tomos '''Colibri A-OS'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 16.
| Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 17.
|Tomos '''Colibri A-ON'''
|[[Slika:|100px]]
|
|-
| 18.
|Tomos '''Colibri 14V'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 19.
|Tomos '''Colibri 14VN'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 20.
|Tomos '''Colibri 14'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 21.
| Tomos '''Colibri 15 Touring'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 22.
|Tomos '''Colibri 15 Sport'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
| 24.
|Tomos '''Colibri 14TL'''
|[[Slika:|100px]]
|
|
|
|-
|}
aeb9xwg9pjjlgqfmkstyqz3n5d6n3ed
Pont de Normandie
0
401227
5724394
5460768
2022-07-27T12:16:50Z
A09090091
188929
dp. inf, slo.
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox bridge
|bridge_name=Pont de Normandie
|image=J79164 Yul cdg 20140624-051332.55 France.jpg
|caption=Pont de Normandie
|official_name=
|carries= avtocesta A29
|crosses=[[Sena]]
|locale=[[Le Havre]]–[[Honfleur]], [[Francija]]
|maint=Société des Autoroutes de Paris Normandie
|id=
|design=Kabelski most
|mainspan=856 m
|length=2143,21 m
|width=23,60 m
|clearance=
|below=
|height=214,77 m
|traffic=
|open=1995
|closed=
|toll=
|builder=Bouygues<br> Campenon Bernard<br>Dumez<br>Monberg & Thorsen<br>Quillery<br>Sogea<br>Spie Batignolles
|map_cue=
|map_image=
|map_text=6777777
|map_width=
|coordinates= {{coord|49|26|09|N|0|16|28|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}}
|begin=1988|designer=Michel Virlogeux, F. Doyelle, C. Lavigne}}
'''Pont de Normandie''' je cestni [[most]], ki se razteza preko [[Sena|Sene]] in povezuje [[Le Havre]] s [[Honfleur]]jem v [[Normandija|Normandiji]] na severu [[Francija|Francije]]. Njegova skupna dolžina je 2.143,21 metrov - z največjim razponom 856 m med obema [[Pilon (stavbarstvo)|pilon]]oma. To je tudi zadnji most ki prečka Seno preden se ta izliva v [[ocean]]. Kljub temu, da je to most za katerega se plača mostnina, je na njem tudi pešpot, kot tudi ozek kolesarski pas, kar omogoča [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem prečkanje mostu brezplačno.<ref>[http://www.pontsnormandietancarville.fr/Infos-pratiques/Tarifs Current price list.]</ref>
== Konstrukcija ==
Most je projektiral Michel Virlogeux, splošne študije so bile izdelane pod vodstvom Bernarda Raspauda iz Bouygues in vodenje dela razdeljeno med G. Barleta in P. Jacqueta. [[Arhitekt]]a sta bila François Doyelle in Charles Lavigne.<ref> Structurae [http://structurae.net/structures/normandy-bridge]</ref> Gradnjo so vodili Bouygues, Campenon Bernard, Dumez, Monberg & Thorsen, Quillery, Sogea in Spie Batignolles. Začela se je leta 1988 in je trajala 7 let. Most so predali prometu 20. januarja 1995.
V tistem času je bil most najdaljši most s poševnimi zategami na svetu in je imel tudi rekord za najdaljši razpon med piloni. Imel je več kot 250 metrov več med piloni kot najdaljši pred njim ([[most Yangpu, Šanghaj|most Yangpu]] v [[Šanghaj]]u, [[Kitajska]]). Ta rekord je bil presežen v letu 1999 z [[most Tatara|mostom Tatara]] na [[Japonska|Japonskem]]. Njegova rekordna dolžina je bila presežena leta 2004 z 2883 metrov dolgim [[Most Rio-Antirrio|Rio-Antirrio]]. Ob koncu gradnje so skupni stroški za most in vse pomožne objekte in stroški financiranja znašali 465.000.000 $, financiral ga je Natixis. Samo lastni stroški mostu so znašali 233.000.000 € (250 milijonov dolarjev).<ref>The Normandy bridge: The bridge in figures [http://www.planete-tp.com/en/IMG/pdf/3_cle67bb35-5.pdf] | accessdate = 10 August 2014</ref><ref name=ENR>[http://enr.construction.com/engineering/pdf/sourcebook/global/2003-Top_Global_Sourcebook.pdf],Construction Facts - The Sourcebook of Statistics, Records and Resources, Engineering News Record, publisher McGraw Hill, volume = 251, Number 20a, November 2003, accessdate = 9 August 2014</ref>
Zasnova mostu s poševnimi zategami je bila izbrana, ker je bila cenejša in bolj odporna na močne vetrove, kot konstrukcija visečega mostu.
== Podatki ==
Mostna konstrukcija je jeklen prednapet betonski kompozitni most. Prečni prerez 23,6 metrov je razdeljen na štiri pasove za promet in dva pasova za pešce in kolesarje. Pilona sta iz betona, oblikovana kot narobe obrnjen Y. Tehtata več kot 20.000 ton in sta 214,77 metrov visoka. Vgrajenega je bilo več kot 19.000 ton jekla in 184 Freyssinet kablov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.pontsnormandietancarville.fr/ Website of Pont de Normandie and Pont de Tancarville] {{fr icon}}
* [http://www.sapn.fr/ Website of the company operating the bridge] {{fr icon}}
<br>
[[Image:Pont de normandie.jpg|600 px|thumb|left| Panoramski pogled mostu]]
{{commons category|Pont de Normandie}}
[[Kategorija:Mostovi čez Seno]]
[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1995]]
{{normativna kontrola}}
dmzalges51wuymjkm13z17cq1rwtrue
Baročna arhitektura
0
405099
5724472
5559413
2022-07-27T15:04:28Z
Ljuba brank
92351
np
wikitext
text/x-wiki
[[File:Lazio Roma SIgnazio tango7174.jpg|thumb|Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim]]
'''Baročna arhitektura''' je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17. stoletja in se postopoma razširil po Evropi. Prva jo je uvedla [[Rimskokatoliška cerkev |katoliška cerkev]], zlasti [[jezuiti]], kot sredstvo za boj proti [[reformacija|reformaciji]] in [[protestantizem|protestantska]] cerkev z novo arhitekturo, ki je vzbujala presenečenje in strahospoštovanje. Svoj vrhunec je dosegel v visokem baroku (1625-1675), ko so ga uporabljali v cerkvah in palačah v Italiji, Španiji, na Portugalskem in v Franciji ter Avstriji. V poznem baročnem obdobju (1675–1750) je segel vse do Rusije in španskih in portugalskih kolonij v Latinski Ameriki. Od leta 1730 se je v Srednji Evropi pojavila in razcvetela še bolj dovršeno dekorativna različica, imenovana [[rokoko]].<ref>Oudin, ''Dictionnaire des Architectes'' (1994), pp. 43–44</ref><ref>Ducher (1988), Flammarion, pg. 102–104</ref>
Baročni arhitekti so vzeli osnovne elemente [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]], vključno s kupolami in kolonadami, ter jih naredili višje, mogočnejše, bolj okrašene in bolj dramatične. Notranji učinki so bili pogosto doseženi z uporabo [[Iluzionistično stropno slikarstvo|iluzionističnega stropnega slikarstva]] ali [[trompe l'oeil]] slik v kombinaciji s kiparskim okrasom; Oko je povlečeno navzgor, kar daje iluzijo, da človek gleda v nebesa. Grozdi izklesanih angelov in poslikanih figur krasijo strop. Za dramatičen učinek je bila uporabljena tudi svetloba; tekla je navzdol iz kupol in se odražala v obilju pozlate. Zviti zidovi so bili pogosto uporabljeni tudi za iluzijo gibanja navzgor, [[kartuša|kartuše]] in drugi dekorativni elementi pa so zasedali vsak razpoložljiv prostor. V baročnih palačah so velika stopnišča postala osrednji element.<ref>Ducher (1988), Flammarion, pg. 102</ref>
V '''zgodnjem baroku''' (1584–1625) je večinoma prevladovalo delo rimskih arhitektov, zlasti cerkev [[Il Gesù]] [[Giacomo della Porta|Giacoma della Porta]] (posvečena 1584), pročelje in [[kolonada]] [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] (dokončana 1612) in razkošna notranjost [[palača Barberini|palače Barberini]] [[Pietro da Cortona|Pietra da Cortone]] (1633–1639). V Franciji je bil zgodnji primer tega sloga [[Luksemburška palača]] (1615–45), ki jo je zgradil [[Salomon de Brosse]] za [[Marija Medičejska|Marijo Medičejsko]].<ref>Toman (Rolf, ''L'Art Baroque – Architecture – Sculpture- Peinture'' (2015) pp. 12–70</ref>
'''Visoki barok''' (1625–1675) je ustvaril večja dela v Rimu, vključno Cerkev Santi Luca e Martina (1635–50) Pietro da Cortona, [[Francesco Borromini]] ([[San Carlo alle Quattro Fontane]] (1634–1646) in [[Gian Lorenzo Bernini]] (Kolonada bazilike svetega Petra) (1656–57). V Benetkah so visoka baročna dela Santa Maria della Salute, [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhena]]. Primeri v Franciji so [[Pavillon de l'Horloge]] [[Louvrska palača| Louvrske palače]] [[Jacques Lemercier|Jacquesa Lemerciera]] (1624–1645), kapela na [[Sorbonne|Sorbonni]] Jacquesa Lemercierja (1626–35) in [[Château de Maisons]] [[François Mansart| Françoisa Mansarta]] (1630–1651)
V '''poznem baroku''' (1675–1750) se je slog razširil po vseh delih Evrope ter v kolonijah Španije in Portugalske v [[Novi svet|Novem svetu]]. Nacionalni slogi so postali bolj raznoliki in izraziti. Pozni barok v Franciji, pod [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]] je bil bolj urejen in klasičen; primeri so Dvorana ogledal [[Versajska palača|Versajske palače]] in kupola [[Les Invalides]]. Posebej okrašena varianta se je pojavila v začetku 18. stoletja; prvič se je imenoval ''[[rocaille]]'' v Franciji; nato rokoko v Španiji in Srednji Evropi. Izdelana in poslikana dekoracija pokriva vsak prostor na stenah in stropu. Njegov najslavnejši arhitekt je bil [[Balthasar Neumann]], znan po [[Bazilika Vierzehnheiligen|Baziliki štirinajstih svetih pomočnikov]] in [[Würzburška rezidenca| Würzburški rezidenci]] (1749–51) [5] Druga varianta iz 18. stoletja je bila luteranska baročna umetnost, ki jo je ponazorila [[Dresdenska Frauenkirche]] (1726–1743).
== Značilnosti ==
Baročna arhitektura je pogosto uporabljala vizualne in teatralne učinke, zasnovane za presenečenje in začudenje gledalca.
* '''[[Kupola|Kupole]]''' so bile skupna lastnost. Njihova notranjost je bila pogosto poslikana kot nebo, napolnjeno z angeli in kipi s sončnimi žarki, kar kaže na slavo ali vizijo neba. Hruškaste oblike so se včasih uporabljale v bavarskem, češkem, poljskem in ukrajinskem baroku
* '''Poslikave v [[trompe l'oeil]]u''' angelov in svetnikov v kupoli in na stropu v kombinaciji s [[štukatura|štukaturnimi]] okvirji ali okrasom, ki dajejo iluzijo treh dimenzij in gledanjem skozi strop v nebesa. Včasih so videti, da naslikane ali kiparske figure [[Atlant]]ov držijo strop. V nekaterih baročnih cerkvah je naslikana kupola na stropu dajala iluzijo treh dimenzij.
* '''Velika stopnišča''' so pogosto zasedala osrednje mesto in so bila uporabljena za dramatičen učinek, navijajoča navzgor, s spreminjanjem pogledov z različnih stopenj, ki služi kot prostor za slovesnosti. <ref name="Ducher 1988, pg. 102">Ducher (1988), pg. 102</ref>
* '''[[Kartuša|Kartuše]]''' v zapletenih oblikah in izrisani okvirji razbijejo površine in dodajo tridimenzionalne učinke stenam.
* '''Ogledala''', ki dajejo vtis globine in večjega prostora, zlasti v kombinaciji z okni, kot v Dvorani ogledal v Versajski palači.
* '''Nepopolni arhitekturni elementi''', na primer fronte z manjkajočimi odseki, zaradi česar se odseki spojijo in dezorientirajo oko.
* '''[[Chiaroscúro]]''', uporaba močnih kontrastov teme in svetlobe za dramatičen učinek.
* '''Nadzemna skulptura''', [[Putto|putti]] ali figura na stropu ali tik pod njim, iz [[les]]a (pogosto pozlačenega), mavca ali štukature, [[marmor]]ja ali umetnega zaključka, kar daje vtis lebdenja v zraku.
* '''Zviti stebri''' (''Salomonovi stebri''), ki so dajali iluzijo gibanja.
* '''Eliptični''' ali '''ovalni prostori''', ki odpravljajo prave kote. Včasih je bila ovalna [[cerkvena ladja|ladja]] obdana z sevajočimi krožnimi [[kapela]]mi. To je značilnost Bazilike štirinajstih svetih pomočnikov Balthasarja Neumanna.<ref>Ducher, Robert, ''Caractéristique des Styles]]'' (1988), pg. 102–103</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Borromini's coat of arms of Urban VIII in Bernini's Palazzo Barberini by Filippo Juvarra (1711).jpg|Dekorativna kartuša v Barberinijevi palači, delo Filippo Juvarra (1711)
File:Annibale Carracci, Farnese Ceiling (South Side).png|Strop v galeriji Farnese, [[Annibale Carracci]] (1597-1704)
Image:Fresco with Trompe l'oeuil - Andrea Pozzo -Jesuit Church Vienna.jpg|Iluzija kupole na stropu Jezuitske cerkve na Dunaju, [[Andrea Pozzo]] (1703)
File:Bundesarchiv B 145 Bild-F079088-0003, Würzburg, Residenz.jpg|Veliko stopnišče Würzburške rezidence (1720-1780)
File:Chiesa del Gesù September 2015-7a.jpg|[[Trompe l'oeil]] učinek na stropu cerkve [[Il Gesu]], Rim, Giovanni Battista Gaulli (končana 1679)
File:VauxLeVicomteJardines.jpg|Vrtovi [[Graščina Vaux-le-Vicomte|palače Vaux-le-Vicomte]]. Baročni vrt, zasnovan tako, da si ga ogledujemo od zgoraj z oken in terase gradu in je bil podaljšek notranje arhitekture in oblikovanja.
</gallery>
==Tlorisi==
<gallery mode="packed" heights="200">
File:LucaMartina.jpg|Križni tloris visokobaročne cerkve, [[Santi Luca e Martina]] v Rimu, avtor [[Pietro da Cortona]] (1639–1669)
File:Floor Map Sant'Andrea al Quirinale, Rome.svg|Tloris [[Sant'Andrea al Quirinale]], [[Gian Lorenzo Bernini]] (1658–1661) prikazuje vhod (spodaj), oltar (zgoraj) in sevalne kapele.
File:VierzehnheiligenPlan.jpg|Tloris poznobaročne [[Bazilika Vierzehnheiligen|bazilike štirinajstih svetih pomočnikov]], [[Balthasar Neumann]], zgrajena med letoma 1743 in 1772. Oltar je v sredini v ovalnem delu.
</gallery>
== Zgodovina ==
=== Zgodnji barok (1584–1625) ===
{{glavni|Italijanska baročna arhitektura| Francoska baročna arhitektura}}
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Church of the Gesù, Rome.jpg|Fasada cerkve [[Il Gesù]], Rim (posvečena 1584)
File:Dome of Church of the Gesù (Rome).jpg|Notranjost kupole cerkve Il Gesù, [[Giacomo Barozzi da Vignola]] in [[Giacomo della Porta]]
File:Нясвіж Касцёл Божага Цела.JPG|[[Cerkev Corpus Christi, Nesvizh]] v sodobni Belorusiji (1586 in 1593)
File:Santa Susanna (Rome) - facade.jpg|Fasada [[Santa Susanna]], Rim, [[Carlo Maderno]] (1603)
File:Kraków - Kościół pw. Św. Piotra i Pawła 01.jpg|Cerkev sv. Petra in Pavla, Krakov, Poljska, [[Giovanni Maria Bernardoni]] (1605–1619)
File:Facade St-Gervais St-Protais.jpg|Cerkev St-Gervais-et-St-Protais, prva pariška cerkev s fasado v novem baročnem slogu (1616–20)
File:Palais Luxembourg Sunset Edit.JPG|[[Luksemburška palača]], [[Salomon de Brosse]] (1615–1624)
File:Basilika Bom Jesus.jpeg|Bazilika Bom Jesus, Goa, Indija. Svetovna dediščina zgrajena v baročnem slogu in končana leta 1604. V njej je pokopan sv. Frančišek Ksaverij]].
</gallery>
Baročna arhitektura se je prvič pojavila konec 16. in v začetku 17. stoletja v verski arhitekturi v Rimu, da bi preprečila priljubljenost [[protestantizem|protestantske]] [[reformacija|reformacije]]. Bila je reakcija na hujši in akademski prejšnji slog cerkva, njen namen je bil spodbuditi navadne ljudi z učinki presenečenja, čustev in strahospoštovanja. Da bi to dosegel, je uporabil kombinacijo kontrasta, gibanja, ''[[trompe l'oeil]]'' in drugih dramskih in gledaliških učinkov, kot je ''[[iluzionistično stropno slikarstvo]]'', uporaba poslikanih stropov, ki so dali iluzijo, da nekdo gleda naravnost v nebo. Novemu slogu so bili še posebej naklonjeni novi verski redovi, vključno z [[teatinci]] in [[Družba Jezusova|jezuiti]], ki so zgradili nove cerkve, namenjene privabljanju in navdihovanju širokega občinstva.<ref>Ducher, ''Caracteristique des Styles'' (1989), p. 102</ref>
====Rim====
Eden prvih baročnih arhitektov [[Carlo Maderno]] je v novi fasadi in stebrih bazilike svetega Petra uporabil baročne učinke prostora in perspektive, ki je bil zasnovan tako, da je v nasprotju z velikansko kupolo, ki jo je zgradil [[Michelangelo]], njo dopolnil.<ref>Ducher, ''Caracteristique des Styles'' (1989), p. 104</ref> Drugi vplivni zgodnji primeri v Rimu so cerkev [[Il Gesù]] [[Giacomo della Porta|Giacoma della Porta]] (posvečena 1584) s prvo baročno fasado in zelo bogato okrašeno notranjostjo ter Santa Susanna (1603) Carla Maderna.<ref>Wittkower R., ''Art & Architecture in Italy 1600–1750'', 1985 edn, p. 111</ref>
====Pariz====
Jezuiti so slog kmalu uvozili v Pariz. [[Cerkev Saint-Gervais-Saint-Protais]] v Parizu (1615–1621) je imela prvo baročno fasado v Franciji, prvo, ki je imela, tako kot italijanske baročne fasade, tri naložene klasične rede. Italijanski slog palač je v Pariz uvozila tudi [[Marija Medičejska]] za novo rezidenco, [[Luksemburško palačo]] (1615–1624) arhitekta Salomona de Brosseja in za novo krilo [[Chateau of Blois]], Francoisa Mansarda (1635–38 ). Nicolas Fouquet, finančni nadzornik mladega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], je za svoj dvorec v [[Graščina Vaux-le-Vicomte |Vaux-le-Vicomte]] (1612–1670) Louisa Le Vaua izbral nov slog. Kralj ga je kasneje zaprl zaradi ekstravagantnih stroškov palače.<ref>Toman, ''L'Art Baroque'' (2015) p. 125</ref>
====Srednja Evropa====
Prvi primer zgodnjega baroka v srednji Evropi je bila cerkev Corpus Christi, Nesvizh v [[Republika dveh narodov|poljsko-litovski zvezi]], ki so jo jezuiti zgradili po rimskem vzoru med letoma 1586 in 1593 v Nieświežu (po letu 1945 je Niasvizh v Belorusiji).<ref>{{cite web |author = Aliaksiej Sierka|url = http://www.belarusguide.com/as/heritage/monument.html#kas |title = The Farny Roman-Catholic Church |work = www.belarusguide.com |access-date = 2010-08-06| archive-url= https://web.archive.org/web/20100708132730/http://www.belarusguide.com/as/heritage/monument.html| archive-date= 8 July 2010 | url-status= live}}</ref><ref name="slavica">{{cite book |author=Adam Mickiewicz University|title=Lituano-Slavica Posnaniensia |year=1991 |page=90|chapter=Volumes 5–6 |publisher=UAM |isbn=83-232-0408-X|language=pl|author-link= }}</ref> Cerkev je prva kupolasta bazilika z baročno fasado v državah Commonwealtha in Vzhodne Evrope. Drugi zgodnji primer na Poljskem je cerkev sv. Petra in Pavla v [[Krakov]]u, ki jo je med letoma 1597 in 1619 zgradil italijanski jezuitski arhitekt Giovanni Maria Bernardoni.
===Visoki barok (1625–1675)===
====Italija====
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Bernini Baldachino.jpg|Berninijev Baldahin, [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (1623–34)
File:Allegory of Divine Providence and Barberini Power (Cortona) in Palazzo Barberini (Roma).jpg|[[Freska]] na stropu velikega salona, [[palača Barberini]] v Rimu, [[Pietro da Cortona]] (1633–1639)
File:SCarloQuattroFontaneRome2.jpg|[[San Carlo alle Quattro Fontane]], [[Francesco Borromini]] (1634–1646)
File:San Carlo alle Quattro Fontane (Rome) - Dome.jpg|Notranjost kupole San Carlo alle Quattro Fontane, Francesco Borromini (1638–1641)
File:Santi Luca e Martina (seen from Tabularium) - Roman Forum - Rome 2016 (2).jpg|Cerkev Santi Luca e Martina, Rim, [[Pietro da Cortona]] (1635–50)
File:Santa Maria della Salute (Venice).jpg|[[Cerkev Santa Maria della Salute]], [[Baldassare Longhena]] v Benetkah (1630–31).
</gallery>
[[Papež Urban VIII.]], ki je deloval od 1623 do 1644, je postal najvplivnejši pokrovitelj baročnega sloga. Po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] leta 1629 je Urban za glavnega papeškega arhitekta imenoval arhitekta in kiparja [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Bernini ni ustvaril samo baročnih stavb, temveč tudi baročne notranjosti, trge in fontane, s čimer je središče Rima spremenil v ogromno gledališče. Bernini je obnovil cerkev Santa Bibiana in cerkev San Sebastiano al Palatino na [[Palatinski grič| Palatinskem griču]] v baročne znamenitosti, načrtoval Fontano del Tritone na trgu Piazza Barberini in ustvaril [[baldahin]] kot osrednjo točko bazilike sv. Petra.<ref>Toman, ''L'Art Baroque'' (2015), pp. 15–45</ref>
Visoki barok se je postopoma razširil po Italiji, onkraj Rima. V tem obdobju je Baldassare Longhena v Benetkah (1630–31) zgradil [[cerkev Santa Maria della Salute]]. Cerkve niso bile edine stavbe, ki so uporabljale baročni slog. Eden najlepših spomenikov zgodnjega baroka je [[palača Barberini]] (1626–1629), prebivališče družine Urbana VIII. Začel jo graditi je Carlo Maderno, dokončala in okrasila pa Bernini in Francesco Borromini. Zunaj papeževe družinske rezidence je bila razmeroma zadržana, vendar notranjost in še posebej neizmerna freska na stropu salona, ''Alegorija božanske previdnosti in Barberinijeva moč'', ki jo je naslikal Pietro da Cortona, veljajo za mojstrovine baročne umetnosti in dekoracije.<ref>Toman, ''L'Art baroque'' (2015), pp. 21–23</ref> Ukrivljene fasade in iluzija gibanja so bili posebnost Francesca Borrominija, predvsem v San Carlu alle Quattro Fontane (1634–1646), ki je ena od znamenitosti visokega baroka.<ref>Ducher (1989) p. 104</ref> Drug pomemben spomenik tega obdobja je bila cerkev Santi Luca e Martina v Rimu Pietra da Cortone (1635–50) v obliki grškega križa z elegantno kupolo. Po smrti Urbana VIII. in kratki vladavini njegovega naslednika je [[Papež Aleksander VII.|papeža Aleksandra VII.]] od 1666 do 1667 so videli več gradnje baročnih cerkva, trgov in vodnjakov v Rimu s strani Carla Rainaldija, Berninija in Carla Fontane.<ref>Toman, ''L'Art baroque'' (2015), pp. 24–45</ref>
====Francija====
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Paris - Palais du Louvre - Pavillon de l'horloge - PA00085992 - 001.jpg|Pavillon de l’Horloge, [[Louvrska palača]], [[Jacques Lemercier]] (1624–1645)
File:Sorbonne DSC09369.jpg|Kapela Sorbonne, [[Jacques Lemercier]] (1626–35)
File:Château de Maisons-Laffitte 001.jpg|[[Château de Maisons]], [[François Mansart]] (1630–1651)
</gallery>
Kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] je med letoma 1607 in 1614 v Rim poslal arhitekta Jacquesa Lemercierja, da bi preučil nov slog. Po vrnitvi v Francijo je zasnoval Pavillon de l’Horloge [[Louvrska palača|Louvrske palače]] (začetek 1626) in, kar je še pomembneje, kapelo [[Sorbonne]], prvo cerkveno kupolo v Parizu. Zasnovana je bila leta 1626, gradnja pa se je začela leta 1635.<ref>Toman (2015) p. 128</ref> Naslednji pomemben francoski baročni projekt je bila veliko večja kupola za cerkev [[Val-de-Grâce]], ki sta jo leta 1645 začela Lemercier in François Mansart in končala leta 1715. Tretja baročna kupola je bila kmalu dodana Kolegiju štirih narodov (danes Institut de France).
Leta 1661 je po smrti kardinala [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarina]] mladi Ludvik XIV. prevzel neposredno vlado. Umetnost je bila pod vodstvom njegovega kontrolorja financ Jean-Baptiste Colberta. [[Charles Le Brun]], direktor Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo, je bil imenovan za nadzornika zgradb, ki je odgovoren za vse kraljeve arhitekturne projekte. Kraljeva arhitekturna akademija je bila ustanovljena leta 1671 z namenom, da Pariz, ne Rim, postane umetniški in arhitekturni model za svet.<ref>Toman (2015) pp. 129–131</ref>
Prvi arhitekturni projekt Ludvika XIV. je bil rekonstrukcija fasade vzhodnega krila Louvrske palače. Bernini, takrat najslavnejši evropski arhitekt, je bil povabljen v Pariz, da je predloži projekt. Od leta 1664 je Bernini predlagal več baročnih različic, vendar je kralj na koncu izbral zasnovo francoskega arhitekta [[Charles Perrault|Charlesa Perraulta]] v bolj klasični različici baroka. To je postopoma postalo slog Ludvika XIV. Kmalu se je lotil še večjega projekta, gradnje nove [[Versajska palača|Versajske palače]]. Izbrana arhitekta sta bila [[Louis Le Vau]] in [[Jules Hardouin-Mansart]], pročelja nove palače pa so bila zgrajena okoli zgodnejšega Marmornega dvora med letoma 1668 in 1678. Baročna veličastnost Versaillesa, zlasti fasada, ki gleda na vrt in dvorana ogledal Julesa Hardouin-Mansarta je postal model za druge palače po Evropi.<ref>Toman (2015) pp. 133–35</ref>
=== Pozni barok (1675–1750) ===
{{glavni|Rokoko}}
V obdobju poznega baroka (1675–1750) se je slog pojavil po Evropi, od Anglije in Francije do Srednje Evrope in Rusije, od Španije in Portugalske do Skandinavije ter v kolonijah Španije in Portugalske v [[Novi svet|Novem svetu]] in [[Filipini]]h. Pogosto so vzeli različna imena, regionalne razlike pa so postale bolj izrazite. Posebno okrašena različica se je pojavila v začetku 18. stoletja, imenovana ''[[rocaille]]'' v Franciji in [[rokoko]] v Španiji in Srednji Evropi. Izklesana in poslikana dekoracija, ki pokriva vsak prostor na stenah in stropu. Med najpomembnejšimi arhitekti tega sloga je bil [[Balthasar Neumann]], znan po [[Bazilika Vierzehnheiligen|baziliki štirinajstih svetih pomočnikov]] in [[rezidenca Würzburg]] (1749–51). Ta dela so bila med zadnjimi izrazi rokokoja ali poznega baroka.
==== Italija ====
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Basilica di Superga (Turin).jpg|[[Bazilika Superga]] blizu [[Torin]]a, [[Filippo Juvarra]] (1717–1731)
File:Basilica di Superga (Turin) - Interior.jpg|Notranjosr bazilike Superga
File:Museo del Risorgimento italiano.JPG| [[Palača Carignano]], sedaj Muzej italijanske renesanse, Torino
</gallery>
Do začetka 18. stoletja je bilo baročne stavbe mogoče najti v vseh delih Italije, pogosto z regionalnimi različicami. Pomembni primeri so bili [[bazilika Superga]] s pogledom na Torino Filipa Juvarre (1717–1731), ki je bila kasneje uporabljena kot model za [[Panteon, Pariz|Panthéon]] v Parizu.{{Sfn|Toman|2015) p. 58}} [[Grad Stupinigi]] (1729–31) je bila lovska koča in ena od rezidenc kraljevske rodbine [[Savojci|Savojcev]] blizu Torina. Zgradil ga je tudi Filippo Juvarra.
====Francija====
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Chateau Versailles Galerie des Glaces.jpg|[[Dvorana ogledal]] v Versajski palači, [[Jules Hardouin-Mansart]] (med 1678–1686)
File:Cathédrale Saint-Louis-des-Invalides, 140309 2.jpg|Kapela [[Les Invalides]], [[Jules Hardouin-Mansart]] (končana 1708)
File:Versailles Chapel - July 2006 edit.jpg|Kapela Versajske palače, [[Jules Hardouin-Mansart]] (1699 do 1710)
File:Salon de la princesse hotel de soubise.jpg|Salon [[Hôtel de Soubise]] v Parizu (1735–40), Germain Boffrand
</gallery>
V poznobaročnem obdobju se je v Franciji razvijala dekoracija Versajske palače, vključno z dvorano ogledal in kapelo. Kasneje v tem obdobju, v času vladavine Ludvika XV., se je v Parizu pojavila nova, bolj okrašena različica, slog ''[[rocaille]]'' ali francoski rokoko, ki je cvetel med približno 1723 in 1759.<ref>Lovreglio, Aurélia and Anne, ''Dictionnaire des Mobiliers et des Objets d'art'', Le Robert, Paris, 2006, p. 369</ref> Najvidnejši primer je bil salon princese v pariškem Hôtel de Soubise, ki sta ga oblikovala Germain Boffrand in Charles-Joseph Natoire (1735–40).{{Sfn|Hopkins|2014|pp=92–93}}{{Sfn|De Morant|1970|page=382}}
Rocaille slog je trajal do sredine 18. stoletja. Nikoli ni dosegel ekstravagantnega razkošja rokokoja na Bavarskem, v Avstriji in Italiji. Odkritja rimskih starin, ki so se začela leta 1738 v [[Herkulanej]]u in še posebej v [[Pompeji]]h leta 1748, so obrnila francosko arhitekturo v smer bolj simetričnega in manj razkošnega neoklasicizma.
====Anglija====
{{glavni| Angleški barok}}
[[Christopher Wren]] je bil vodilna figura poznega baroka v Angliji s svojo rekonstrukcijo [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnice sv. Pavla]] (1675–1711), ki jo je navdihnil model bazilike svetega Petra v Rimu, njegov načrt za bolnišnico Greenwich (začela se je leta 1695) in [[Palača Hampton Court|palače Hampton Court]] (1690–96). Med drugimi britanskimi osebnostmi poznega baroka so bili [[Inigo Jones]] za [[Wilton House]] (1632–1647 in dva Wrenova učenca, [[John Vanbrugh]] in [[Nicholas Hawksmoor]], za [[Grad Howard]] (1699–1712) in [[palačo Blenheim]] (1705–1724).<ref>Toman (2015) pp. 162–169</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:St Paul's Cathedral, London, UK.jpg| Zahodno pročelje stolnice sv. Pavla (1675–1702)
File:Greenwich Hospital from Thames.jpg|Bolnišnica Greenwich (1694)
File:Castle Howard and garden.jpg|[[Grad Howard]], Severni Yorkshire, John Vanbrugh in Nicholas Hawksmoor (1699–1712)
File:Blenheim Palace cropped.jpg|[[Palača Blenheim]], John Vanbrugh in Nicholas Hawksmoor
</gallery>
====Srednja Evropa====
Številne najbolj izredne stavbe poznega baroka so bile zgrajene v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. V Avstriji je bil vodilni lik [[Fischer von Erlach]], ki je za poveličevanje avstrijskih cesarjev zgradil [[Karlskirche]], največjo dunajsko cerkev. Ta dela so si včasih izposodila elemente iz Versaillesa v kombinaciji z elementi italijanskega baroka, da bi ustvarila grandiozne nove učinke, kot v palači Schwarzenberg (1715). Johann Lukas von Hildebrandt je z velikimi stopnicami in elipsami dosegel svoje učinke v zgornji in spodnji palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] na [[Dunaj]]u (1714–1722). Jakob Prandtauer je v [[Benediktinski samostan Melk|samostanu Melk]] uporabil obilo barvni marmor in štukature, kiparske in stropne slike, da je dosegel harmonične in zelo gledališke učinke.<ref>Cabanne (1988), pp. 89–91</ref>
Druga pomembna osebnost nemškega baroka je bil [[Balthasar Neumann]] (1687–1753), katerega dela so vključevala Würzburško rezidenco za knezoškofe v Würzburgu s svojim znamenitim stopniščem.<ref>Cabanne (1988), pp. 901</ref>
Na Češkem je bil vodilni baročni arhitekt Christoph Dientzenhofer, katerega zgradba je imela zapletene krivine in kontrakrivine ter eliptične oblike, zaradi česar je bila Praga, kot Dunaj, prestolnica poznega baroka.<ref>Cabanne (1988), pp. 90–92</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Stift Melk church dsc01494.jpg|Notranjost cerkve samostana Melk, Jakob Prandtauer (1702–1736)
File:Clementinum library2.jpg|Knjižnica [[Clementinum]], jezuitske univerze v Pragi (1722)
File:Karlskirche Abendsonne 3.JPG|[[Karlskirche]], [[Dunaj]], Fischer von Erlach (posvečena 1737)
File:Kaisersaal Würzburg.jpg|Kaisersaal, [[Rezidenca Würzburg]], Balthasar Neumann (1749–51)
File:Vierzehnheiligen-Basilika3-Asio.JPG|[[Bazilika Vierzehnheiligen]], Balthasar Neumann (1743–1772)
File:Grassalkovich-kastély (7051. számú műemlék) 6.jpg|[[Kraljeva palača Gödöllő]] (Madžarska), András Mayerhoffer (1730s–1785)
</gallery>
====Španija====
{{glavni|Španska baročna arhitektura}}
Politične in gospodarske krize v 17. stoletju so v veliki meri zadrževale prihod baroka v Španijo do poznega obdobja, čeprav so ga jezuiti močno spodbujali. Njegove zgodnje značilnosti so bile razkošne zunanjosti v nasprotju s sorazmerno preprosto notranjostjo in več prostori. V notranjosti so skrbno načrtovali razsvetljavo, da bi ustvarili vtis skrivnostnosti.<ref name=" Cabanne 1988 pp. 49-51">Cabanne (1988) pp. 49–51</ref> V začetku 18. stoletja so pomembni španski primeri nova zahodna fasada [[stolnica Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] (1738–50) s svojimi spektakularnimi stolpi Fernanda de Casasa Novoe. Leonardo de Figuera je bil v [[Sevilja|Sevilji]] ustvarjalec kolidža v San Telmu s fasado, ki jo je navdihnil italijanski barok. Najbolj okrašena dela španskega baroka je ustvaril [[José de Benito Churriguera]] v [[Madrid]]u in [[Salamanca|Salamanci]]. Pri njegovem delu stavbe skorajda prevzamejo okras iz pozlačenega lesa, orjaški zviti stebri in izklesano rastlinstvo. Njegova dva brata, Joaquin in Alberto, sta prav tako dala pomembna, če ne manj okrašena prispevka k temu, kar je postalo znano preprosto kot slog [[Churriguerizem|churrigueresque]].
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Catedral de Santiago de Compostela agosto 2018 (cropped).jpg|Pozno baročna fasada stolnice Santiago de Compostela (1738–1750)
File:Palacio de San Telmo. Portada (1722-34).jpg|[[Palača San Telmo]] v Sevilji, Leonardo de Figueroa (1682–1895)
File:Retablo principal de la Capilla del Sagrario (Catedral de Segovia).jpg|[[Retabel]] v kapeli [[Katedrala Santa Maria, Segovia|stolnice v Segovii]] (1686), Jose Benito de Churriguera, najzgodnješi arhitekt v slogu churrigueresque.
</gallery>
====Latinska America====
Baročni slog so v Latinsko Ameriko v 17. stoletju uvozili Španci in Portugalci, zlasti jezuiti za gradnjo cerkva. Slog so včasih imenovali Churriguerizem, po družini baročnih arhitektov v Salamanci. Posebej lep primer je [[stolnica Zacatecas]] v mestu Zacatecas na severu osrednje Mehike z razkošno izklesano fasado in dvojnimi zvoniki. Drug pomemben primer je [[San Cristobal de las Casas]] v Mehiki.<ref>Toman (2015) p. 120</ref> Izjemen primer v Braziliji je samostan Sao Bento v Riu de Janeiru. Graditi so ga začeli leta 1617, z dodatnim okrasjem po letu 1668. Metropolitanski [[tabernakelj]] v metropolitanski stolnici v Ciudad de Mexico, desno od glavne stolnice, ki jo je med letoma 1749 in 1760 zgradil Lorenzo Rodríguez, v kateri so bili arhivi in nadškofova oblačila ter sprejem obiskovalcev.<ref name="oficial">{{cite book |title= Guia Oficial Centro de la Ciudad de Mexico |last=Horz de Via |first=Elena |year=1991 |publisher=INAH-SALVAT |location=Mexico City |isbn=968-32-0540-2 |pages=28–30}}</ref>
Portugalska kolonialna arhitektura je bila oblikovana po zgledu arhitekture Lizbone, drugačne od španskega sloga. Najbolj opazen arhitekt v Braziliji je bil Aleijadinho, ki je bil rojen v Braziliji, napol Portugalec in samouk. Njegovo najbolj znano delo je cerkev svetega Frančiška Asiškega v Ouro Pretu.<ref>Toman (2015) p. 121</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:SFrancisOuroPreto-CCBY.jpg|Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Ouro Pretu v Braziliji, zgrajena med letoma 1765 in 1775, avtor Aleijadinho
File:Zocalo cathedral.jpg|[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico]], zgrajena med 1571 in 1813, različni arhitekti
File:Catedral zacatecas.jpg|Stolnica bazilika Zacatecas in Mehiki, zgrajena med 1729 in 1772, primer Churriguerizma
File:Iglesia de El Sagrario, Quito, Ecuador, 2015-07-22, DD 103.JPG|Oltar v cerkvi [[Iglesia de El Sagrario, Quito]], cerkev zgrajena med 1617 in 1747, José Jaime Ortiz. Je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
File:Vista de la Fachada del Templo de San Francisco Acatepec 9.jpg|Cerkev San Francisco Acatepec v San Andrés Cholula, zvezna država Puebla v Mehiki, zgrajena med sredino 16. stoletja in 1760. Keramični azulejos Talavera.<ref>{{cite web|url=https://sach.gob.mx/2019/01/31/iglesia-de-san-francisco-acatepec/|title=San Francisco Acatepec|website=City Council of San Andrés Cholula website|language=es}}</ref>
File:Iglesia de San Francisco, Quito, Ecuador, 2015-07-22, DD 152.JPG|Popolna fasada Iglesia y Convento de San Francisco, Quito, zgrajena med 1550 in 1680
File:Iglesia de la Compañía de Jesús, Plaza de Armas, Cusco, Perú, 2015-07-31, DD 51.JPG|[[Iglesia de la Compañía de Jesús, Cusco]], Peru, zgrajena med letoma 1576 in 1668, Jean-Baptiste Gilles in Diego Martínez de Oviedo
File:Iglesia de San Francisco, Lima, Perú, 2015-07-28, DD 70.jpg|Panorama fasade bazilike in samostana San Francisco v Limi, ki jo je med letoma 1657 in 1729 zgradil Portugalec Constantino de Vasconcellos, ki jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
* {{Citation|last=Cabanne|first=Perre|title=L'Art Classique et le Baroque|location=Paris|publisher=Larousse|year=1988|isbn=978-2-03-583324-2}}
*Ducher, Robert, ''Caractéristique des Styles, (1988), Flammarion, Paris (In French); {{ISBN|2-08-011539-1}}
*{{Cite book|last=Texier|first=Simon|title=Paris- Panorama de l'architecture|year=2012|publisher=Parigramme|isbn=978-2-84096-667-8}}
* {{Citation|last=Oudin|first=Bernard|title=Dictionnaire des Architects|location=Paris|publisher=Seghers|language=Fr|year=1992|isbn=2-232-10398-6}}
*Tolman, Rolf, ''L'Art baroque: Architecture - Sculpture - Peinture'', (2015), H.F. Ullmann, Cologne-Paris, (in French); {{ISBN|978-3-8480-0856-8}}
*Robbins Landon, H. C. and David Wyn Jones (1988) ''Haydn: His Life and Music''. Thames and Hudson.
== Zunanje povezave==
{{commons category|Baroque architecture}}
*[https://web.archive.org/web/20091028084709/http://www.skypalace.org/europe/slavic/east_slavic/russia/siberia.shtml Siberian Baroque]
[[Kategorija:Baročna arhitektura]]
{{normativna kontrola}}
pvopknh7p4cdtzmgsg59vp1exaz9ut5
5724473
5724472
2022-07-27T15:08:57Z
Ljuba brank
92351
np
wikitext
text/x-wiki
[[File:Lazio Roma SIgnazio tango7174.jpg|thumb|[[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim]]]]
'''Baročna arhitektura''' je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17. stoletja in se postopoma razširil po Evropi. Prva jo je uvedla [[Rimskokatoliška cerkev |katoliška cerkev]], zlasti [[jezuiti]], kot sredstvo za boj proti [[reformacija|reformaciji]] in [[protestantizem|protestantska]] cerkev z novo arhitekturo, ki je vzbujala presenečenje in strahospoštovanje. Svoj vrhunec je dosegel v visokem baroku (1625-1675), ko so ga uporabljali v cerkvah in palačah v Italiji, Španiji, na Portugalskem in v Franciji ter Avstriji. V poznem baročnem obdobju (1675–1750) je segel vse do Rusije in španskih in portugalskih kolonij v Latinski Ameriki. Od leta 1730 se je v Srednji Evropi pojavila in razcvetela še bolj dovršeno dekorativna različica, imenovana [[rokoko]].<ref>Oudin, ''Dictionnaire des Architectes'' (1994), pp. 43–44</ref><ref>Ducher (1988), Flammarion, pg. 102–104</ref>
Baročni arhitekti so vzeli osnovne elemente [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]], vključno s kupolami in kolonadami, ter jih naredili višje, mogočnejše, bolj okrašene in bolj dramatične. Notranji učinki so bili pogosto doseženi z uporabo [[Iluzionistično stropno slikarstvo|iluzionističnega stropnega slikarstva]] ali [[trompe l'oeil]] slik v kombinaciji s kiparskim okrasom; Oko je povlečeno navzgor, kar daje iluzijo, da človek gleda v nebesa. Grozdi izklesanih angelov in poslikanih figur krasijo strop. Za dramatičen učinek je bila uporabljena tudi svetloba; tekla je navzdol iz kupol in se odražala v obilju pozlate. Zviti zidovi so bili pogosto uporabljeni tudi za iluzijo gibanja navzgor, [[kartuša|kartuše]] in drugi dekorativni elementi pa so zasedali vsak razpoložljiv prostor. V baročnih palačah so velika stopnišča postala osrednji element.<ref>Ducher (1988), Flammarion, pg. 102</ref>
V '''zgodnjem baroku''' (1584–1625) je večinoma prevladovalo delo rimskih arhitektov, zlasti cerkev [[Il Gesù]] [[Giacomo della Porta|Giacoma della Porta]] (posvečena 1584), pročelje in [[kolonada]] [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] (dokončana 1612) in razkošna notranjost [[palača Barberini|palače Barberini]] [[Pietro da Cortona|Pietra da Cortone]] (1633–1639). V Franciji je bil zgodnji primer tega sloga [[Luksemburška palača]] (1615–45), ki jo je zgradil [[Salomon de Brosse]] za [[Marija Medičejska|Marijo Medičejsko]].<ref>Toman (Rolf, ''L'Art Baroque – Architecture – Sculpture- Peinture'' (2015) pp. 12–70</ref>
'''Visoki barok''' (1625–1675) je ustvaril večja dela v Rimu, vključno Cerkev Santi Luca e Martina (1635–50) Pietro da Cortona, [[Francesco Borromini]] ([[San Carlo alle Quattro Fontane]] (1634–1646) in [[Gian Lorenzo Bernini]] (Kolonada bazilike svetega Petra) (1656–57). V Benetkah so visoka baročna dela Santa Maria della Salute, [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhena]]. Primeri v Franciji so [[Pavillon de l'Horloge]] [[Louvrska palača| Louvrske palače]] [[Jacques Lemercier|Jacquesa Lemerciera]] (1624–1645), kapela na [[Sorbonne|Sorbonni]] Jacquesa Lemercierja (1626–35) in [[Château de Maisons]] [[François Mansart| Françoisa Mansarta]] (1630–1651)
V '''poznem baroku''' (1675–1750) se je slog razširil po vseh delih Evrope ter v kolonijah Španije in Portugalske v [[Novi svet|Novem svetu]]. Nacionalni slogi so postali bolj raznoliki in izraziti. Pozni barok v Franciji, pod [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]] je bil bolj urejen in klasičen; primeri so Dvorana ogledal [[Versajska palača|Versajske palače]] in kupola [[Les Invalides]]. Posebej okrašena varianta se je pojavila v začetku 18. stoletja; prvič se je imenoval ''[[rocaille]]'' v Franciji; nato rokoko v Španiji in Srednji Evropi. Izdelana in poslikana dekoracija pokriva vsak prostor na stenah in stropu. Njegov najslavnejši arhitekt je bil [[Balthasar Neumann]], znan po [[Bazilika Vierzehnheiligen|Baziliki štirinajstih svetih pomočnikov]] in [[Würzburška rezidenca| Würzburški rezidenci]] (1749–51) [5] Druga varianta iz 18. stoletja je bila luteranska baročna umetnost, ki jo je ponazorila [[Dresdenska Frauenkirche]] (1726–1743).
== Značilnosti ==
Baročna arhitektura je pogosto uporabljala vizualne in teatralne učinke, zasnovane za presenečenje in začudenje gledalca.
* '''[[Kupola|Kupole]]''' so bile skupna lastnost. Njihova notranjost je bila pogosto poslikana kot nebo, napolnjeno z angeli in kipi s sončnimi žarki, kar kaže na slavo ali vizijo neba. Hruškaste oblike so se včasih uporabljale v bavarskem, češkem, poljskem in ukrajinskem baroku
* '''Poslikave v [[trompe l'oeil]]u''' angelov in svetnikov v kupoli in na stropu v kombinaciji s [[štukatura|štukaturnimi]] okvirji ali okrasom, ki dajejo iluzijo treh dimenzij in gledanjem skozi strop v nebesa. Včasih so videti, da naslikane ali kiparske figure [[Atlant]]ov držijo strop. V nekaterih baročnih cerkvah je naslikana kupola na stropu dajala iluzijo treh dimenzij.
* '''Velika stopnišča''' so pogosto zasedala osrednje mesto in so bila uporabljena za dramatičen učinek, navijajoča navzgor, s spreminjanjem pogledov z različnih stopenj, ki služi kot prostor za slovesnosti. <ref name="Ducher 1988, pg. 102">Ducher (1988), pg. 102</ref>
* '''[[Kartuša|Kartuše]]''' v zapletenih oblikah in izrisani okvirji razbijejo površine in dodajo tridimenzionalne učinke stenam.
* '''Ogledala''', ki dajejo vtis globine in večjega prostora, zlasti v kombinaciji z okni, kot v Dvorani ogledal v Versajski palači.
* '''Nepopolni arhitekturni elementi''', na primer fronte z manjkajočimi odseki, zaradi česar se odseki spojijo in dezorientirajo oko.
* '''[[Chiaroscúro]]''', uporaba močnih kontrastov teme in svetlobe za dramatičen učinek.
* '''Nadzemna skulptura''', [[Putto|putti]] ali figura na stropu ali tik pod njim, iz [[les]]a (pogosto pozlačenega), mavca ali štukature, [[marmor]]ja ali umetnega zaključka, kar daje vtis lebdenja v zraku.
* '''Zviti stebri''' (''Salomonovi stebri''), ki so dajali iluzijo gibanja.
* '''Eliptični''' ali '''ovalni prostori''', ki odpravljajo prave kote. Včasih je bila ovalna [[cerkvena ladja|ladja]] obdana z sevajočimi krožnimi [[kapela]]mi. To je značilnost Bazilike štirinajstih svetih pomočnikov Balthasarja Neumanna.<ref>Ducher, Robert, ''Caractéristique des Styles]]'' (1988), pg. 102–103</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Borromini's coat of arms of Urban VIII in Bernini's Palazzo Barberini by Filippo Juvarra (1711).jpg|Dekorativna kartuša v Barberinijevi palači, delo [[Filippo Juvarra]] (1711)
File:Annibale Carracci, Farnese Ceiling (South Side).png|Strop v galeriji Farnese, [[Annibale Carracci]] (1597-1704)
Image:Fresco with Trompe l'oeuil - Andrea Pozzo -Jesuit Church Vienna.jpg|Iluzija kupole na stropu Jezuitske cerkve na Dunaju, [[Andrea Pozzo]] (1703)
File:Bundesarchiv B 145 Bild-F079088-0003, Würzburg, Residenz.jpg|Veliko stopnišče Würzburške rezidence (1720-1780)
File:Chiesa del Gesù September 2015-7a.jpg|[[Trompe l'oeil]] učinek na stropu cerkve [[Il Gesu]], Rim, Giovanni Battista Gaulli (končana 1679)
File:VauxLeVicomteJardines.jpg|Vrtovi [[Graščina Vaux-le-Vicomte|palače Vaux-le-Vicomte]]. Baročni vrt, zasnovan tako, da si ga ogledujemo od zgoraj z oken in terase gradu in je bil podaljšek notranje arhitekture in oblikovanja.
</gallery>
==Tlorisi==
<gallery mode="packed" heights="200">
File:LucaMartina.jpg|Križni tloris visokobaročne cerkve, [[Santi Luca e Martina]] v Rimu, avtor [[Pietro da Cortona]] (1639–1669)
File:Floor Map Sant'Andrea al Quirinale, Rome.svg|Tloris [[Sant'Andrea al Quirinale]], [[Gian Lorenzo Bernini]] (1658–1661) prikazuje vhod (spodaj), oltar (zgoraj) in sevalne kapele.
File:VierzehnheiligenPlan.jpg|Tloris poznobaročne [[Bazilika Vierzehnheiligen|bazilike štirinajstih svetih pomočnikov]], [[Balthasar Neumann]], zgrajena med letoma 1743 in 1772. Oltar je v sredini v ovalnem delu.
</gallery>
== Zgodovina ==
=== Zgodnji barok (1584–1625) ===
{{glavni|Italijanska baročna arhitektura| Francoska baročna arhitektura}}
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Church of the Gesù, Rome.jpg|Fasada cerkve [[Il Gesù]], Rim (posvečena 1584)
File:Dome of Church of the Gesù (Rome).jpg|Notranjost kupole cerkve Il Gesù, [[Giacomo Barozzi da Vignola]] in [[Giacomo della Porta]]
File:Нясвіж Касцёл Божага Цела.JPG|[[Cerkev Corpus Christi, Nesvizh]] v sodobni Belorusiji (1586 in 1593)
File:Santa Susanna (Rome) - facade.jpg|Fasada [[Santa Susanna]], Rim, [[Carlo Maderno]] (1603)
File:Kraków - Kościół pw. Św. Piotra i Pawła 01.jpg|Cerkev sv. Petra in Pavla, Krakov, Poljska, [[Giovanni Maria Bernardoni]] (1605–1619)
File:Facade St-Gervais St-Protais.jpg|Cerkev St-Gervais-et-St-Protais, prva pariška cerkev s fasado v novem baročnem slogu (1616–20)
File:Palais Luxembourg Sunset Edit.JPG|[[Luksemburška palača]], [[Salomon de Brosse]] (1615–1624)
File:Basilika Bom Jesus.jpeg|Bazilika Bom Jesus, Goa, Indija. Svetovna dediščina zgrajena v baročnem slogu in končana leta 1604. V njej je pokopan sv. Frančišek Ksaverij]].
</gallery>
Baročna arhitektura se je prvič pojavila konec 16. in v začetku 17. stoletja v verski arhitekturi v Rimu, da bi preprečila priljubljenost [[protestantizem|protestantske]] [[reformacija|reformacije]]. Bila je reakcija na hujši in akademski prejšnji slog cerkva, njen namen je bil spodbuditi navadne ljudi z učinki presenečenja, čustev in strahospoštovanja. Da bi to dosegel, je uporabil kombinacijo kontrasta, gibanja, ''[[trompe l'oeil]]'' in drugih dramskih in gledaliških učinkov, kot je ''[[iluzionistično stropno slikarstvo]]'', uporaba poslikanih stropov, ki so dali iluzijo, da nekdo gleda naravnost v nebo. Novemu slogu so bili še posebej naklonjeni novi verski redovi, vključno z [[teatinci]] in [[Družba Jezusova|jezuiti]], ki so zgradili nove cerkve, namenjene privabljanju in navdihovanju širokega občinstva.<ref>Ducher, ''Caracteristique des Styles'' (1989), p. 102</ref>
====Rim====
Eden prvih baročnih arhitektov [[Carlo Maderno]] je v novi fasadi in stebrih bazilike svetega Petra uporabil baročne učinke prostora in perspektive, ki je bil zasnovan tako, da je v nasprotju z velikansko kupolo, ki jo je zgradil [[Michelangelo]], njo dopolnil.<ref>Ducher, ''Caracteristique des Styles'' (1989), p. 104</ref> Drugi vplivni zgodnji primeri v Rimu so cerkev [[Il Gesù]] [[Giacomo della Porta|Giacoma della Porta]] (posvečena 1584) s prvo baročno fasado in zelo bogato okrašeno notranjostjo ter Santa Susanna (1603) Carla Maderna.<ref>Wittkower R., ''Art & Architecture in Italy 1600–1750'', 1985 edn, p. 111</ref>
====Pariz====
Jezuiti so slog kmalu uvozili v Pariz. [[Cerkev Saint-Gervais-Saint-Protais]] v Parizu (1615–1621) je imela prvo baročno fasado v Franciji, prvo, ki je imela, tako kot italijanske baročne fasade, tri naložene klasične rede. Italijanski slog palač je v Pariz uvozila tudi [[Marija Medičejska]] za novo rezidenco, [[Luksemburško palačo]] (1615–1624) arhitekta Salomona de Brosseja in za novo krilo [[Chateau of Blois]], Francoisa Mansarda (1635–38 ). Nicolas Fouquet, finančni nadzornik mladega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], je za svoj dvorec v [[Graščina Vaux-le-Vicomte |Vaux-le-Vicomte]] (1612–1670) Louisa Le Vaua izbral nov slog. Kralj ga je kasneje zaprl zaradi ekstravagantnih stroškov palače.<ref>Toman, ''L'Art Baroque'' (2015) p. 125</ref>
====Srednja Evropa====
Prvi primer zgodnjega baroka v srednji Evropi je bila cerkev Corpus Christi, Nesvizh v [[Republika dveh narodov|poljsko-litovski zvezi]], ki so jo jezuiti zgradili po rimskem vzoru med letoma 1586 in 1593 v Nieświežu (po letu 1945 je Niasvizh v Belorusiji).<ref>{{cite web |author = Aliaksiej Sierka|url = http://www.belarusguide.com/as/heritage/monument.html#kas |title = The Farny Roman-Catholic Church |work = www.belarusguide.com |access-date = 2010-08-06| archive-url= https://web.archive.org/web/20100708132730/http://www.belarusguide.com/as/heritage/monument.html| archive-date= 8 July 2010 | url-status= live}}</ref><ref name="slavica">{{cite book |author=Adam Mickiewicz University|title=Lituano-Slavica Posnaniensia |year=1991 |page=90|chapter=Volumes 5–6 |publisher=UAM |isbn=83-232-0408-X|language=pl|author-link= }}</ref> Cerkev je prva kupolasta bazilika z baročno fasado v državah Commonwealtha in Vzhodne Evrope. Drugi zgodnji primer na Poljskem je cerkev sv. Petra in Pavla v [[Krakov]]u, ki jo je med letoma 1597 in 1619 zgradil italijanski jezuitski arhitekt Giovanni Maria Bernardoni.
===Visoki barok (1625–1675)===
====Italija====
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Bernini Baldachino.jpg|Berninijev Baldahin, [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (1623–34)
File:Allegory of Divine Providence and Barberini Power (Cortona) in Palazzo Barberini (Roma).jpg|[[Freska]] na stropu velikega salona, [[palača Barberini]] v Rimu, [[Pietro da Cortona]] (1633–1639)
File:SCarloQuattroFontaneRome2.jpg|[[San Carlo alle Quattro Fontane]], [[Francesco Borromini]] (1634–1646)
File:San Carlo alle Quattro Fontane (Rome) - Dome.jpg|Notranjost kupole San Carlo alle Quattro Fontane, Francesco Borromini (1638–1641)
File:Santi Luca e Martina (seen from Tabularium) - Roman Forum - Rome 2016 (2).jpg|Cerkev Santi Luca e Martina, Rim, [[Pietro da Cortona]] (1635–50)
File:Santa Maria della Salute (Venice).jpg|[[Bazilika svete Marije Zdrave, Benetke]], [[Baldassare Longhena]] v Benetkah (1630–31).
</gallery>
[[Papež Urban VIII.]], ki je deloval od 1623 do 1644, je postal najvplivnejši pokrovitelj baročnega sloga. Po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] leta 1629 je Urban za glavnega papeškega arhitekta imenoval arhitekta in kiparja [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Bernini ni ustvaril samo baročnih stavb, temveč tudi baročne notranjosti, trge in fontane, s čimer je središče Rima spremenil v ogromno gledališče. Bernini je obnovil cerkev Santa Bibiana in cerkev San Sebastiano al Palatino na [[Palatinski grič| Palatinskem griču]] v baročne znamenitosti, načrtoval Fontano del Tritone na trgu Piazza Barberini in ustvaril [[baldahin]] kot osrednjo točko bazilike sv. Petra.<ref>Toman, ''L'Art Baroque'' (2015), pp. 15–45</ref>
Visoki barok se je postopoma razširil po Italiji, onkraj Rima. V tem obdobju je Baldassare Longhena v Benetkah (1630–31) zgradil [[cerkev Santa Maria della Salute]]. Cerkve niso bile edine stavbe, ki so uporabljale baročni slog. Eden najlepših spomenikov zgodnjega baroka je [[palača Barberini]] (1626–1629), prebivališče družine Urbana VIII. Začel jo graditi je Carlo Maderno, dokončala in okrasila pa Bernini in Francesco Borromini. Zunaj papeževe družinske rezidence je bila razmeroma zadržana, vendar notranjost in še posebej neizmerna freska na stropu salona, ''Alegorija božanske previdnosti in Barberinijeva moč'', ki jo je naslikal Pietro da Cortona, veljajo za mojstrovine baročne umetnosti in dekoracije.<ref>Toman, ''L'Art baroque'' (2015), pp. 21–23</ref> Ukrivljene fasade in iluzija gibanja so bili posebnost Francesca Borrominija, predvsem v San Carlu alle Quattro Fontane (1634–1646), ki je ena od znamenitosti visokega baroka.<ref>Ducher (1989) p. 104</ref> Drug pomemben spomenik tega obdobja je bila cerkev Santi Luca e Martina v Rimu Pietra da Cortone (1635–50) v obliki grškega križa z elegantno kupolo. Po smrti Urbana VIII. in kratki vladavini njegovega naslednika je [[Papež Aleksander VII.|papeža Aleksandra VII.]] od 1666 do 1667 so videli več gradnje baročnih cerkva, trgov in vodnjakov v Rimu s strani Carla Rainaldija, Berninija in Carla Fontane.<ref>Toman, ''L'Art baroque'' (2015), pp. 24–45</ref>
====Francija====
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Paris - Palais du Louvre - Pavillon de l'horloge - PA00085992 - 001.jpg|Pavillon de l’Horloge, [[Louvrska palača]], [[Jacques Lemercier]] (1624–1645)
File:Sorbonne DSC09369.jpg|Kapela Sorbonne, [[Jacques Lemercier]] (1626–35)
File:Château de Maisons-Laffitte 001.jpg|[[Château de Maisons]], [[François Mansart]] (1630–1651)
</gallery>
Kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] je med letoma 1607 in 1614 v Rim poslal arhitekta Jacquesa Lemercierja, da bi preučil nov slog. Po vrnitvi v Francijo je zasnoval Pavillon de l’Horloge [[Louvrska palača|Louvrske palače]] (začetek 1626) in, kar je še pomembneje, kapelo [[Sorbonne]], prvo cerkveno kupolo v Parizu. Zasnovana je bila leta 1626, gradnja pa se je začela leta 1635.<ref>Toman (2015) p. 128</ref> Naslednji pomemben francoski baročni projekt je bila veliko večja kupola za cerkev [[Val-de-Grâce]], ki sta jo leta 1645 začela Lemercier in François Mansart in končala leta 1715. Tretja baročna kupola je bila kmalu dodana Kolegiju štirih narodov (danes Institut de France).
Leta 1661 je po smrti kardinala [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarina]] mladi Ludvik XIV. prevzel neposredno vlado. Umetnost je bila pod vodstvom njegovega kontrolorja financ Jean-Baptiste Colberta. [[Charles Le Brun]], direktor Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo, je bil imenovan za nadzornika zgradb, ki je odgovoren za vse kraljeve arhitekturne projekte. Kraljeva arhitekturna akademija je bila ustanovljena leta 1671 z namenom, da Pariz, ne Rim, postane umetniški in arhitekturni model za svet.<ref>Toman (2015) pp. 129–131</ref>
Prvi arhitekturni projekt Ludvika XIV. je bil rekonstrukcija fasade vzhodnega krila Louvrske palače. Bernini, takrat najslavnejši evropski arhitekt, je bil povabljen v Pariz, da je predloži projekt. Od leta 1664 je Bernini predlagal več baročnih različic, vendar je kralj na koncu izbral zasnovo francoskega arhitekta [[Charles Perrault|Charlesa Perraulta]] v bolj klasični različici baroka. To je postopoma postalo slog Ludvika XIV. Kmalu se je lotil še večjega projekta, gradnje nove [[Versajska palača|Versajske palače]]. Izbrana arhitekta sta bila [[Louis Le Vau]] in [[Jules Hardouin-Mansart]], pročelja nove palače pa so bila zgrajena okoli zgodnejšega Marmornega dvora med letoma 1668 in 1678. Baročna veličastnost Versaillesa, zlasti fasada, ki gleda na vrt in dvorana ogledal Julesa Hardouin-Mansarta je postal model za druge palače po Evropi.<ref>Toman (2015) pp. 133–35</ref>
=== Pozni barok (1675–1750) ===
{{glavni|Rokoko}}
V obdobju poznega baroka (1675–1750) se je slog pojavil po Evropi, od Anglije in Francije do Srednje Evrope in Rusije, od Španije in Portugalske do Skandinavije ter v kolonijah Španije in Portugalske v [[Novi svet|Novem svetu]] in [[Filipini]]h. Pogosto so vzeli različna imena, regionalne razlike pa so postale bolj izrazite. Posebno okrašena različica se je pojavila v začetku 18. stoletja, imenovana ''[[rocaille]]'' v Franciji in [[rokoko]] v Španiji in Srednji Evropi. Izklesana in poslikana dekoracija, ki pokriva vsak prostor na stenah in stropu. Med najpomembnejšimi arhitekti tega sloga je bil [[Balthasar Neumann]], znan po [[Bazilika Vierzehnheiligen|baziliki štirinajstih svetih pomočnikov]] in [[rezidenca Würzburg]] (1749–51). Ta dela so bila med zadnjimi izrazi rokokoja ali poznega baroka.
==== Italija ====
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Basilica di Superga (Turin).jpg|[[Bazilika Superga]] blizu [[Torino|Torina]], [[Filippo Juvarra]] (1717–1731)
File:Basilica di Superga (Turin) - Interior.jpg|Notranjosr bazilike Superga
File:Museo del Risorgimento italiano.JPG| [[Palača Carignano]], sedaj Muzej italijanske renesanse, Torino
</gallery>
Do začetka 18. stoletja je bilo baročne stavbe mogoče najti v vseh delih Italije, pogosto z regionalnimi različicami. Pomembni primeri so bili [[bazilika Superga]] s pogledom na Torino Filipa Juvarre (1717–1731), ki je bila kasneje uporabljena kot model za [[Panteon, Pariz|Panthéon]] v Parizu.{{Sfn|Toman|2015) p. 58}} [[Grad Stupinigi]] (1729–31) je bila lovska koča in ena od rezidenc kraljevske rodbine [[Savojci|Savojcev]] blizu Torina. Zgradil ga je tudi Filippo Juvarra.
====Francija====
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Chateau Versailles Galerie des Glaces.jpg|[[Dvorana ogledal]] v [[Versajska palača|Versajski palači]], [[Jules Hardouin-Mansart]] (med 1678–1686)
File:Cathédrale Saint-Louis-des-Invalides, 140309 2.jpg|Kapela [[Les Invalides]], [[Jules Hardouin-Mansart]] (končana 1708)
File:Versailles Chapel - July 2006 edit.jpg|Kapela Versajske palače, [[Jules Hardouin-Mansart]] (1699 do 1710)
File:Salon de la princesse hotel de soubise.jpg|Salon [[Hôtel de Soubise]] v Parizu (1735–40), Germain Boffrand
</gallery>
V poznobaročnem obdobju se je v Franciji razvijala dekoracija Versajske palače, vključno z dvorano ogledal in kapelo. Kasneje v tem obdobju, v času vladavine Ludvika XV., se je v Parizu pojavila nova, bolj okrašena različica, slog ''[[rocaille]]'' ali francoski rokoko, ki je cvetel med približno 1723 in 1759.<ref>Lovreglio, Aurélia and Anne, ''Dictionnaire des Mobiliers et des Objets d'art'', Le Robert, Paris, 2006, p. 369</ref> Najvidnejši primer je bil salon princese v pariškem Hôtel de Soubise, ki sta ga oblikovala Germain Boffrand in Charles-Joseph Natoire (1735–40).{{Sfn|Hopkins|2014|pp=92–93}}{{Sfn|De Morant|1970|page=382}}
Rocaille slog je trajal do sredine 18. stoletja. Nikoli ni dosegel ekstravagantnega razkošja rokokoja na Bavarskem, v Avstriji in Italiji. Odkritja rimskih starin, ki so se začela leta 1738 v [[Herkulanej]]u in še posebej v [[Pompeji]]h leta 1748, so obrnila francosko arhitekturo v smer bolj simetričnega in manj razkošnega neoklasicizma.
====Anglija====
{{glavni| Angleški barok}}
[[Christopher Wren]] je bil vodilna figura poznega baroka v Angliji s svojo rekonstrukcijo [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnice sv. Pavla]] (1675–1711), ki jo je navdihnil model bazilike svetega Petra v Rimu, njegov načrt za bolnišnico Greenwich (začela se je leta 1695) in [[Palača Hampton Court|palače Hampton Court]] (1690–96). Med drugimi britanskimi osebnostmi poznega baroka so bili [[Inigo Jones]] za [[Wilton House]] (1632–1647 in dva Wrenova učenca, [[John Vanbrugh]] in [[Nicholas Hawksmoor]], za [[Grad Howard]] (1699–1712) in [[palačo Blenheim]] (1705–1724).<ref>Toman (2015) pp. 162–169</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:St Paul's Cathedral, London, UK.jpg| Zahodno pročelje stolnice sv. Pavla (1675–1702)
File:Greenwich Hospital from Thames.jpg|Bolnišnica Greenwich (1694)
File:Castle Howard and garden.jpg|[[Grad Howard]], Severni Yorkshire, John Vanbrugh in Nicholas Hawksmoor (1699–1712)
File:Blenheim Palace cropped.jpg|[[Palača Blenheim]], John Vanbrugh in Nicholas Hawksmoor
</gallery>
====Srednja Evropa====
Številne najbolj izredne stavbe poznega baroka so bile zgrajene v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. V Avstriji je bil vodilni lik [[Fischer von Erlach]], ki je za poveličevanje avstrijskih cesarjev zgradil [[Karlskirche]], največjo dunajsko cerkev. Ta dela so si včasih izposodila elemente iz Versaillesa v kombinaciji z elementi italijanskega baroka, da bi ustvarila grandiozne nove učinke, kot v palači Schwarzenberg (1715). Johann Lukas von Hildebrandt je z velikimi stopnicami in elipsami dosegel svoje učinke v zgornji in spodnji palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] na [[Dunaj]]u (1714–1722). Jakob Prandtauer je v [[Benediktinski samostan Melk|samostanu Melk]] uporabil obilo barvni marmor in štukature, kiparske in stropne slike, da je dosegel harmonične in zelo gledališke učinke.<ref>Cabanne (1988), pp. 89–91</ref>
Druga pomembna osebnost nemškega baroka je bil [[Balthasar Neumann]] (1687–1753), katerega dela so vključevala Würzburško rezidenco za knezoškofe v Würzburgu s svojim znamenitim stopniščem.<ref>Cabanne (1988), pp. 901</ref>
Na Češkem je bil vodilni baročni arhitekt Christoph Dientzenhofer, katerega zgradba je imela zapletene krivine in kontrakrivine ter eliptične oblike, zaradi česar je bila Praga, kot Dunaj, prestolnica poznega baroka.<ref>Cabanne (1988), pp. 90–92</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Stift Melk church dsc01494.jpg|Notranjost cerkve samostana Melk, Jakob Prandtauer (1702–1736)
File:Clementinum library2.jpg|Knjižnica [[Clementinum]], jezuitske univerze v Pragi (1722)
File:Karlskirche Abendsonne 3.JPG|[[Karlskirche]], [[Dunaj]], Fischer von Erlach (posvečena 1737)
File:Kaisersaal Würzburg.jpg|Kaisersaal, [[Rezidenca Würzburg]], Balthasar Neumann (1749–51)
File:Vierzehnheiligen-Basilika3-Asio.JPG|[[Bazilika Vierzehnheiligen]], Balthasar Neumann (1743–1772)
File:Grassalkovich-kastély (7051. számú műemlék) 6.jpg|[[Kraljeva palača Gödöllő]] (Madžarska), András Mayerhoffer (1730s–1785)
</gallery>
====Španija====
{{glavni|Španska baročna arhitektura}}
Politične in gospodarske krize v 17. stoletju so v veliki meri zadrževale prihod baroka v Španijo do poznega obdobja, čeprav so ga jezuiti močno spodbujali. Njegove zgodnje značilnosti so bile razkošne zunanjosti v nasprotju s sorazmerno preprosto notranjostjo in več prostori. V notranjosti so skrbno načrtovali razsvetljavo, da bi ustvarili vtis skrivnostnosti.<ref name=" Cabanne 1988 pp. 49-51">Cabanne (1988) pp. 49–51</ref> V začetku 18. stoletja so pomembni španski primeri nova zahodna fasada [[stolnica Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] (1738–50) s svojimi spektakularnimi stolpi Fernanda de Casasa Novoe. Leonardo de Figuera je bil v [[Sevilja|Sevilji]] ustvarjalec kolidža v San Telmu s fasado, ki jo je navdihnil italijanski barok. Najbolj okrašena dela španskega baroka je ustvaril [[José de Benito Churriguera]] v [[Madrid]]u in [[Salamanca|Salamanci]]. Pri njegovem delu stavbe skorajda prevzamejo okras iz pozlačenega lesa, orjaški zviti stebri in izklesano rastlinstvo. Njegova dva brata, Joaquin in Alberto, sta prav tako dala pomembna, če ne manj okrašena prispevka k temu, kar je postalo znano preprosto kot slog [[Churriguerizem|churrigueresque]].
<gallery mode="packed" heights="200">
File:Catedral de Santiago de Compostela agosto 2018 (cropped).jpg|Pozno baročna fasada stolnice Santiago de Compostela (1738–1750)
File:Palacio de San Telmo. Portada (1722-34).jpg|[[Palača San Telmo]] v Sevilji, Leonardo de Figueroa (1682–1895)
File:Retablo principal de la Capilla del Sagrario (Catedral de Segovia).jpg|[[Retabel]] v kapeli [[Katedrala Santa Maria, Segovia|stolnice v Segovii]] (1686), Jose Benito de Churriguera, najzgodnješi arhitekt v slogu churrigueresque.
</gallery>
====Latinska America====
Baročni slog so v Latinsko Ameriko v 17. stoletju uvozili Španci in Portugalci, zlasti jezuiti za gradnjo cerkva. Slog so včasih imenovali Churriguerizem, po družini baročnih arhitektov v Salamanci. Posebej lep primer je [[stolnica Zacatecas]] v mestu Zacatecas na severu osrednje Mehike z razkošno izklesano fasado in dvojnimi zvoniki. Drug pomemben primer je [[San Cristobal de las Casas]] v Mehiki.<ref>Toman (2015) p. 120</ref> Izjemen primer v Braziliji je samostan Sao Bento v Riu de Janeiru. Graditi so ga začeli leta 1617, z dodatnim okrasjem po letu 1668. Metropolitanski [[tabernakelj]] v metropolitanski stolnici v Ciudad de Mexico, desno od glavne stolnice, ki jo je med letoma 1749 in 1760 zgradil Lorenzo Rodríguez, v kateri so bili arhivi in nadškofova oblačila ter sprejem obiskovalcev.<ref name="oficial">{{cite book |title= Guia Oficial Centro de la Ciudad de Mexico |last=Horz de Via |first=Elena |year=1991 |publisher=INAH-SALVAT |location=Mexico City |isbn=968-32-0540-2 |pages=28–30}}</ref>
Portugalska kolonialna arhitektura je bila oblikovana po zgledu arhitekture Lizbone, drugačne od španskega sloga. Najbolj opazen arhitekt v Braziliji je bil Aleijadinho, ki je bil rojen v Braziliji, napol Portugalec in samouk. Njegovo najbolj znano delo je cerkev svetega Frančiška Asiškega v Ouro Pretu.<ref>Toman (2015) p. 121</ref>
<gallery mode="packed" heights="200">
File:SFrancisOuroPreto-CCBY.jpg|Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Ouro Pretu v Braziliji, zgrajena med letoma 1765 in 1775, avtor Aleijadinho
File:Zocalo cathedral.jpg|[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico]], zgrajena med 1571 in 1813, različni arhitekti
File:Catedral zacatecas.jpg|Stolnica bazilika Zacatecas in Mehiki, zgrajena med 1729 in 1772, primer Churriguerizma
File:Iglesia de El Sagrario, Quito, Ecuador, 2015-07-22, DD 103.JPG|Oltar v cerkvi [[Iglesia de El Sagrario, Quito]], cerkev zgrajena med 1617 in 1747, José Jaime Ortiz. Je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
File:Vista de la Fachada del Templo de San Francisco Acatepec 9.jpg|Cerkev San Francisco Acatepec v San Andrés Cholula, zvezna država Puebla v Mehiki, zgrajena med sredino 16. stoletja in 1760. Keramični azulejos Talavera.<ref>{{cite web|url=https://sach.gob.mx/2019/01/31/iglesia-de-san-francisco-acatepec/|title=San Francisco Acatepec|website=City Council of San Andrés Cholula website|language=es}}</ref>
File:Iglesia de San Francisco, Quito, Ecuador, 2015-07-22, DD 152.JPG|Popolna fasada Iglesia y Convento de San Francisco, Quito, zgrajena med 1550 in 1680
File:Iglesia de la Compañía de Jesús, Plaza de Armas, Cusco, Perú, 2015-07-31, DD 51.JPG|[[Iglesia de la Compañía de Jesús, Cusco]], Peru, zgrajena med letoma 1576 in 1668, Jean-Baptiste Gilles in Diego Martínez de Oviedo
File:Iglesia de San Francisco, Lima, Perú, 2015-07-28, DD 70.jpg|Panorama fasade bazilike in samostana San Francisco v Limi, ki jo je med letoma 1657 in 1729 zgradil Portugalec Constantino de Vasconcellos, ki jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
* {{Citation|last=Cabanne|first=Perre|title=L'Art Classique et le Baroque|location=Paris|publisher=Larousse|year=1988|isbn=978-2-03-583324-2}}
*Ducher, Robert, ''Caractéristique des Styles, (1988), Flammarion, Paris (In French); {{ISBN|2-08-011539-1}}
*{{Cite book|last=Texier|first=Simon|title=Paris- Panorama de l'architecture|year=2012|publisher=Parigramme|isbn=978-2-84096-667-8}}
* {{Citation|last=Oudin|first=Bernard|title=Dictionnaire des Architects|location=Paris|publisher=Seghers|language=Fr|year=1992|isbn=2-232-10398-6}}
*Tolman, Rolf, ''L'Art baroque: Architecture - Sculpture - Peinture'', (2015), H.F. Ullmann, Cologne-Paris, (in French); {{ISBN|978-3-8480-0856-8}}
*Robbins Landon, H. C. and David Wyn Jones (1988) ''Haydn: His Life and Music''. Thames and Hudson.
== Zunanje povezave==
{{commons category|Baroque architecture}}
*[https://web.archive.org/web/20091028084709/http://www.skypalace.org/europe/slavic/east_slavic/russia/siberia.shtml Siberian Baroque]
[[Kategorija:Baročna arhitektura]]
{{normativna kontrola}}
ehyqraj306lio17raoc1n65ni34fthg
Malečniški most
0
413540
5724454
4700481
2022-07-27T14:44:32Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most|carries=povezuje mestni center, Malečnik in Pobrežje|crosses=[[Drava]]|locale=[[Maribor]]|open=1978}}
'''Malečniški most''' je cestni [[most]], ki prečka kanal in strugo reke [[Drava|Drave]] v Mariboru. Zgrajen je bil leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.sraka.com/prireditev1.aspx?oznaka=181049|title = Mariborski mostovi|date = julij 2007|accessdate = 2016-01-19|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Danes, po ponovnem odprtju ceste pod Meljskim hribom, most povezuje center Maribora, Malečnik in mestno četrt Pobrežje.
==Sklici==
{{sklici}}
{{Maribor-stub}}
[[Kategorija:Mostovi v Mariboru]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1978]]
rp22hmcngh8wslr1alre4trbaw26g5g
Avgust Kuhar
0
416525
5724457
5405138
2022-07-27T14:49:20Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji varstvoslovja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje oseba}}
'''Avgust Kuhar,''' [[Nestor (razločitev)|nestor]] slovenskih varnostnih tehnikov in varnostnih inženirjev, publicist, rojen [[Kotlje]] 23. 8. 1906, umrl 17. 10. 1964
== Življenje in delo ==
Avgust Kuhar je bil eden od bratov iz znamenite koroške družine [[Prežihova bajta|Prežihovih]]: [[Prežihov Voranc|Lovro Kuhar (pisatelj)]], Avgust Kuhar (varnost pri delu), Ivan /Anza Kuhar (tragično umrl leta 1944) in [[Alojzij Kuhar]] (duhovnik, dopisnik časnika [[Slovenec (časnik)|Slovenec]], diplomat v jugoslovanski emigrantski vladi). Študiral je v Mariboru najprej na humanistični gimnaziji ter nato na tehniški srednji šoli v Ljubljani in diplomiral na njenem elektrotehniškem oddelku. Služboval je v Ljubljani, na Jesenicah in od 1. januarja 1951 v [[Železarna Ravne|Železarni Ravne]]. Pomemben je bil tudi kot urednik glasila ravenske železarne ''Koroški fužinar'', ki je sicer na prvo mesto postavljal železarsko stroko, a hkrati pisal o Koroški. Leta 1951 je bil eden od soustanoviteljev Delavskega muzeja [[Ravne na Koroškem]], danes Koroškega pokrajinskega muzeja.
V [[Železarna Ravne|Železarni Ravne]] je po 2. svetovni vojni med prvimi v Sloveniji vpeljal ukrepe za preprečevanje nezgod pri delu, ki so postali zgled za preostalo [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Po njem se imenuje [[ustanova]] [http://www.fundacija-avgustakuharja.si/ Fundacija Avgusta Kuharja], ki jo je s soglasjem ministra za delo leta 1996 ustanovila Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS), da bi podeljevala nagrade za izjemne strokovne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu ter priznanja za dolgotrajno strokovno delo v društvih varnostnih inženirjev. Tako se naj bi krepila zavest o potrebnosti sistematičnega strokovnega varovanja zdravja pri delu ter življenjskega in delovnega okolja. Od leta 1997 podeljuje tri vrste nagrad Avgusta Kuharja za izjemni dosežek, za življenjsko delo in za najboljše diplomsko delo študenta ''Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost'' ''[[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''
== Bibliografija ==
* Kuhar, Avgust: Male obratne izboljšave : pomen in organizacija predlogov za izboljšanje dela, 1946
* Kuhar, Avgust, : Delaj varno : ljudska tehnika poziva v borbo proti nesrečam pri delu, 1951
* Kuhar, Avgust: Delovna varnost. Bistvo, dolžnosti in organizacija borbe proti obratnim nesrečam v industriji in obrti, 1954
* Kuhar, Avgust: Sigurnost rada u industriji i zanatstvu. Primeri iz željezara. Beograd. Tehnička knjiga, 1955
* Kuhar, Avgust: Bibliografija Avgusta Kuharja, 1975
== Viri ==
*Čegovnik, Franc; Oder, Karla; Vošner, Mirko: Varstvo pri delu v Železarni Ravne po drugi svetovni vojni. Ravne na Koroškem, 2004 {{cobiss|id=7157556}}
*Oder, Karla: Mati fabrika, mesto in dom. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2015. ISBN 978-961-6775-18-2 {{cobiss|id=282933248}}
*Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar - Prežihovi "pobi" : Ivan Kuhar, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, Alojz Kuhar, Avgust Kuhar, 2003
*Verovnik, Franc: Avgust Kuhar - Prežihov Gustl (1906-1964), Življenjska pot, Občina Ravne na Koroškem, 2016
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kuhar, Avgust}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji varstvoslovja]]
4bqhamypni144lsrf4fz86ls379qa2i
Dornberg
0
416648
5724547
4633127
2022-07-27T18:06:12Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{wikificiraj}}
[[Slika:Grb Dornberg 4.pdf|sličica|Grb družine, iz katere izhajajo Dornberžani - advocatus Schalkhausena, ki je v 12. stoletju prebivala v Frankoniji (upodobljena je [[Aloe vera|aloja]] v zlati vazi na srebrnem polju)]]
'''Dornberg (Dorimberger, Dirimbergo)''' je bila ugledna plemiška družina na Goriškem.
Izhajajo iz istoimenske družine, ki je v 12. stoletju prebivala v Frankoniji. Njihove družinske veje so segale še na Bavarsko in v Azijo.
Nekateri zgodovinarji trdijo, da izhaja goriška veja Dornberžanov iz frankonske družine združene z bavarsko iz Anspacha, drugi pa trdijo, da ima goriška veja Dornberžanov svoj izvor na Štajerskem.
Okrog leta 1430 so se Dornberžani naselili tudi v Vidmu, a se ta veja izgubi in leta 1477 propade.
[[Slika:Goriški grb 1688.gif|sličica|143x143_pik|Goriški grb leta 1688]]
Imeli so pomembno vlogo med [[Slovenci]] v goriški grofiji. Njihova ozemlja so se širila prav po predelih, kjer je bila večina prebivalstva slovenskega rodu.
Sodno oblast so izvrševali na področju Strani, Tolmina, Števerjana, Lok, Stražic in Zalošč (Dornberga).
Veliko članov dornberške rodbine je imelo visoke službene položaje pri goriških grofih in nato pri avstrijskih nadvojvodih do leta 1630.
Verjetno so se v 15. stoletju nekateri njeni člani uveljavili tudi v Krminu, a iz tega obdobja žal ni nobenih zanesljivih podatkov.
Okoli leta 1585 je družina dobila plemiški naziv baronov s pridevkom Dornegg ali Dornech.
Dornberžani so vse do leta 1630 zasedali diplomatske in vojaške službe v uglednih mestih.
V 18. stoletju so bili izrinjeni iz javnega življenja, zaradi česar so zabredli v obubožanje in skorajšnji propad.
Hiša, v kateri so prebivali zadnji Dornberžani (potem zavod Contavalle), je kmalu postala last družine Petazzi ([[Petač]]).
== Predstavniki ==
'''Volcher (Folcher, Fulcherio)''' je bil prvi član rodbine Dornberžanov, ki je prebival na Goriškem. Nastopal je v vlogi razsodnika pri sporu med goriškimi grofi in oglejskim patriarhom Pelegrinom II. leta 1202. Leta 1205 je bil imenovan za viteza zlatega reda. Posedoval je tudi [[grad]] v Miljah.
'''Leonhard in Volrih''' sta bila v letih 1315 - 1318 namestnika (vicedoma) grofa Henrika II.
'''Leonhard (drugi)''' je bil v letih 1401 - 1415 večkrat imenovan za glavarja goriške grofije.
'''Ulvin''' je leta 1446 kot glavar upravljal goriško grofijo in je bil leta 1465 imenovan za odposlanca v Beneški republiki in v Otomanskem cesarstvu ([[Osmansko cesarstvo]]).
'''Ahac (Ulvinov brat)''' se je izkazal kot svetovalec goriških grofov in leta 1460 kot vojaški poveljnik.
'''Jurij''' pa se je izkazal kot glavar goriške grofije in kot odposlanec pri cesarju Frideriku III. leta 1558.
'''Maksimilijan''' je bil leta 1501 celo državni svetovalec cesarja Maksimilijana I.
'''Maksimilijan II.''' se je bojeval na furlanskih tleh v letih 1508 - 1516 in je bil nato imenovan malteškemu redu za priorja - [[predstojnik]] večjega samostana.
'''Bratje Leonard, Erazem in Rajmund''' so se skupaj s cesarjem Maksimilijanom I. bojevali proti Benečanom v Furlaniji. Erazem pa je po vojni leta 1518 postal vladarjev namestnik na Kranjskem.
'''Franc''' je bil od leta 1570 do leta 1581 vladarjev namestnik v goriški grofiji.
'''Maksimilijan (tretji)''' je zapisan med sestavljalci goriškega statuta, obenem pa je kot odposlanec služboval pri cesarjih Ferdinandu in Maksimilijanu II.
'''Vid''' je vrsto let živel kot vladarjev namestnik v Gorici, od leta 1576 kot [[guverner]] v Trstu, nato pa kot odposlanec v Benetkah in Rimu.
'''Gašper Vid''', ki je bil glavar na Tolminskem, se je leta 1617 bojeval proti beneškim četam, ki so se pomikale med hribi, in jih potisnil globoko nazaj proti Čedadu.
V 18. stoletju lahko kot edine predstavnike in zadnje potomce nekdaj tako slavne družine zasledimo le še tri ženske: '''Klaro''' (umrlo leta 1744), '''Terezo''' (umrlo leta 1748) in '''Ano''' (umrlo leta 1774); ter dva moška: '''Karla Leonarda''', ki je bil duhovnik in je umrl leta 1719 in '''Ivana Ignacija''', ki je dosegel visoko starost - 102 leti, umrl je leta 1779 in je bil kot zadnji član družine pokopan v kapeli samostana sv. Frančiška.
== Viri in literatura ==
<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:260|title=Primorski slovenski biografski leksikon|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> A. Vetrih, A. Kobal (et al.), Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1977
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
rgflut23h267v544rsv1ltlgx3qli9v
Uporabnik:Bakracevic
2
436756
5724571
5622920
2022-07-27T19:15:21Z
Bakracevic
149416
wikitext
text/x-wiki
RADE (RADOSLAV) BAKRAČEVIĆ, KRONSKI VITEZ - ČASTNI ČLAN ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV MARIBOR, ZASLUŽNI MEŠČAN OBČINE KRALJEVO.
Rade je bil rojen 24. 6. 1939 v Raški. Tam je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, višjo gimnazijo pa je končal v Kraljevem. Nato se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani – oddelek za metalurgijo, kjer je diplomiral in se kasneje specializiral za ognjevarne materiale. Rade Bakračević je delal 25 let kot direktor predstavništva - strokovni predstavnik podjetja »Magnohrom« iz Kraljeva za področje Slovenije in Hrvatske do leta 1990. Tega leta so bila predstavništva v bivši skupni državi ukinjena. Rade Bakračević je tega leta ustanovil svoje podjetje »Bajus d. o. o.« Radenci, ki je postalo ekskluzivni zastopnik Industrije »Magnohrom« Kraljevo v Sloveniji. Kasneje je družba Bajus d.o.o. prevzela tudi zastopanje podjetja »Gibnjara« Kraljevo za področje Slovenije in Avstrije in podjetja »Šamot« iz Aranđelovca. Bakračevićevo podjetje »Bajus d.o.o.« je imelo tudi svojega zastopnika v Srbiji in sicer firmo »Centroistok« iz Bora, ki je tržila mineralno vodo »Radenska« v vzhodni Srbiji za Radetovo podjetje.
Rade Bakračević je bil 10 let honorarni dopisnik časopisa »Politika Ekspres« in revije »Praktična žena«.
»Dvajset let piše za »Sportske novosti«, pet let za hrvaški »Večernji list«. Piše za časopis »KURIR«, ki se tiska v Srbiji in Nemčiji. Bil je avtor in štiri leta glavni in odgovorni urednik revije »KONTAKT«, in pa tudi avtor ter glavni in odgovorni urednik revije »MOSTOVI«. Aktuelni je glavni in odgovorni urednik spletnega časopisa "Štajerske novice". Štirideset let je pisal za več časopisov iz bivše skupne države. Že deset let ureja časopis »Štajerske novice«. Član je Mednarodnega združenja novinarjev, tudi slovenskega in srbskega.
26. in 27. septembra 2014. je potekal 8. festival poezije »Balkanika« v romunskem mestu Braila ob Donavi. To je bilo mednarodno srečanje poetov 14-ih držav, ki je je posebej bilo posvečeno Sloveniji. Ob tem je pesnik in urednik spletnega časopisa Štajerske novice, Rade Bakračević iz Radencev, bil imenovan za častnega člana Zveze pisateljev Romunije pokrajine Filala galati.
Rade Bakračević, novinar in komentator dogajanj iz tega dela Evrope, se z novinarstvom ukvarja že petdeset let. Piše za več mednarodnih časopisov in je ustanovitelj ter glavni in odgovorni urednik časopisov »MOSTOVI«, »KONTAKT« in »ŠTAJERSKIH NOVIC«.
Skupaj s skupino politikov iz Kraljeva je pred 15 leti sodeloval pri vzpostavljanju novih partnerskih vezi med Mariborom in Kraljevem. Takrat so ga politiki teh dveh mest proglasili za častnega konzula, ki bi vzdrževal odnose med Mariborom in Kraljevem. Od tega časa Bakračević aktivno sodeluje pri vzpostavljanju novih stikov na gospodarskem, kulturnem in športnem področju med Slovenijo in Srbijo.
Bakračević se je s svojim podjetjem v letih 2001 in 2002 uvrstil med najuspešnejše podjetnike leta v Sloveniji, kar je zapisano v "Zlatih knjigah" slovenskih podjetnikov.
Za svoje delo na področju turizma je dobitnik »TURISTIČNEGA NAGELJNA«, ki ga je podelila RTV Slovenija. Od Turistične zveze Slovenije je Rade Bakračević prejel SREBRNI ZNAK« za posebne uspehe v slovenskem turizmu. Bil je inovator leta 1978, leta 1980 pa je prejel priznanje »Zlato pero« za novinarsko delo. Leta 2003 so mu poslušalci Radia Maribor podelili »ZLATO PRIZNANJE« za vse dobro, kar je naredil v svojem okolju. Prav tako je v letu 2003 prejel najvišje občinsko priznanje občine Kraljevo za svoje humano delo in za razvoj poslovno-tehničnega, kulturnega in športnega sodelovanja med Mariborom in Kraljevem. Bakračević je še »ZASLUŽNI GRAĐANIN« mesta Kraljeva. Leta 2005 mu je Kulturno- prosvetna skupnost Srbije podelila »ZLATO ZNAČKO« za dolgotrajno nesebično in ustvarjalno delo pri širjenju kulture.
Pred 11. leti je Rade ustanovil Srbsko kulturno društvo Štajerska skupnost s sedežem v Mariboru in ga še sedaj (po desetih letih !) uspešno vodi. Tudi je ustanovitelj (2006.) in prvi glavni in odgovorni urednik spletnega časopisa »Štajerske novice«, ki si ga samo v letu dni ogleda preko milijon obiskovalcev in do 31. decembra 2016 je bilo evidentiranih že preko 17. milijonov obiskovalcev.
. Največji dosežek Rada Bakračevića vsekakor je bil večletni projekt, ko sta Božidar Drinić, urednik magazina »Agrar« iz Zrenjanina in Rade Bakračević, urednik Štajerskih novosti, v letih 2016, 2017 in 2018 uspela doseči pobratenje 24 slovenskih in srbskih občin, in sicer so to: Čoka – Črenšovci, Novi Kneževac – Beltinci, Nova Crnja – Radenci, Kovin – Cankova, Srbobran – Grad, Irig – Ormož, Petrovac na Mlavi – Puconci, Bečej – Murska Sobota Titel – Odranci, Tišina – Kula, Cerkvenjak – Odžaci, Veržej – Sečanj. Samo v letu 2018 sta tako uspela v Slovenijo pripeljati nad 700 gostov iz omenjenih srbskih občin.
Rade Bakračević je 2016. posnel svoj četrti dokumentarni film o samostanu Žiča in Hram Svetega Save v Beogradu. Na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Sarajevu prikazan je njegov film »Po poteh pravoslavja« in med 430 filmi se je njegov film uvrstil na 23. mesto.
Na Bledu je 9. oktobra 2015. bila otvoritev spomenika Mihajlu Pupinu, kar sta skupaj opravila slovenski in srbski predsednik, Borut Pahor in Tomislav Nikolić. Rade Bakračević je ob tej priliki posnel dokumentarni film o velikem srbskem znanstveniku Mihajlu Pupinu. Promocija filma bila je v dvorani podjetja Izum v Mariboru predzadnji mesec v letu 2015.
V svojem dolgoletnem novinarskem delu je bil sodelavec številnih časopisov in revij, bil pa je tudi sam urednik in izdajatelj. A zadnji dve leti se je poleg svojega obveznega fotografiranja lotil še pisanja scenarijev, režije in snemanja dokumentarnih filmov. Štirideset let je pisal za več časopisov v nekdanji skupni državi, SFR Jugoslaviji. Od 1970 leta je bil član Društva novinarjev Jugoslavije, potem pa član Združenja novinarjev Slovenije, ves čas je član Mednarodnega združenja novinarjev. Za urejanje revije »Mostovi« je prejel priznanje od Ministrstva za diasporo Republike Srbije. Sedaj pa je urednik (pred desetimi leti ustanovitelj !) spletnega časopisa »Štajerske novice«, ki ga financirata Ministrstvo kulture Republike Srbije, Ministrstvo za diasporo Srbije ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na področju kulture je bil pred desetimi leti ustanovitelj Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« v Mariboru. 2015. je za svoje aktivnosti v kulturi prejel naziv častnega člana Zveze kulturnih društev v Mariboru. Kajti poleg organizatorskega in novinarskega dela Rade Bakračević piše tudi pesmi ter nastopa na številnih literarnih srečanjih, po Sloveniji pa tudi v drugih državah. Rojen je bil 24. junija 1939 v Raški, tedaj Kraljevina Jugoslavija, danes samostojna država Republika Srbija. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, višjo gimnazijo pa končal v Kraljevem. Ker je tedaj podjetje »Magnohrom« iz Kraljeva potrebovalo strokovnjake, inženirje metalurgije, se je leta 1960 vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani – oddelek za metalurgijo, kjer je diplomiral leta 1966 ter se kasneje specializiral za ognjevarne materiale.
Rade je delal skoraj četrt stoletja kot strokovni predstavnik podjetja »Magnohrom« iz Kraljeva, kot direktor predstavništva za področje Slovenije in Hrvaške do leta 1990. Tega leta so bila predstavništva v nekdanji skupni državi ukinjena, zato je Rade Bakračević ustanovil lastno podjetje »Bajus d.o.o.« Radenci, ki je postalo ekskluzivni zastopnik Industrije »Magnohrom« Kraljevo v Sloveniji. Kasneje je njegova družba »Bajus d.o.o.« prevzela tudi zastopanje podjetja »Gibnjara« Kraljevo za področje Slovenije in Avstrije ter podjetje »Šamot« iz Aranđelovca. Podjetje »Bajus d.o.o.« je imelo tudi svojega zastopnika v Srbiji in sicer firmo »Centroistok« iz Bora, ki je tržila mineralno vodo »Radenska« v vzhodni Srbiji. Bil je dvakrat podjetnik leta v Sloveniji (2001 in 2002). Upokojil se je leta 2005.
Kot občan v Radencih se je vključil v aktivno delo v domači krajevni skupnosti ter Turističnem društvu Radenci, ki ga je leta 1956 ustanovil tedanji direktor »Slatine Radenci« Hugo Kemer. V tem društvu je bil Rade Bakračević od leta 1980 dalje član izvršnega odbora, v letih 1985 – 1991 pa tudi njegov predsednik. Bil je to »zlati čas« delovanja tega društva: doseženo 1. mesto za najbolj urejen kraj v Sloveniji leta 1984, 1985, 1987 in 1990; 2. mesto za najbolj urejen kraj v Sloveniji leta 1986 in 3. mesto za najbolj urejen kraj v Sloveniji leta 1982. Poleg tega so bili organizatorji mednarodnih festivalov cvetja z več kot 50 razstavljavci iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V Radencih so tedaj nastopali številni pevci in glasbene skupine na prireditvah Mednarodni festival komorne glasbe, Radenska noč, izbori miss… Turistično društvo Radenci in njen predsednik Rade Bakračević sta prejela Turistični nagelj Televizije Slovenija, Rade Bakračević tudi srebrni znak Turistične zveze Slovenije. Še sedaj je Rade Bakračević predsednik občinske komisije za ocenjevanje urejenosti krajev Občine Radenci ter predsednik komisije za ocenjevanje urejenosti krajev pri Pomurski turistični zvezi.
Skupaj s skupino politikov iz Kraljeva je pred desetimi leti sodeloval pri vzpostavljanju novih partnerskih vezi med Mariborom in Kraljevem. Takrat so ga politiki teh dveh partnerskih mest predlagali za častnega konzula, ki naj bi vzdrževal odnose med mestoma oziroma občinama dveh držav. Od tedaj Rade Bakračević aktivno sodeluje pri vzpostavljanju novih stikov na gospodarskem, kulturnem in športnem področju med Slovenijo in Srbijo. Tako je leta 2003 prejel občinsko priznanje Občine Kraljevo za svoje humano delo in za razvoj poslovno-tehničnega, kulturnega in športnega sodelovanja med Mariborom in Kraljevim. Rade Bakračević je tudi zaslužni meščan mesta Kraljevo. Leta 2005 mu je Kulturno prosvetna skupnost Srbije podelila zlati znak za dolgotrajno nesebično in ustvarjalno delo pri širjenju kulture.
V Mariboru je na prvi letošnji pomladni dan, 21. marca 2016. popoldne, potekal zbor članov Zveze kulturnih društev Maribor, ki je ob tej priložnosti sprejel sklep, da se podeli naziv častnega člana te asociacije 77-letnemu Radetu Bakračeviću iz Radenec, ustanovitelju in predsedniku Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, s sedežem v Mariboru, ki že več kot pol stoletja deluje za medsebojno razumevanje in sodelovanje med slovenskimi in srbskimi kulturnimi ustvarjalci ter opazno sooblikuje kulturno življenje Maribora in drugih slovenskih krajev
Kot predsednik Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« je neumorni organizator programov in dogodkov, ki pomembno prispevajo h kulturni izmenjavi med kulturami, še posebej pa med pobratenima mestoma Maribor in Kraljevo. Povezovanja se zna lotevati s pretanjenim občutkom, kar se tesno navezuje na njegova ustvarjalna nagnjenja, izražena v poeziji, umetniški fotografiji in filmu. Za poslanstvo, ki ga opravlja, mu ni žal energije in časa, pa tudi nemajhnih lastnih sredstev, ki jih daje za ta namen.
Izvršni odbor Kulturno zgodovinskega centra »Srpska kruna« Kragujevac je 20. oktobra 2016 imenoval Rada Bakračevića za Srbskega viteza. 7. januarja letos IO »Srpske krune« donel je sklep o imenovanju univ.dipl.ing. Radeta Bakračevića iz Radenec na funkcijo direktorja za kulturo in umetnost. To imenovanje, ki ga je podpisala generalna sekretarka Mirjana T. Radenković, vsebuje vsa pooblastila, da lahko Rade Bakračević Kulturno zgodovinski center »Srpska kruna« Kragujevac predstavlja na področju Republike Slovenije z mandatom naslednja štiri leta.
Eden najbolj znanih slovenskih državljanov srbskih korenin, Rade Bakračević iz Radencev je že v preteklosti bil deležen številnih nagrad in priznanj, bodisi na svojem delovnem mestu v metalurgiji, bodisi kot novinar, ali aktivist na področju turizma, kulture, društvenih dejavnosti ipd. Tokrat pa je v zgolj tednu dni prejel štiri izjemno pomembna priznanja, saj je kot ustanovitelj in predsednik Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« v Mariboru, ter urednik „Štajerskih novic“, v Mariboru prejel naziv Častni član Zveze kulturnih društev Maribor. Le dan pozneje pa je Rade Bakračević potoval v srbsko prestolnico Beograd na prejem dveh novih pomembnih in visokih priznanj.
Tako je v prostorih Združenja Kraljevine Srbije v Beogradu kot zaslužni meščan mesta Kraljevo ter kot predsednik Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« v Mariboru in pri tem društvu kot urednik spletnega časopisa »Štajerske novice« prejel naziv „Vitez Srbije“. Priznanje mu je izročil srbski pisatelj Đuro Milekić, glavna urednica časopisa »Kraljevske novine«, ki ga izdaja Združenje Kraljevina Srbija pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Aleksandra II Karađorđevića, Maja Kovačević, pa mu je izročila posebno priznanje za njegov trajni prispevek k širjenju svobodne novinarske misli.
Rade Bakračević namreč že dobro desetletje ureja spletni časopis »Štajerske novice«, ki ga po internetu spremljajo pripadniki srbske narodnosti po vsem svetu (doslej je imel 18.800.000 obiskovalcev op.p.), sam pa se z novinarstvom ukvarja že pol stoletja, poleg za slovenske pa piše in fotografira tudi za tuje medije. V imenu uredništva tega svojega spletnega časopisa „Štajerske novice“ je Rade Bakračević ob tej priložnosti izročil v Beogradu tri priznanja »Zlato pero Štajerske«, ki so jih prejeli: novinar Božidar Drinić iz Zrenjanina, urednik časopisa „Agrar“; književnik Djuro Milekič iz kraja Kukulje pri Arandjelovcu ter uredništvo Radia »Slovo ljubve«, radia beograjsko-karlovške arhiepiskopije. Svečane predaje priznanj so se udeležili tudi številni visoki gostje in srbskih ministrstev, ambasad, akademiki, cerkveni dostojanstveniki, predstavniki kulturnega življenja Srbije, kakor tudi delegacija Srbov iz štajerskih pokrajin Slovenije in Avstrije.
Že dan pred tem je v Unionski dvorani v Mariboru potekala slovesnost ob jubilejnem desetem Dnevu kulturnih društev Maribor, z naslovom »Nebesa pod Pohorjem«. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev skupaj s prvim častnim članom ZKD Maribor Janezom Karlinom sta izročila listini o imenovanju dveh novih častnih članov ZKD Maribor: Radetu Bakračeviću iz Radencev in pisatelju Tonetu Partljiču.
Teden dni po prijetju priznanja v Mariboru in nekoliko manj v Beogradu, je Bakračevića tudi v domačih Radencih čakalo posebno priznanje. Na 5. jubilejnem turističnem plesu konec minulega tedna v Radencih, ki ga je ob letošnji 60-letnici pripravilo Turistično društvo Radenci v hotelu Radin, je Rade Bakračević prejel plaketo kot nekdanji predsednik tega društva, in sicer ga je uspešno vodil med letih 1984 – 1991
Svoj 78-i rojstni dan je s svojimi prijatelji praznoval 24. junija 2017 v slaščičarni Tropicano v Radencih.
V petnajstih letih, odkar je takratni predsednik Srbskega kulturnega društva v Mariboru in glavni urednik spletnega časopisa Rade Bakračević, ustanovil časopis „Štajerske novice“, so slednje zabeležile kar 20 milijonov ogledov. Medij, ki ga sofinancirata: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Ministrstvo za zunanje zadeve – Uprava za Srbe iz diaspore in regije, kot poudarjajo, piše „za vse generacije“ in zato je tudi priljubljen za bralce vseh starosti, pa ne samo Srbe, temveč si ga radi „privoščijo“ tudi Slovenci in drugi narodi z območja bivše skupne države.
Seveda tukaj gre posebna pohvala za vztrajnost ustanoviteljev in ustvarjalcev Štajerskih novic, ki jih vodi glavni in odgovorni urednik Rade Bakračević. Časopis »Štajerske novice«, berejo ljudje po vsem svetu. Ob takšnem dosežku, saj so 10. avgusta 2019. ob 15. rojstnem dnevu zabeležili 20 milijonov obiskov.Glavni urednik Bakračević s ponosom poudarja, da gre za dosežek, ki sodi v Guinnessovo knjigo rekordov. Zato prizadevni Radenčan Rade Bakračević ni zamudil priložnost, da zahvali vsem, ki so tako ali drugače pomagali in še vedno pomagajo objavljati Štajerske novice. Poleg ustvarjalcev časopisa, so tukaj predvsem: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Srbije – Direktorat za sodelovanje z diasporo in Srbi v regiji, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Radiotelevizija Srbije – Radiodifuzija Srbije na spletu, Radio Beograd, Društvo novinarjev itd.
„Razlog za ustanovitev Štajerskih novic, pred 15 leti je bil povezovanje posameznikov in združenj v obeh delih Štajerske – v Sloveniji, pa tudi na avstrijski strani, torej tam, kjer živijo Srbi in njihovi potomci kot manjšina, nato širjenje srbske kulture in njeno zastopanost pripadnikom drugih narodov, teritorij s približno z dvema milijonoma ljudi“, pravi Bakračević in nadaljuje: „Uredništvo je od prvega dne objave sledilo le enemu cilju – objektivnemu in resničnemu poročanju brez političnega barvanja o dogodkih in življenju v vseh treh državah – Sloveniji, Avstriji in Srbiji. Seveda so bile novice in članki o našem življenju in delu razpršeni po državi ali v drugih državah EU. Tak način poročanja je »Styrian News« sčasoma dobil odličen ugled. Časopisi in uredništva so prejeli številne pohvale in nagrade slovenske, avstrijske in srbske strani. S politiki in številnimi vidnimi socialnimi delavci, pisatelji, umetniki, znanimi novinarji itd. Vsi so se z veseljem odzvali na besedo Štajerske novice“.
V petnajstih letih, odkar je takratni predsednik Srbskega kulturnega društva v Mariboru in glavni urednik spletnega časopisa Rade Bakračević, ustanovil časopis „Štajerske novice“, so slednje zabeležile kar 20 milijonov ogledov. Medij, ki ga sofinancirata: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Ministrstvo za zunanje zadeve – Uprava za Srbe iz diaspore in regije, kot poudarjajo, piše „za vse generacije“ in zato je tudi priljubljen za bralce vseh starosti, pa ne samo Srbe, temveč si ga radi „privoščijo“ tudi Slovenci in drugi narodi z območja bivše skupne države.
Seveda tukaj gre posebna pohvala za vztrajnost ustanoviteljev in ustvarjalcev Štajerskih novic, ki jih vodi glavni in odgovorni urednik Rade Bakračević. Časopis »Štajerske novice«, berejo ljudje po vsem svetu. Ob takšnem dosežku, saj so 10. avgusta 2019. ob 15. rojstnem dnevu zabeležili 20 milijonov obiskov.Glavni urednik Bakračević s ponosom poudarja, da gre za dosežek, ki sodi v Guinnessovo knjigo rekordov. Za ta rekord je "Matica iseljenika Srba iz dijaspore i regiona" dodelila Zlato poveljo Štajerskim novicam. Prizadevni Radenčan Rade Bakračević ni zamudil priložnost, da zahvali vsem, ki so tako ali drugače pomagali in še vedno pomagajo objavljati Štajerske novice. Poleg ustvarjalcev časopisa, so tukaj predvsem: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Srbije – Direktorat za sodelovanje z diasporo in Srbi v regiji, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Radiotelevizija Srbije – Radiodifuzija Srbije na spletu, Radio Beograd, Društvo novinarjev itd.
„Razlog za ustanovitev Štajerskih novic, pred 15 leti je bil povezovanje posameznikov in združenj v obeh delih Štajerske – v Sloveniji, pa tudi na avstrijski strani, torej tam, kjer živijo Srbi in njihovi potomci kot manjšina, nato širjenje srbske kulture in njeno zastopanost pripadnikom drugih narodov, teritorij s približno z dvema milijonoma ljudi“, pravi Bakračević in nadaljuje: „Uredništvo je od prvega dne objave sledilo le enemu cilju – objektivnemu in resničnemu poročanju brez političnega barvanja o dogodkih in življenju v vseh treh državah – Sloveniji, Avstriji in Srbiji. Seveda so bile novice in članki o našem življenju in delu razpršeni po državi ali v drugih državah EU. Tak način poročanja je »Styrian News« sčasoma dobil odličen ugled. Časopisi in uredništva so prejeli številne pohvale in nagrade slovenske, avstrijske in srbske strani. S politiki in številnimi vidnimi socialnimi delavci, pisatelji, umetniki, znanimi novinarji itd. Vsi so se z veseljem odzvali na besedo Štajerske novice“.
RADE BAKRAČEVIĆ, prvi glavni urednik revije »KONTAKT«, časopisa Srpskog kulturnog društva Maribor i predsednik SKD Maribor.
»KONTAKT« je pre svega namenjen članovima Srpskog kulturnog društva Maribor i svim žiteljima Slovenije. čiji je cilj da na nov, drugačiji, savremeniji način obaveštava, edukuje i neguje tolerantnost, istinitost, znanje, kritičnost u kulturi među Srbima sa ove strane Alpa. Želeli smo, da pratimo što više događaja koji su važni za srpsko pitanje i kao što se može videti iz broja u broj smo dostizali sve više čitalaca naših članova i Srba iz Slovenije i Austrije. »KONTAKT« je pre svega ostao otvoren čitaocima da tu unose svoja zapažanja, nedoumice, zgodne primere iz medijske prakse, ideje i mnogo toga što će čitaoci oberučke prihvatiti.
Sa veseljem sam prihvatio odluku članova IO SKD Maribor, da preuzmem uredništvo naše revije »KONTAKT«. Do postavljenja mene na čelo uredništva, SKD Maribor je štampao svoj časopis »PRELO«, koga je, uspešno, uređivao Gojko Dobrić, koji je ujedno bio i predsednik Srpskog kulturnog društva Maribor. Pod Dobrićevoj uredničkoj politici društvo je štampalo 15. brojeva.
Kao glavni urednik odlučio sam, da promenim ime »PRELO« naših novina i predložio sam članovima IO, da prihvate moj predlog da novo ime časopisa bude »KONTAKT«, aludirajući na kontaktiranje sa svim ljudima dobre volje u Sloveniji. Članovi su prihvatili moj predlog i evo danas posle 17. godina »KONTAKT« je još živ i postao je mas – medij.
U „Kontaktu“ smo zabeležili, da je Srpsko kulturno društvo Maribor registrovano 4. januara 1999. godine. Za predsednika je izabran Gojko Dobrić. Posle Gojka Dobrića predsedništvo preuzima Miloš Rusić a onda za predsednika društva izabrali su mene. Postao sam predsednik SKD Maribor i glavni urednik revije „KONTAKT“. Tako je počela moja saradnja sa Srpskim kulturnim društvom Maribor Sa tog položaja pozvao sam sve Srbe iz Štajerske na što veću saradnju sa većinskim narodom. Pružili smo ruku saradnje našoj novoj domovini Sloveniji ne želeći da ignorišemo naše korene. Oni su naši, zauvek.
Uspelo mi je, da prvi broj »KONTAKT« -a, čiji sam autor imena i prvi glavni i odgovorni urednik štampam 16. aprila 2003. godine. Odmah, na početku stvaranja novog medija, izlazak naših novina pohvalili su: Ivo Visković, ambasador Republike Srbije u Sloveniji, Boris Sovič, gradonačelnik Maribora, Dr Ljubiša Jovašević, predsednik Skupštine opštine Kraljevo i Mile Korićanac, predsednik Izvršnog odbora Skupštine opštine Kraljevo.
Cilj osnivanja naših novina pre 17. godina bio je povezivanje pojedinaca i društava sa teritorije austrijske i slovenačke Štajerske radi negovanja sveopšte kulture i istorije naroda, koji žive na ovim prostorima. Cilj mi je bio, od prvog dana izlaženja novina, da što čvršće povežemo Srbe, Slovence i Austrijance na sportskom, kulturnom i privrednom polju. Sa „KONTAKT“-om širimo srpsku kulturu i ćirilicu.
Naše čitaoce sam pozvao, da nam svojim sugestijama, primedbama i prilozima pomognu u stvaranju još boljeg, interesantnijeg i bogatijeg lista.
Cilj našeg uredničkog odbora bio je jedinstvo, saradnja i međusobna pomoć. To je i prva misao osnivača Crvenog krsta, Anri Dinana, koji je na bojnom polju rekao” TUTTI FRATEELI« (SVI SMO BRAĆA) i naravno, u tom smeru želeo sam da sve ideje realizujemo u praksi.
U »KONTAKT“- u moraju biti na vrhu pre svega izazovi i mišljenja koja pred nas postavljaju čitaoci. Trudili smo se za kvalitetne novine, jer smo želeli biti uspešni i stvarati takve naučne i istraživačke uslove, koji će Srbe uvrstiti među prepoznatljive u našoj novoj domovini Sloveniji i Austriji a našim urednicima i dopisnicima omogućiti uključivanje u najbolje evropske tokove.
Osnovni naš cilj sadržan je u očuvanju i negovanju srpske duhovnosti, istorijske baštine i kulturne tradicije, kao i običaja hrišćanske, srpske pravoslavne kulture. Utemeljen je upravo na ostvarivanju dobrih odnosa sa žiteljima prijateljskih zemalja, u kojima rade i žive naši sunarodnici, dajući doprinos jačanju nacionalnog identiteta našeg naroda i promovisanje pravoslavne, svetosavske kulture i običaja.
Potrebno je, da odslikavamo istoriju i tradiciju srpstva i čuvamo od zaborava sve ono što je lepo i dragoceno, što se vekovima čuvalo u srpskom narodu i što predstavlja deo nacionalnog identiteta.
Pre 15. godina preko našeg časopisa izveli smo anketu o zajedničkom suživotu dva naroda Slovenaca i Srba. Jednom rečju pitali smo: šta nas razdvaja u moru sličnih gledanja i mišljenja? Dobili smo odgovor većine čitalaca: Ništa. Jedino neke usijane glave koje bi da »love u mutnom« i da našim narodima samo naude. Nama ne treba da sami smišljamo odgovore. Pustimo mlade da se odluče o svojoj budućnosti koja im, na žalost, nije previše naklonjena. Smestimo ih u neki novi svet, neobičnog, atraktivnog, pomalo biblijskog života u kome će raditi ono što je za njih najbolje. Neka njihov život bude duhovit, živopisan, pikantan i čak neka bude i erotičan sa puno specifične energije, bogate erudicije sa iskonskom i patrijarhalnom tradicijom jer ipak ovaj svet je previše destabilizovan i haotičan.
Možda je ovo gledanje samo puko prirodno zaključivanje jednog prosvetiteljskog, pozivističkog i avantgardnog shvatanja naših ljudi, koji živimo u našoj novoj domovini Sloveniji jer želimo da naša dva naroda što više kontaktiraju međusobom.
Metodološki pristup našem zajedničkom životu iliti druženju je strogo praktičan a pun optimizma, sa mnogo definicija, ilustracija, napomena i saveta što dokazuje da su ljudske strasti, želje i htenja kako starih tako i mladih na ovoj našoj zemaljskoj kugli previše blizu da ne bi bile kompatibilne. Mladi iz ovih razmišljanja moraju izaći kao pobednici jer to je najveći izazov ljudi, koji pozitivno gledaju na opstanak čoveka i hiljadugodišnje postojanje civilizacije u kraljevini totalnog razumevanja bez koga se ne može. Zajednički život različitih naroda i kultura je gotovo sve vreme na sceni istorijskog platna, koje je beskonačno i kao takvo prolazi kroz sva dionizijska raspoloženja tragajući za dopunskim značenjima naših pozitivnih htenja, koja su vidljiva i koja sreću našim generacijama donose. Tako razmišljamo članovi Srpskog kulturnog društva Maribor. Razmatranje relevantnih životnih htenja i retoričkih gledišta o suživotu naroda mora nam otvoriti sudbinska vrata svih žitelja ovog našeg izgubljenog planeta u moru galaksija, koji svi zavise samo od jednog izazova a taj je da drugačije se na ovoj zajedničkoj planeti ne može bivati. To je cilj članova uredničkog odbora na čijem čelu sam se, kao urednik, nalazio 5. godina.
„KONTAKT“ je finansijski već na početku pomoglo Ministarstvo za kulturu Republike Slovenije, kasnije su nas finansijski pomogla Ministarstva za kulturu i ministarstvo dijaspore Republike Srbije.
Kao predsednik Srpskog kulturnog društva Maribor pozvao sam sve Srbe iz Štajerske na što veću saradnju sa većinskim narodom. Pružili smo ruku saradnje našoj novoj domovini Sloveniji ne želeći da ignorišemo naše korene. Oni su naši, zauvek.
U BEOGRADU 26. DECEMBRA 2019 ODRŽANA DEVETA KONFERENCIJA NOVINARA I MEDIJA DIJASPORE I SRBA U REGIONU
U RADU KONFERENCIJE UČESTVOVALI NOVINARI »ŠTAJERSKIH NOVIC«: RADE BAKRAČEVIĆ, GLAVNI UREDNIK I ZDRAVKO MAJSTOROVIĆ, UREDNIK FOTOGRAFIJE
UČESNIKE POZDRAVIO: IVICA DAČIĆ, PRVI POTPREDSEDNIK VLADE I MINISTAR SPOLJNIH POSLOVA REPUBLIKE SRBIJE.
Internetne novine: „ŠTAJERSKE NOVICE«, čiji je autor i glavni i odgovorni urednik Rade Bakračević, doživele rekordnu posetu. 10. avgusta 2019. u 21,00 časova posetio ih je 20. milioniti čitalac. To je rekord za „Ginisa“. Danas 26. decembra 2019 imamo 20. miliona i 500.000 poseta.
Govor Rada Bakračevića, na devetoj konferenciji medija i novinara iz dijaspore i regiona, koja je održana u Beogradu 26. decembra 2019.
Dozvolite mi, da se malo pohvalim: Imali smo čast, da nam je juče 25. decembra 2019 komisija Matice iseljenika i Srba u regionu uručila Godišnju Povelju za Štajerske novosti, koje smo članovi uredničkog odbora i mnogi naši dopisnici veoma veseli.
Zahvaljujemo se za sufinansiranje naših novina: Ministarstvu za kulturu Republike Srbije, Ministarstvu spoljnih poslova Republike Srbije – Upravi za saradnju s dijasporom i Srbima u regionu, Javnom fondu Republike Slovenije za kulturne aktivnosti i Mestnoj občini Maribor. Našu zahvalnost zaslužuju i „TANJUG“, Radio televizija Srbije (emisija: Srbija na vezi), Radio Beograd, KURIR, emisija: „Večeras zajedno“, »Prlekija.com, Pomurski Vestnik, Međunarodni radio, Radio Beograd, Internet novine serbske, Međunarodno udruženje novinara i Udruženje novinara Srbije za našu promociju kao i mnogi drugi mediji iz sveta, koji redovno prate naše novine.
Novinari Štajerskih novina prate sve događaje, koji su uglavnom povezani sa srpskim pitanjem.
Cilj osnivanja srpskih novina „Štajerske novice« pre 10. godina bio je povezivanje pojedinaca i društava sa teritorije austrijske i slovenačke Štajerske radi negovanja sveopšte kulture i istorije naroda, koji žive na ovim prostorima. To je bio prvi primer povezivanja evropskih regija u ovom delu Evrope. Sa »Štajerskim novinama« već 10. godina pokrivamo austrijsku i slovenačku pokrajinu od dva miliona stanovnika i naš cilj je od prvog dana izlaženja novina da što čvršće povežemo Srbe Slovence i Austrijance na sportskom, kulturnom i privrednom polju. Naš cilj je širenje srpske kulture i ćirilice.
Odmah posle osnivanja »Štajerskih novosti » njen nastanak pohvalio je veliki broj poznatih ljudi iz Austrije i Slovenije.
Ovih dana je Ernest Kaltenegger, poslanik u austrijskom Parlamentu čestitao rekord 20. miliona poseta Štajerskim novostima i naglasio potrebu što čvršćeg povezivanja Srba, pa i svih drugih nacija sa ostalim narodima koji žive u Austriji i, naravno, sa Austrijancima. Kalteneger je ukazao na otvorenost Austrijanaca prema svim ljudima, a posebno prema svojim stranim sugrađanima. On je ovom prilikom predložio da »Štajerske novosti« povežu sva srpska društva sa teritorije dve Štajerske regije – slovenačke i austrijske. Posebno je naglasio da takva povezivanja podupire i EU, jer je to najlakši način saradnje stanovnika svih evropskih država.
Očekujemo od čitalaca da nam svojim sugestijama, primedbama i prilozima pomognu u stvaranju još boljeg, interesantnijeg i bogatijeg lista. Za desetogodišnji jubilej »Štajerske novice« su dobile nov savremeniji i praktičniji izgled. Računalniški stručnjaci već rade na stvaranju nove strane, koja će biti prihvatljivija čitaocima.
Već godinama komisija »ŠTAJERSKIH NOVOSTI“ dodeljuje »Zlatno pero Štajerske«, istaknutim novinarima i kulturnicima u dobro svih ljudi.
Na šestoj konferenciji medija i novinara iz dijaspore i regiona, koja je održana u Beogradu 23. oktobra 2015. uručili smo »Zlatno pero Štajerske« Zorani Bokan, urednici emisije: »Večeras zajedno« na prvom programu Radio Beograda i Bobanu Kovačeviću, uredniku emisije: »Srbija na vezi« programa za dijasporu Televizije Beograd.
Članovi naše »Štajerske zajednice“ su poznati po tome da su bili inicijatori da je Tehnički Univerzitet iz Graca svojoj tehničkoj laboratoriji dao ime velikog srpskog naučnika Nikole Tesle.
Cilj našeg uredničkog odbora je jedinstvo, saradnja i međusobna pomoć. To je i prva misao osnivača Crvenog krsta, Anri Dinana, koji je na bojnom polju rekao” TUTTI FRATEELI« (SVI SMO BRAĆA) i naravno, u tom smeru želimo da sve ideje realizujemo u praksi.
U Gracu, glavnom gradu austrijske Štajerske u parku u samom centru u okviru proslave jubileja , zasadili smo drvo prijateljstva, koje simbolično povezuje žitelje Austrije i Srbije.
Svečanosti je prisustvovao veliki broj članova društva Štajerska zajednica iz Maribora i veliki broj političara iz austrijske Štajerske na čelu sa Zigfridom Naglom gradonačelnikom Graca kao i više delegacija iz srpskih društava iz Austrije i Slovenije.
Drvo prijateljstva zasadili su Zigfrid Nagl, gradonačelnik Graca, Elfrieda Monogodius, predsednica Stranke zelenih i Rade Bakračević, urednik Štajerskih novosti.
U Štajerskim novostima moraju biti na vrhu pre svega izazovi i mišljenja koja pred nas postavljaju čitaoci. Trudimo se za kvalitetne novine, jer želimo biti uspešni i stvarati takve naučne i istraživačke uslove, koji će Srbe uvrstiti među prepoznatljive u našoj novoj domovini Sloveniji i Austriji a našim urednicima i dopisnicima omogućiti uključivanje u najbolje evropske tokove. »Štajerske novosti« su od prvog dana naišle na veliki medijski odjek. O nama su pisali i nas predstavljali slovenačkoj i svetskoj populaciji: Tanjug, RTV Slovenija, RTV Srbija, Radio Srbija, Večernje novosti, Međunarodni radio, »VESTI«, Večer Maribor, »KURIR«, STA, Slovenske novice, Radio Maribor, Radio Murski val, Radio Maksi, »PREPIH«, Prlekija.som i Ibarske novosti.
Ponosni smo, da su naše Štajerske novosti prve objavile intervju Boruta Pahora, predsednika Republike Slovenije, koje je izrekao 9. oktobra 2017 godine prilikom otvaranja spomenika Mihajlu Pupinu na Bledu u prisustvu Tomislava Nikolića, predsednika Republike Srbije. Intervju je dao ekskluzivno za Štajerske novosti. NJegove reči: »Ne smemo dozvoliti da se ponovi mržnja među Srbima i Slovencima koja je bila vidna devedesetih godina prošlog veka. Srbi i Slovenci su sada najveći prijatelji«. Da zabeležim još i reči Stanislava Lipovška, celjskog mitropolita, koji je izjavio za naše novine: »Slovenci nikada nećemo zaboraviti bratsku pomoć koju su Srbi pružili našem narodu 1941 godine kad su naše očeve i majke, koje su Nemci proterali sa njihovih ognjišta, Srbi primili u svoje kuće kao braću«.
Osnovni naš cilj sadržan je u očuvanju i negovanju srpske duhovnosti, istorijske baštine i kulturne tradicije, kao i običaja hrišćanske, srpske pravoslavne kulture. Utemeljen je upravo na ostvarivanju dobrih odnosa sa žiteljima prijateljskih zemalja, u kojima rade i žive naši sunarodnici.
Članovi naše komisije prate delo novinara, kulturnika, književnika i drugih ljudi, koji pozitivno gledaju na srpsko pitanje i prepoznatljivi su brojnim usmerenjima i opredeljenjima dajući doprinos jačanju nacionalnog identiteta našeg naroda. Delo pojedinaca pratimo godinama a najviše pažnje obraćamo na šire promovisanje pravoslavne, svetosavske kulture i običaja, uz poboljšanja uslova života i rada zajednice srpskog naroda po svetu.
Odličja koja članovi naše komisije dodeljuju predstavljaju izraz priznanja utemeljenih na hrišćanskim, svetosavskim običajima, koja, poput našeg Srpskog kulturnog društva Štajerska zajednica iz Maribora (Slovenija) i Graca (Austrija) odslikavaju istoriju i tradiciju srpstva i čuvaju od zaborava sve ono što je lepo i dragoceno, što se vekovima čuvalo u srpskom narodu i što predstavlja deo nacionalnog identiteta.
Želja članova komisije je, da bi ovogodišnja priznanja predali na susretima medija 26. decembra 2019. godine u Beogradu. Zahtev smo već prosledili Udruženju novinara Srbije.
Naše Srpske internet novine imaju u svom sastavu komisiju, koja već godinama dodeljuje „Zlatno pero Štajerske“ za izuzetne uspehe u višegodišnjem novinarstvu i kulturi.
Članovi komisije su vrhunski novinari: Rade Bakračević, glavni urednik , predsednik komisije, Zdravko Majstorović, urednik fotografije, iz Murske Sobote, Marko Lopušina, književnik i novinar, dopisnik iz Beograda, Radomir Čubranović, novinar, dopisnik iz Vojvodine, Ivan Rajović, novinar i književnik, dopisnik iz Šumadije, Rade Bakračević, glavni i odgovorni urednik, predsednik komisije, Filip Matko, dopisnik iz Pomurja, Dobre Stojanovski, fotoreporter iz Radenaca, Dragan Pavić, dopisnik iz Graca.
Članovi komisije su na svom sastanku 14. decembra 2019 odlučili, da se „Zlatno pero Štajerske“ za 2019. godinu dodeli: Borki Rajšić, samostalnoj savetnici ministarstva za kulturu Republike Srbije i Ninu Brajoviću, generalnom sekretaru Udruženja novinara Srbije.
'''Rade''' ('''Radoslav''') '''Bakračević''' iz Radencev je kot ustanovitelj in predsednik Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« v Mariboru prejel 17. novembra 2016. naziv častnega člana Zveze kulturnih društev Maribor.
Dan pozneje je '''Rade Bakračević''' potoval v Beograd na prejem novega pomembnega priznanja. V prostorih Združenja Kraljevine Srbije v Beogradu je kot zaslužni meščan mesta Kraljevo ter kot predsednik Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« v Mariboru in pri tem društvu kot urednik spletnega časopisa »Štajerske novice« prejel naziv Kronski Vitez. Priznanje mu je izročil '''Djuro Milekić''', a glavna urednica časopisa »Kraljevske novine«, ki ga izdaja Združenje Kraljevina Srbija pod pokroviteljstvom prestolonaslednika '''Aleksandra II Karadjordjevića''', '''Maja Kovačević''' mu je izročila posebno priznanje za njegov trajni prispevek k širjenju svobodne novinarske misli.
Kajti že celo desetletje '''Rade Bakračević''' ureja spletni časopis »Štajerske novice«, ki ga po internetu spremljajo pripadniki srbske narodnosti po vsem svetu, sam pa se z novinarstvom ukvarja že pol stoletja. V imenu uredništva tega svojega spletnega časopisa je '''Rade Bakračević''' ob tej priložnosti izročil tri priznanja »Zlato pero Štajerske«, ki so jih prejeli: novinar '''Božidar Drinić''' iz Zrenjanina, književnik '''Djuro Milekič''' iz kraja Kukulje pri Arandjelovcu ter uredništvo Radia »Slovo ljubve«, radia beograjsko-karlovškega arhieskopata.
Rade je pol stoletja aktiven na področju turizma in novinarstva
V Radencih živi in ustvarja 79-letni upokojeni diplomirani inženir metalurgije '''Rade Bakračević'''. Njemu je župan Občine Radenci, '''Janez Rihtarič''', izročil letošnje priznanje Občine Radenci v sredo, 8. avgusta. V Radencih se je Rade kmalu aktivno vključil v delo krajevne skupnosti in turističnega društva. Od leta 1980 je bil član izvršnega odbora turističnega društva, v letih 1985 do 1991 pa njegov predsednik. V tem času je turizem v Radencih »cvetel«, kajti v turistično društvo je bilo vključenih preko tisoč občank in občanov. Tako so bili Radenci, zahvaljujoč Radetu Bakračeviću, predsedniku TD proglašeni za najbolj urejen kraj v Sloveniji leta 1984, 1985, 1987 in 1990. Drugo mesto so osvojili leta 1986, a tretje mesto leta 1982. Bili so tedaj v Radencih organizatorji mednarodnih festivalov cvetja, mednarodnih festivalov komorne glasbe, zelo odmevne zabavne prireditve Radenska noč, številnih izborov lepotic (miss)... In tedaj sta turistično društvo, pa tudi njegov predsednik '''Rade Bakračević''', prejela Turistični nagelj RTV Slovenija. Zadnja leta je '''Rade Bakračević''' predsednik občinske komisije za ocenjevanje krajev v akciji »Moja deleža lepa in urejena«, pri Turistični zvezi Pomurja pa predsednik Nadzornega odbora in predsednik komisije za ocenjevanje urejenosti krajev v Pomurju. Je nosilec srebrnega častnega znaka Turistične zveze Slovenije.
Za delo na kulturnem področju je prejel leta 2008 medaljo Zveze kulturnih društev Maribor ter leta 2016 naziv častnega člana Zveze kulturnih društev v Mariboru.
K temu lahko še dodamo, da je '''Rade Bakračević''' v zadnjih letih pripravil že dva filma: »Srbska carska zakladnica samostana Hilandar na sveti gori Athos« in dokumentarni film »Po poteh pravoslavja«, ki sta bila prikazana v Sloveniji, Srbiji in Avstriji. V svojem tretjem filmu, »Po poteh pravoslavja - drugi del«, je največ pozornosti namenil kripti Hrama svetega Save v Beogradu, samostanu Žiča, samostanom na Kosovu in Metohiji, Konferenci predstavnikom pravoslavja 45 držav, ki je potekala v Sloveniji ter srečanju predstavnikov pravoslavnih cerkva pod naslovom »Mednarodni fond enotnosti pravoslavnih narodov«, ki ga je organizirala Ruska pravoslavna cerkev v Ljubljani. Premiera filma »Po poteh pravoslavja - drugi del« je bila v kripti Hrama svetega Save v Beogradu, nato pa so bili prikazi filma še v Zrenjaninu, Sremskih Karlovcih, Kraljevu in samostanu Žiča, čemur so sledila predvajanja filma še v drugje. Zatorej je bilo povsem razumljivo, da mu je 20. oktobra 2016 Kulturno zgodovinski center »Srpska kruna« v Kragujevcu podelil častni naziv Srpski
Priznanje Izseljeniške matice srbske za srbske ustvarjalce iz diaspore za leto 2016. je prejel v Beogradu '''Rade Bakračević, pesnik, novinar in režiser''' iz Radencev, ki je bil ustanovitelj in je še sedaj predsednik pred desetimi leti ustanovljenega Srbskega kulturnega društva »Štajerska skupnost« s sedežem v Mariboru. Priznanje mu je izročil '''Miodrag Jakšić''', predsednik Izseljeniške matice Srbije.
Na 1. seji nadzornega odbora Pomurske turistične zveze ki je bila v ponedeljek 23. 4. 2018 v prostorih PTZ, Slovenska ulica 41, 9000 Murska Sobota za predsednika Nadzornega odbora Zveze je bil imenovan Rade Bakračević iz Radencev,
Najnovejše:Pisnо priznanjе je župan Radencev '''Janez Rihtarič''' izročil:22. junija 2018, na praznik Občine Radenci '''Radetu Bakračeviću''' iz Radencev za 50-letno delovanje na področju turizma v domačem kraju, kot tudi v širšem okolju.
Rade Bakračević se zahvalil z besedami: »Spoštovani gospod Janez Rihtarič, župan občine Radenci, spoštovani člani Občinskega sveta, spoštovani krajani.
Ponosno in z veseljem sprejemam podeljeno priznanje, ki ste mi ga podelili ob občinskem prazniku naše male a zelo aktivne občine.
Hvala predlagatelju in vsem tistim, ki ste ovrednotili moje 50. letno delo v občini, na različnih področjih.
Samo skupaj lahko prispevamo k razvoju naše občine in dvignemo turistični utrip našega kraja.
'''Čeprav sem v življenju za svoje humanitarno in prostovoljno delo prejel tudi druga visoka priznanja, moram reči, da''' sem tega vašega priznanja najbolj vesel, saj so mi ga dali krajani, s katerimi živim že 50. let. Moj življenjski moto je bil in ostaja pomagati s svojim delom našemu kraju in pokrajini »Tri srca«.
Še enkrat iskrena hvala za podeljeno priznanje. Želim vam prijetno praznovanje«.
PESME RADA BAKRAČEVIĆA
OSTVARENE ŽELJE
Stigao sam u novu sredinu.
Sa jednog kraja u drugi, do tada nepoznat.
Bio sam pun nekog iščekivanja.
Očekivao sam drugačiji život.
Dobio sam ovaj sa kojim sam stigao na vrh.
Želje su se ispunile.
Dobro je da je tako.
Kad bih ponovo uronuo u dečje snove želeo bih isti život koji sam burno proživeo.
Čekao sam tebe u snovima svojim.
Negde daleko čekala nas je sudbina.
Čekala si me u senci krošnjate lipe.
U dubokoj senci pružila si mi mladost.
Ostvarila se želja koja je godinama tinjala u meni.
Godinama kasnije senka lipe ostvarila je moje snove.
Često se ljudi žale na sudbinu.
Ona nije kriva.
Sudbinu sami stvaramo.
Moje želje su ispunjene.
Zajednički smo stvarali sudbinu.
Nad nama bi nastalo nešto što će kasnije stvoriti život.
Ako bih ponovo dobio život, želeo bih da bude isti.
Sa istim mislima i željama.
Sa istim tvojim osmehom koga si donela sa sobom pre skoro pola veka.
Ponovo bih gledao u tvoje vesele oči.
U osmeh koga si uvek donosila sa sobom.
Radovao bih se svakog koraka koji bi ponovo zajednički napravili.
Ponovo bi šetali obalama reke najlepšeg grada na svetu.
Osvajali nova područja starog grada.
Nad nama bi visili nekadašnji snovi.
Ponovo bi se uhvatili u koštac sa sudbinom.
U ruke bi nam dali drvo života.
Stvorili bi novi svet, koji bi bio sličan nekadašnjem.
Kada bih mogao, da se vratim u ono vreme.
Želeo bih ponovo, da doživim tvoju mirišljavu kosu.
Tvoj stas od nekad i danas je prisutan u mojim mislima
Lepršavi tragovi tvojih nežnih koraka ostali su u mojim očima.
Ponovo bih želeo da gledam tvoje oči.
U njima se već tada videla naša budućnost.
Želeli smo budućnost u dvoje.
Zajednički smo je doživeli.
Otišli smo na obližnji breg, gde smo počeli zajednički život.
Novi život bio je kao bajka.
Čak i običan kamen na našem putu bio je lepši zbog nje.
Ustavili su nas plastovi mirišljavog sena, na kojima se stvorio život.
Za trenutak se zaustavila sudbina na njivama periferije grada.
Povukla nas je u neka nova vremena.
Sa jednog istorijskog zamka otišli smo u drugi.
Sa jedne reke odveo nas je život na drugu.
I jedna i druga ispunile su nam snove.
Valovi su naše želje duboko urezali u knjigu života.
Nismo mogli ustaviti reke života u kojima je nastajala naša budućnost.
Reke su nam dale sve ono što je pozitivno u nama.
Na mostu prve reke zaključali smo naše želje.
Počeli smo tada i ne završili nikad.
Sačuvali smo našu prošlost i otišli u budućnost.
Mladi će produžiti naše želje.
Kad bih ponovo mogao da vratim naše snove, želeo bih da budeš ponovo samnom.
Na mostu koji nas je zauvek povezao.
Pod velikom krošnjom lipe, koja i danas stoji na istom mestu kao i tada.
I od onog konjaka, što smo tada popili, još danas imam ukus u mojim ustima.
Sve je ostalo kao i nekad.
Nas dvoje hodimo malo teže.
Mislimo na neka vremena koja su tako brzo prohujala.
Sada smo daleko od stare lipe.
Njeno lišće ostaće zauvek u njenim očima
Zajednički život ostavio je duboke i neizbrisive tragove.
Često se vraćam u ona vremena, koja su za nas neizbrisiva.
Gledam te i u tvojim očima vidim prohujalu mladost.
Pola veka zajedničkog života ostalo je za nama.
Nikada nećemo zaboraviti trenutke, koji su postali večnost.
Za nama su ostali tragovi.
Deca i njihova deca nastavljaju naše snove.
Tragovi našeg života ostali su zauvek zabeleženi
Ako se ipak još jednom vratim u ono doba, želeo bih ponovo da si pored mene.
Da se ponovo dobijemo pod lipom.
Da popijemo konjak.
I da odemo u večnost.
IZLAZAK IZ TAME
Stigli smo kasno.
Sunce je bivalo na drugoj strani.
Nad visokim bregovima lebdela je zora.
Daleko na zapadu stvorila se senka.
Nad nama je visila neka toplota.
Sunce je prelivalo svoje zrake donoseći ljubav i poštovanje.
Sve je bilo spremno za Novo doba.
Sunce je kiši ustupilo svoj prostor.
Očekivanja su se ostvarila.
Ljudi su dobili svoj prostor koga su želeli.
Hteli su da isčeznu, da omaknu u prostoru.
Obišli su zemlju i vratili se u zagrljaj.
Misli su bile daleko nad njima.
Na onoj strani koju nisu razumeli a koja ih vekovima čeka.
Visoki bregovi zaštitili su njihov ponos.
Zahujao je vetar u krošnjama nepoznatog.
Ostali su tamo gde je sve dozvoljeno.
Posle velike borbe izašli su iz tame.
VRAĆENI SNOVI
Jata ptica donela su vetar, koji je razgnao njihove misli.
Prkosili su vremenu i njegovoj kontroli. .
Dobili su sve što im je pripadalo.
Bili su iznenađeni nad rukom božje pravde.
Nad ledenom gorom čekali su anđeli.
Stali su neznajući koji pravac da zadrže.
Nisu znali da zaborav postoji samo u razvalinama.
Bez obzira na rođenje novog dana ostalo je sećanje iz prošlosti.
Snovi su postali realnost u krošnjama okolnih drveća.
Čekali su pravu istinu koja je dolazila iz nečeg nepoznatog.
Čekali su a nisu znali koga.
Istina je bila daleko.
Očekivalo se novo doba.
Njihove misli bile su daleko.
Neznanje su platili svojom agresivnošću.
Od obale ka pučini ostao je nepoznat trag.
Nebo je pokrilo putovanje u drugi svet.
Vraćanje je bilo nemoguće.
Ostali su bez ikakvog traga među talasima nečeg što život znači.
Misli su se utopile u dubinama sa one strane.
Nastala je nepretrgana veza između zemlje i neba.
Jaz je nastao kao beskonačna traka.
Tražili su osmeh u beskonačnosti.
Naišli su na odgovor koga nisu razumeli.
Ostali su tamo gde su i bili.
Očekivanja su se ispunila.
Vratili su im snove.
'''ŽELJE I MISLI'''
U krošnjama drveća slavili smo dah svetlosti.
Talasasta reka nije mogla ustaviti naše misli.
U mutnoj reci nismo našli odgovor.
Želje su ostale na oltaru.
Zvona su zvonila.
U čiju čast?
Nismo bili svesni zvuka, koji je dolazio iz daljine.
Naš poziv za prijateljstvo dobio je drugo značenje.
Usamljenost je ubijala.
Nije bilo njenog kraja.
Pomoći niodkuda.
Želje su poletele.
Daljina je bila nedostupna.
Čekali smo odgovor iz utrobe zemlje.
Iznemogli zaspali smo i otišli u neko drugo vreme.
Našli smo mir na prostoru, koji nije zacrtan u svetskim mapama.
Oluja je zaustavila naše kretanje.
Savila je grane da zaustavi naš put prema nepoznatom.
Postali smo stranci na ovoj strani.
Ostali smo u tami.
Oblaci su bili neprobojni.
Zadnje pahuljice snega otišle su u nepovrat.
Na livadama se probija život.
Kormilo nas vodi u nepoznatom pravcu.
'''ČEKANJE'''
Stigla si u zoru jednog zaboravljenog proleća.
Tvoje misli su ostale zauvek neizrečene.
U krošnjama drveća pustila si svoju neiživljenu mladost.
Čekao sam danima uzalud.
Odgovora nije bilo.
Povukao sam se u samoću iz koje nije bilo izlaza.
Mesto očekivanog večnog sjaja pustila si žalost.
Bez razloga si me naterala u samoću.
Tama je sakrila tvoju lepotu.
Otišla si u nepovrat.
Čekao sam tvoj odgovor, koji nije stizao.
Večni sjaj je ostao u krošnjama drveća.
Ni vapaj nije pomogao.
Ostala si hladna zauvek u nekoj nedorečenoj želji.
Ni očaj nije pomogao.
Sve je bilo uzalud.
Želje su se zauvek izgubile u nedrima prirode.
Moji pokušaji da se ti približim ostali su bez odgovora.
Večni sjaj je otišao u nepovrat.
Svet je ostao u tami.
Izdala si nešto u šta sam verovao.
Sve je postalo beskonačna tama.
Neko je ukrao lepotu sunca.
Prohujala je mladost.
Prohujali su dani.
Prohujale su godine.
Stigle su neke nove ljubičice.
Stiglo je neko novo proleće.
Nastao je novi život.
Povratka više nije bilo.
Snovi su postali stvarnost.
U tamnom kutu čekala nas je sudbina.
OSTVARENI SNOVI
Uhvatili smo se u koštac sa nabujalom rekom.
Pred drvetom života pustili smo svoje snove.
Nije bilo razloga za strah.
Naše želje bile su deo neispavane noći.
Među gomilom bili su najuporniji.
Nije bilo znakova za turobnu noć.
Nastala je noć bez kraja.
Čekali smo jutro da nam pokaže istinu.
Neispavana noć pokazala je rezultate.
Ostali su tragovi neiživljene mladosti.
Nije bilo vremena za pravu istinu.
Sakrili su rezultate naših istraživanja.
Želje su postale nerešive.
Uzeli su stvar u svoje ruke.
Odgonetnuli su nametnutu misao.
Bez njihove volje zatvorili su kraj.
Ostala je nedovršena večnost.
Ostala su neispunjena obećanja.
Ostao je trag neke mladosti.
Breme života drugih preuzeli su sami.
Konačno je stigla pozitivna misao.
Omogućili su im život dostojan čoveka.
Zadovoljni potražili su spas među granama.
Drvo života pokrilo je njihove misli.
Ostali su ponovo sami u beskonačnoj pustinji.
Njihovo razmišljanje otvorilo je novo poglavlje.
Zadovoljili su se novim dimenzijama.
Na vedrom nebu prikazala se budućnost.
Njihovi začuđeni pogledi videli su kraj.
Stigla je ružičasta svetlost kroz njihova okna.
Vazduh je postao čistiji.
Ostvarile su se njihove želje.
Snovi su postali realnost.
Dobili su priznanje za svoje pozitivne misli.
Nestalo je prokletstvo koje je trajalo hiljadama godina.
ilaesaoi6886qgvzvvrel37i0ho848q
2022
0
443333
5724647
5724232
2022-07-28T06:33:19Z
Yerpo
8417
/* Julij */ [[James Lovelock]]
wikitext
text/x-wiki
{{leto|2000|22}}
'''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].
[[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref>
V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref>
== Dogodki ==
=== Januar–april ===
[[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]]
[[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]]
* [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref>
* [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref>
*[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije.
*[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref>
* [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]].
*[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref>
* [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref>
* [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref>
* [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref>
* [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref>
* [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref>
* [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref>
* [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]].
* [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref>
* [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref>
* [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref>
* [[3. april]] -
** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref>
** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref>
*[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Poleg nje se v Državni zbor uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref>
=== Maj–avgust ===
[[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]]
*[[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref>
*[[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref>
*[[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref>
*[[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref>
*[[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref>
*[[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref>
*[[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref>
*[[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref>
*[[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref>
*[[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref>
*[[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref>
*[[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]].
*[[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref>
* [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev.
=== Predvideni dogodki ===
*[[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] bosta gostili [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref>
*[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>.
*[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />.
*[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]].
== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]]
[[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]]
* [[2. januar]]:
**[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref>
**[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref>
* [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref>
*[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref>
* [[6. januar]]:
**[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref>
**[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]])
*[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref>
* [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref>
*[[11. januar]]:
**[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref>
**[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]])
*[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref>
*[[19. januar]]:
**[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref>
**[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref>
*[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref>
*[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref>
*[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref>
*[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref>
*[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref>
*[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref>
=== Februar ===
* [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref>
* [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref>
* [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref>
* [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref>
* [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref>
* [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref>
* [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref>
* [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref>
=== Marec ===
[[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]]
* [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref>
* [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref>
* [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref>
* [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref>
* [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref>
* [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref>
* [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref>
=== April ===
* [[5. april]] -
** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref>
** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref>
* [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref>
* [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref>
=== Maj ===
[[slika:Georges Yoram Federmann et Boris Pahor Strasbourg 19 juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]]
* [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref>
* [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]])
* [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref>
* [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref>
* [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref>
* [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref>
* [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref>
* [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref>
=== Junij ===
* [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref>
* [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref>
* [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref>
* [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref>
* [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref>
* [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref>
=== Julij ===
* [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref>
* [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref>
* [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref>
* [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}</ref>
=== Neznan datum smrti ===
* januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref>
* februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref>
* februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Leto 2022|*]]
jpj0fevpmgefh38bf4epokv2fetwdc9
All I Want for Christmas Is You
0
453453
5724501
5419215
2022-07-27T16:41:40Z
CommonsDelinker
5156
[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Mariah_Carey_wax_figure_(5358388070).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Mariah Carey wax figure (5358388070).jpg|]]. Odstranjevanje.
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Single
| Name = All I Want for Christmas Is You
| Cover =
| Cover size =
| Border =
| Caption =
| Artist = od [[Mariah Carey]]
| Album = Merry Christmas
| A-side =
| B-side = {{hlist|"Miss You Most (At Christmas Time)"|"Joy to the World"}}
| Released = 29. oktober 1994
| Format = {{hlist|[[Gramofonska plošča|7" vinilka]]|[[zgoščenka|CD]]|[[kaseta]]}}
| Recorded = avgust 1994<br><small>The Hit Factory, New York City</small>
| Genre = {{hlist|božična|[[ples|dance]]-[[Pop glasba|pop]]|[[Ritem in blues|R&B]]}}
| Length = 4:01
| Label = [[Columbia Records]]
| Writer = {{hlist|M. Carey|W. Afanasieff}}
| Lyrics = M. Carey
| Arrangement =
| Producer = {{hlist|M. Carey|W. Afanasieff}}
| Audio sample? =
| Certification =
| Last single = "Endless Love"<br>(1994)
| This single = "'''All I Want for Christmas Is You'''"<br>(1994)
| Next single = "Joy to the World"<br>(1994)
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|yXQViqx6GMY|"All I Want for Christmas Is You"}}}}
}}
"'''All I Want for Christmas Is You'''" je božična skladba ameriške pevke [[Mariah Carey]]. Napisala in sproducirala sta jo skupaj z Walter Afanasieffom, kot prvi single z njenega četrtega studijskega albuma ''Merry Christmas'', pa je bila 29. oktobra 1994 izdana pri založbi [[Columbia Records]]. Skladba ima hiter tempo, značilen božični zven zvončkov in močno poudarjene spremljevalne vokale. Velja za najbolje prodajano božično skladbo moderne dobe in je že postala del praznično božične popkulture. Je tudi enajsti najbolje prodajan single vseh časov s skupno 16 milijoni kopij po vsem svetu.
V letih odkar je bila skladba izdana, si je prislužila tudi priznanje s strani kritikov, ki so jo ocenili kot eno redkih in svetlih izjem v modernih glasbi, ki je doprinesla k božičnim praznikom in postala standard v mesecu decembru, z vsakim letom pa samo še pridobiva na popularnosti po vsem svetu.
Pesem je do zdaj zasedla prvo mesto v 20 državah in sicer v Sloveniji, Avstriji, Avstraliji, Češki, Danski, Finski, Franciji, Kanadi, Latviji, Litvi, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Novi Zelandiji, Norveški, Portugalski, Slovaški, Švedski, Švici in Združenih državah. Drugo mesto je zasedla na Japonskem, Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji; tretje mesto pa v Španiji.
== Lestvice ==
===Tedenska lestvica===
{| class="wikitable sortable plainrowheaders"
|-
! scope="col" | Lestvica (1994–2018)
! scope="col" | Top<br>mesto
|-
! scope="row"| Avstralija (ARIA)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Avstrija (Ö3 Austria Top 40)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Belgija (Ultratop 50 Flanders)
|align="center"|5
|-
! scope="row"| Češka (Singles Digitál Top 100)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Kanada (Canadian Hot 100)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Danska (Tracklisten)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Finska (Suomen virallinen lista)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Francija (SNEP)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Irska (IRMA)
|align="center"|3
|-
! scope="row"| Italija (FIMI)
|align="center"|2
|-
! scope="row"| Japonska (Oricon Singles Chart)
|align="center"|2
|-
! scope="row"| Latvija (LAIPA)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Litva (AGATA)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Nemčija (Official Charts Germany)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Madžarska (Single Top 40)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Nizozemska (Single Top 100)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Nova Zelandija (Recorded Music NZ)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Norveška (VG-lista)<ref>{{cite web|url=http://www.vglista.no/topplister/topp-20-single-2017-50/|title=VG-lista – Topp 20 Single uke 50, 2017|publisher=VG-lista|accessdate=December 16, 2017}}</ref>
|align="center"|1
|-
!scope="row"|Portugalska (AFP)
|align="center"|1
|-
!scope="row"|Slovaška (Singles Digitál Top 100)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Slovenija ([[SloTop50]])<ref>{{cite web|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2016&week=50 |title=SloTop50 – Slovenian official singles chart|publisher=slotop50.si|accessdate=December 18, 2016}}</ref>
|align="center"|1
|-
!scope="row"|Španija (PROMUSICAE)
|align="center"|3
|-
! scope="row"| Švedska (Sverigetopplistan)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Švica (Schweizer Hitparade)
|align="center"|1
|-
! scope="row"| Velika Britanija (UK Singles Chart)
|align="center"|2
|-
! scope="row"| Združene države ([[Billboard Hot 100]])
|align="center"|1
|}
=== Slovenija ===
{| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|+ </small>
! style="width:110px;"| Top uvrstitev
! style="width:32px;"| 2013
! style="width:32px;"| 2014
! style="width:32px;"| 2015
! style="width:32px;"| 2016
! style="width:32px;"| 2017
! style="width:32px;"| 2018
! style="width:32px;"| 2019
! style="width:32px;"| 2020
|-
! scope=row align=center| (Pred) božični teden
| align=center|12 || align=center|16 || align=center|8 || align=center|1 || align=center|3 || align=center|4 || align=center|4 || align=center|3
|}
<small>Na lestvico [[SloTop50]] je bila uvrščena skupno za 28 tednov.</small>
== Sklici in opombe ==
{{reflist|50em}}
[[Kategorija:Pesmi leta 1994]]
[[Kategorija:Singli leta 1994]]
[[Kategorija:Božične pesmi]]
{{normativna kontrola}}
a7jw5uy1gvn02ncx52esxcx2m1aj2ng
Ivo Šoštarič
0
453478
5724467
5540812
2022-07-27T14:55:04Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Šoštarič''' [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[pilot]] * [[31. december]] [[1911]], [[Jarosław]], [[Avstro-Ogrska]] † [[8. september]] [[1989]], [[Beograd]], [[SFRJ]].
Bil je eden izmed vodji prve akademske jadralne skupine v Jugoslaviji za gradnjo in letenje z jadralnimi letali v okviru aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša Krila Maribor]]. Najbolj znan je po konstrukcijah [[Jadralno letalo|jadralnih letal]] in [[Šolsko vojaško letalo|šolskih vojaških letal]] v času [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Javnosti je najbolj poznan model [[Soko 522]], ki je nastopal veliko v partizanskih filmih v vlogi nemškega [[Focke-Wulf Fw 190]].
== Življenjepis ==
{{Slog|datum=julij 2021}}
[[Slika:213uMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|right|300px|Letalo [[Utva 213 Vihor]] v Muzeju v Beogradu]]
[[Slika:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|right|300px| Letalo Soko 522 v Muzeju v Beogradu]]
Rodil se je v Jaroslavu v [[Avstro Ogrska|Avstro Ogrski]]. Po razpadu monarhije so se preselili v [[Maribor]], kjer je obiskoval gimnazijo, vklučil se je v akademsko jadralno skupino v okviru aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša Krila]] v Mariboru, kjer se je začela njegova bogata letalsko tehnična kariera.
Vpisal se je na Ljubljansko univerzo in dokončal študij strojništva na univerzi v Pragi na Deutsche technische Hohschule, kot je bila v tistem času navada saj zadnjega letnika ni bilo v Ljubljani. Med študijem se je vključil med jadralce v Masarykovi letacki ligi in opravil A jadralni izpit. Po odhodu klubskega kolega [[Boris Cijan|Cijana]] v Srbijo leta 1934 je prevzel vodstvo šolanja v aeroklubu. Leta 1936 se je kot aeronavtični inženir zaposlil na letališču v Zemunu. Izdelal je načrte za jadralno letalo Sraka z edinstvenim sistemom za montažo kril, poletela je leta 1937. Zaposlil se je v konstrukcijskem oddelku tovarne [[Zmaj (tovarna letal)|Zmaj]] v Zemunu, na področju montaže kril. Do leta 1938 je izdelal načrte za naslednja jadralna letala: Vrabec, Ševa, Čavka. Leta 1939 se je zaposlil v tovarni [[Utva]] v Pančevu. Njegove konstrukcije jadralnih letal: Jastreb, Soko, Lasta, Roda. Leta 1949 je izdelal leseno letalo Vihor 213, Soko 522 BHP. Leta 1950 je izdal konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar. Leta 1955 je odšel v Letalsko zvezo Jugoslavije. Kasneje se je zaposlil v Vazduhoplovnem Tehničnem Centru v Vršcu za izdelavo plastičnih jadralnih letal po nemški licenci. Leta 1975 so izdelali njegovo konstrukcijo TMG Šole 77.
== Konstrukcije letal==
*Utva 213 Vihor 520 BHP in
*Soko 522 600 BHP.
V 40 letih delovanja je letalstvo obogatil s 15 konstrukcijami.<ref>{{navedi novice |url=http://www.modelarstvo.si/slovenski_konstruktorji/ivo_sostaric.html |title=Ivo Šoštarič|work=modelarstvo.si}}</ref>
== Jadralna letala ==
Njegove izdelane konstrukcije jadralnih letal:
*Vrabec 1:12,
*Roda 1:15,
*Čavka1:17,
*Jastreb 1:22,
*Sokol 1:24
*TMG Šole 77 1:27,
*Lasta 1:35.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}}
==Glej tudi==
*[[Boris Cijan]]
*[[Letalski center Maribor]]
{{DEFAULTSORT:Šoštarič, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski piloti]]
[[Kategorija:Slovenski letalci]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]]
f10sw0josshncmkzvvtuesnrh37loyi
Boris Cijan
0
453482
5724466
5685170
2022-07-27T14:54:49Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje oseba}}
'''Boris Cijan''' [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]] [[Učitelj|inštruktor]] letenja * [[11. februar]] [[1909]], [[Gorica]], [[Avstro-Ogrska]] † [[14. avgust]] [[1993]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija]].
Leta 1929 je bil soustanovitelj in vodja prve akademske jadralne skupine v Jugoslaviji za gradnjo in letenje z jadralnimi letali v okviru aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša Krila Maribor]]. Najbolj znan je po konstrukcijah [[Jadralno letalo|jadralnih letal]] in [[Šolsko vojaško letalo|šolskih vojaških letal]], napisal je eno izmed najbolj obsežnih del o jadralnem letalstvu, ki je izšlo leta 1949, njegovi kolegi so ga klicali oče jadriličarstva [[Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Življenjepis ==
{{Slog|datum=julij 2021}}
[[Slika:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|right|300px|Letalo Utva Aero 3 [[Letalski center Maribor|Letalskega centra Maribor]]]]
[[Slika:Trojka.JPG|thumb|right|300px|Letalo Utva Trojka v Muzeju v Zagrebu]]
Rodil se je v Gorici. Po končani gimnaziji v Mariboru se je leta 1928 vpisal na Ljubljansko univerzo. Študij strojništva je nadaljeval na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] na Deutsche technische Hohschule v Pragi. Leta 1929 sta z Vojko Humekom ustanovila akademsko jadralno skupino v okviru aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]], v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije. Leta 1933 je kot prvi slovenec pridobil diplomo jadralnega pilota in uradno C značko (1h 4min, prelet 74km) ter naziv učitelj jadralnega letenja, šolal se je v letalski šoli Beziechovo na Poljskem. Leta 1934 je diplomiral v Pragi in na prošnjo akademskega aerokluba v Beogradu odšel na Zlatibor za pomoč pri ustanavljanju jadralnega centra. Vodenje akademske jadralne skupine je prevzel njegov klubski kolega [[Ivo Šoštarič|Šoštarič]]. Leta 1934 je dosegel rekord z letalom Hols der teufel na Zlatiboru v dolžini (4,5 km). Po vojaškem roku je končal šolo rezervnih letalskih oficirjev v Petrovaradinu in postal podporočnik letalstva. Leta 1935 se je zaposlil v civilnem oddelku poveljstva vojnega letalstva v sektorju jadralnega letalstva. Leta 1936 je postavil nov jadralni jugoslovanski rekord v trajanju (5h 17min) v Darmstadtu z letalom President. Leta 1937 so v aerodinamičnem tunelu Tehničnega jadralnega inštituta ITS v Lvovu na Poljskem preizkusili njegovo jadralno konstrukcijo letalo Galeb. Leta 1938 je v Zemunu zaključil letalsko lovsko šolo ter postal testni pilot. Letel je na vseh lovskih letalih kraljevega letalstva, preizkušal je lovska letala, preden so jih prevzele operativne enote. Preizkusil je 23 doma zgrajenih letal Hurricane in 85 lovskih letal Me 109, kupljenih v Nemčiji. Leta 1940 je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. Leta 1941 je v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri. Leta 1945 je postal vodja tehničnega oddelka poveljstva vojnega letalstva. V letu 1949 je izdal obsežno knjigo: Vazduhoplovno jedriličarstvo. Doktorski naziv je pridobil leta 1972 iz področja fluidov v Beogradu. Bil je redni profesor na fakulteti v Novem Sadu in več tehničnih šolah v Beogradu in Zrenjaninu. Bil je aktiven sodelavec LZJ in dolgoletni član OSTIV Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile - znanstvena organizacija za jadralno letalstvo, kjer je bil pobudnik za uvedbo standardnega jadralnega letala s 15 metrsko razpetino in avtor predpisov za izdelavo jadralnih letal OSTIV. Letalski kolegi so ga klicali oče jadriličarstva jugoslavije.
==Konstrukcije letal==
Konstrukcije letal<ref name="#1">{{navedi splet |url= http://www.modelarstvo.si/slovenski_konstruktorji/boris_cijan.html|title= Slovenski konstruktorji: Boris Cijan|accessdate= 1. november 2018|date= |format= |work= modelarstvo.si}}</ref>:
*Aero 1 130 BHP,
*Aero 2 160 BHP,
*Aero 3 180 BHP,
*Utva Trojka 65 BHP,
*Kurir 180 BHP in
*Hidroplan Kurir 260 BHP.
== Konstrukcije jadralnih letal ==
Njegove konstrukcije jadralnih letal so<ref name="#1"/>:
*Skakavec,
*Galeb,
*Galeb II 1:22,
*Orel I 1:32,
*Orel II 1:36,
*Kobec 1:28,
*Meteor 1:38.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}}
==Glej tudi==
*[[Ivo Šoštarič]]
*[[Letalski center Maribor]]
*[[UTVA Aero 3]]
*[[Utva Trojka]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cijan, Boris}}
[[Kategorija:Slovenski piloti]]
[[Kategorija:Slovenski letalci]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]]
pu1w5wmxdwjsj2bao6vbo322jp82zkq
Renesančna umetnost
0
458190
5724537
5708028
2022-07-27T17:52:06Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */ kat
wikitext
text/x-wiki
[[File:eyck.hubert.lamb.750pix.jpg|444px|thumb|right|''[[Gentski oltar]]: Čaščenje mitičnega jagnjeta'' (notranji pogled), naslikano 1432, Jan van Eyck]]
[[File:Tiziano - Amor Sacro y Amor Profano (Galería Borghese, Roma, 1514).jpg|thumb|right|400px|[[Tizian]], ''[[Sveta in posvetna ljubezen]]'', c. 1513 – 1514]]
[[File:Piero della Francesca - Baptism of Christ - WGA17595.jpg|thumb|[[Piero della Francesca]], ''[[Kristusov krst (Piero della Francesca)|Kristusov krst]]'', (c. 1450) ([[Narodna galerija, London]]).]]
'''Renesančna umetnost''' je [[slikarstvo]], [[kiparstvo]] in [[dekorativna umetnost]] obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v [[filozofija|filozofiji]], [[literatura|literaturi]], [[glasba|glasbi]] in [[znanost]]i. Renesančna umetnost, ki jo dojemajo kot najplemenitejšo starodavno tradicijo, je kot temelj umetnosti klasične antike spremenila to tradicijo tako, da je prevzela najnovejša dogajanja v severni Evropi in uporabila sodobna znanstvena spoznanja. Renesančna umetnost se je z renesančno humanistično filozofijo, razširila po vsej Evropi in vplivala na umetnike in njihove pokrovitelje z razvojem novih tehnik in novih umetniških občutij. Renesančna umetnost označuje prehod Evrope od srednjeveškega obdobja do zgodnje moderne dobe.
[[File:Sandro Botticelli - La nascita di Venere - Google Art Project - edited.jpg|thumb|450px|[[Sandro Botticelli]], ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'', c. 1485. [[galerija Uffizi]], Firence]]
V mnogih delih Evrope je bila zgodnja renesančna umetnost ustvarjena vzporedno s pozno [[gotska umetnost|srednjeveško umetnostjo]]. Renesančna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba in literatura) je nastala v 14., 15. in 16. stoletju v Evropi pod vplivom povečane ozaveščenosti o naravi, oživitve klasičnega učenja in bolj individualističnega pogleda na človeka. Znanstveniki ne verjamejo več, da je renesansa zaznamovala nenaden prekinitev srednjeveških vrednot, kot to nakazuje francoska renesansa, ki je dobesedno »preporod«. Srednjeveško obdobje je postalo prevladujoče v Italiji v 15. in 16. stoletju hkrati s socialnimi in gospodarskimi spremembami, kot sta sekularizacija vsakdanjega življenja, vzpon racionalnega denarno-kreditnega gospodarstva in močno povečana socialna mobilnost. Vplivi na razvoj renesančnih moških in žensk v začetku 15. stoletja so tisti, ki so vplivali tudi na filozofijo, literaturo, arhitekturo, teologijo, znanost, vlado in druge vidike družbe. Naslednji seznam predstavlja povzetek, ki je podrobneje obravnavan v glavnih členih, ki so navedeni zgoraj:
* Klasična besedila, ki so bila izgubljena za evropske učenjake že stoletja, so postala dostopna. Med njimi so bile filozofija, proza, poezija, drama, znanost, teza o umetnosti in zgodnja krščanska teologija.
* Istočasno je Evropa pridobila dostop do napredne matematike, ki se je pojavila v delih islamskih učenjakov.
* Pojav [[tisk]]anja v 15. stoletju je omogočil enostavno razširjanje idej in vedno večje število knjig, namenjenih širši javnosti.
* Ustanovitev banke [[Medičejci|Medičejcev]] in kasnejša trgovina, ki jo je ustvarila, je prinesla izjemno bogastvo v eno samo italijansko mesto [[Firence]].
* [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosimo de 'Medici]] je postavil nov standard pokroviteljstva umetnosti, ki ni povezan s cerkvijo ali monarhijo.
* [[Humanizem|Humanistična]] filozofija je pomenila, da človeški odnos do človeštva, vesolja in Boga ni več izključna domena Cerkve.
* Ponovno oživljeno zanimanje za klasiko je prineslo prvo arheološko študijo o rimskih ostankih [[arhitekt]]a [[Filippo Brunelleschi |Brunelleschija]] in [[kipar]]ja [[Donatello|Donatella]]. Oživljanje sloga arhitekture, ki temelji na klasičnih precedensih, je navdihnilo ustrezen klasicizem v slikarstvu in kiparstvu, ki se je manifestiral že v 1420-ih letih v slikah [[Masaccio|Masaccia]] in [[Paolo Uccello|Uccella]].
* Izboljšanje [[oljna barva|oljne barve]] in razvoj tehnik [[oljno slikarstvo|oljnega slikarstva]] nizozemskih umetnikov, kot so [[Robert Campin]], [[Jan van Eyck]], [[Rogier van der Weyden]] in [[Hugo van der Goes]], je privedlo do njegovega sprejetja v Italiji od približno 1475 in je imelo končno trajne učinke na slikanje po vsem svetu.
* Naključna prisotnost v Firencah v zgodnjem 15. stoletju nekaterih posameznikov umetniškega genija, predvsem Masaccio, Brunelleschi, [[Lorenzo Ghiberti|Ghiberti]], [[Piero della Francesca]], Donatello in [[Michelozzo]] so oblikovali etos, iz katerega so izrasli veliki mojstri visoke renesanse ter podpira in spodbuja veliko manj umetnikov, da dosežejo delo izjemne kakovosti <ref name=Hartt>Frederick Hartt, ''A History of Italian Renaissance Art'', (1970)</ref>.
* Podobna dediščina umetniških dosežkov se je zgodila v Benetkah skozi nadarjeno družino [[Jacopo Bellini|Bellini]], vpliv [[Andrea Mantegna|Mantegna]], [[Giorgione]]ja, [[Tizian]]a in [[Tintoretto| Tintoretta]]. <ref name=MB>Michael Baxandall, ''Painting and Experience in Fifteenth Century Italy'', (1974)</ref><ref>Margaret Aston, ''The Fifteenth Century, the Prospect of Europe'', (1979)</ref>
* Izid dveh razprav [[Leon Battista Alberti|Leonea Battiste Albertija]], ''De Pitura'' (O slikarstvu), 1435 in ''De re aedificatoria'' (Deset knjig o arhitekturi), 1452
== Zgodovina ==
=== Protorenesansa v Italiji, 1280–1400 ===
[[File:Giotto - Scrovegni - -36- - Lamentation (The Mourning of Christ) adj.jpg|thumb|upright=1.50|[[Giotto di Bondone|Giotto]]: ''Žalovanje'', c. 1305, [[Kapela Scrovegni]], nakazuje renesanso.|alt= Kvadratna freska. V plitkem prostoru, kot je scenografija, se okoli mrtvega Jezusovega telesa zberejo realistične figure. Vsi žalujejo. Marija Magdalena joka nad njegovimi nogami. Moški učenec v obup vrže roke. Jožef iz Arimeteje drži pokrov. V nebesih majhni angeli kričijo in trgajo lase.]]
{{glavni| Italijansko renesančno slikarstvo }}
V Italiji je v poznem 13. in začetku 14. stoletja kip [[Nicola Pisano|Nicole Pisana]] in njegovega sina [[Giovanni Pisano |Giovannija Pisana]], ki sta delala v [[Pisa|Pisi]], [[Siena|Sieni]] in [[Pistoa|Pistoi]], z izrazito klasicističnim nagnjenjem, na kar je verjetno vplivalo poznavanje teh umetnikov s starim rimskim sarkofagom. Njihovi mojstrovini sta prižnica [[Krstilnica v Pisi|baptisterija]] in [[stolnica v Pisi|stolnice v Pisi]].
Sodobnik Giovannija Pisana, florentinski slikar [[Giotto]], je razvil figurativno sliko, ki je bila v primerjavi z njegovimi sodobniki in učiteljem [[Cimabue]]om izjemno naturalistična, tridimenzionalna, realistična in klasicistična. Giotto, katerega največje delo je cikel ''Kristusovo življenje'' v [[Kapela Scrovegni|kapeli Scrovegni]] v [[Padova|Padovi]], je biograf 16. stoletja [[Giorgio Vasari]] videl kot »reševanje in obnavljanje umetnosti« iz »surovega, tradicionalnega, bizantinskega sloga«, ki je prevladoval v Italiji 13. stoletja.
=== Staronizozemska umetnost, 1425–1525 ===
[[File:El Descendimiento, by Rogier van der Weyden, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|left|[[Rogier van der Weyden]], ''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]]'' (c. 1435), olje na hrastovo tablo, 220 × 262 cm. Museo del Prado, Madrid]]
{{glavni|Staronizozemsko slikarstvo}}
Slikarji [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]] so bili v tem obdobju [[Jan van Eyck]], njegov brat Hubert van Eyck, [[Robert Campin]], [[Hans Memling]], [[Rogier van der Weyden]] in [[Hugo van der Goes]]. Njihovo slikanje se je razvilo delno neodvisno od zgodnjega italijanskega renesančnega slikanja in brez vpliva premišljenega in zavestnega prizadevanja za oživitev antike.
Slog slikarstva je izšel neposredno iz [[srednjeveško slikarstvo|srednjeveškega slikarstva]] v [[tempera|temperi]], na ploščah in [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]] ter v drugih oblikah, kot je [[vitraj]]; [[freska]] je bila v severni Evropi manj pogosta. Uporabljena je bila [[oljna barva]], ki se je dolgo uporabljala za slikanje usnjenih obrednih ščitov in oblačil, ker je bila fleksibilna in razmeroma trajna. Najstarejše nizozemske oljne slike so zelo natančne in podrobne, kot slikanje s tempero. Material je poskrbel za upodobitev tonskih variacij in teksture, kar je omogočilo podrobno opazovanje narave.
Nizozemski slikarji niso ustvarjali slike skozi okvir linearne perspektive in pravilnega razmerja. Ohranili so srednjeveški pogled na hierarhični delež in verski simbolizem, medtem ko so uživali v realistični obravnavi materialnih elementov, tako naravnih kot umetnih. Jan van Eyck, s svojim bratom Hubertom, je naslikal ''[[Gentski oltar]]: Čaščenje mitičnega jagnjeta''. Zelo verjetno je, da se je [[Antonello da Messina]] seznanil z delom Van Eycka, medtem ko je bil ta v Neaplju ali na Siciliji. Leta 1475 je v Firence prispel ''[[Portinarijev oltar]]'' Huga van der Goesa, ki naj bi močno vplival na številne slikarje, saj je takoj za tem [[Domenico Ghirlandaio]] poslikal oltar, ki posnema njegove elemente.
Zelo pomemben nizozemski slikar ob koncu obdobja je bil [[Hieronymus Bosch]], ki je uporabil vrsto izmišljenih oblik, ki so jih pogosto uporabljali za dekoracijo meja in črk v iluminiranih rokopisih, ki združujejo rastlinske in živalske oblike z arhitektonskimi. Če jih vzamemo iz konteksta iluminacije in naselimo z ljudmi, dajejo Boscheve slike nadrealistično kvaliteto, ki nima nobenega vzporednika pri delu katerega koli drugega renesančnega slikarja. Njegova mojstrovina je [[triptih]] ''[[Vrt zemeljskih naslad]]''.
=== Zgodnja renesansa v Italiji, 1400–1479 ===
{{glavni|Italijansko renesančno slikarstvo}}
[[File:Donatello - David - Florença.jpg|thumb|[[Donatello]], ''[[David (Donatello)|David]]'' (1440s?)
Museo Nazionale del Bargello.]]
Čeprav so imeli brata Pisano in Giotto študente in privržence, prvi resnični renesančni umetniki niso smeli nastopiti v Firencah do leta 1401, ko je potekal natečaj za izdelavo niza bronastih vrat [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnice]] [[Firenška stolnica|stolnice v Firencah]] v katerem je sodelovalo sedem mladih kiparjev, med njimi Brunelleschi, Donatello in zmagovalec [[Lorenzo Ghiberti]]. Brunelleschi, najbolj znan kot arhitekt kupole Firenške stolnice in [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|bazilike svetega Lovrenca]], je ustvaril številna kiparska dela, vključno z ''Križanjem'' v naravni velikosti v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Noveli]], ki je znan po svojem naturalizmu. Njegova študija perspektive naj bi vplivala na slikarja Masaccia. Donatello je postal znan kot največji kipar zgodnje renesanse, njegove mojstrovine pa so bili njegov humanistični in nenavadno erotični kip ''Davida'', ena izmed ikon Florentinske republike in njegov velik spomenik ''Gattamelato'', prvi veliki konjeniški bron, ki je nastal po rimskem obdobju in predstavlja kondotjera Erasma of Narnija.
Sodobnik Donatella, Masaccio, je bil slikarski naslednik Giotta in je začel zgodnjo renesanso v italijanskem slikarstvu leta 1425, s čimer je nadaljeval trend trdnosti oblike in naturalizma obraza in geste, ki ga je Giotto začel stoletje prej. V 1420-ih je Masaccio zaključil več plošč, vendar je najbolj znan po freskalnem ciklu, ki ga je začel v [[Kapela družine Brancacci]] s starejšim umetnikom Masolinom in ki je imel velik vpliv na kasnejše slikarje, vključno z [[Michelangelo]]m. Masacciovo gibanje se je nadaljevalo v slikah [[Fra Angelico|Fra Angelica]], zlasti v njegovih freskah v samostanu San Marco v Firencah.
Obravnavanje elementov perspektive in svetlobe v slikarstvu je še posebej zanimalo florentinske slikarje 15. stoletja. [[Paolo Uccello|Uccello]] je bil tako obseden s tem, da je poskušal doseči videz perspektive, ki je po besedah Vasarija motila njegovo spanje. Njegove rešitve so razvidne iz njegovega mojstrskega sklopa treh slik, ''[[Bitka pri San Romanu|bitke pri San Romanu]]'', za katero se domneva, da je bila dokončana do leta 1460. [[Piero della Francesca]] je izvedel sistematične in znanstvene študije tako svetlobe kot linearne perspektive, katere rezultate je mogoče videti v njegovem ciklu fresk ''[[Legenda Pravega križa]]'' v [[Bazilika sv. Frančiška, Arezzo|baziliki svetega Frančiška]] v [[Arezzo|Arezzu]].
V Neaplju je slikar Antonello da Messina začel uporabljati oljne barve za portrete in verske slike datirane pred drugimi italijanskimi slikarji, verjetno okoli leta 1450. To tehniko je ponesel severno in vplival na slikarje v Benetkah. Eden najpomembnejših slikarjev severne Italije je bil [[Andrea Mantegna]], ki je okrasil notranjost sobe, ''[[Camera degli Sposi]]'' za svojega pokrovitelja [[Ludovico III. Gonzaga|Ludovica Gonzaga]], ki je portrete družine in dvora postavil v iluzionistični arhitekturni prostor.
Konec obdobja zgodnje renesanse v italijanski umetnosti je, tako kot njegov začetek, zaznamovalo posebno naročilo, ki je umetnike pritegnil, tokrat v sodelovanje in ne v tekmovanje. [[Papež Sikst IV.]] je obnovil Papeško kapelo, imenovano [[Sikstinska kapela]] v njegovo čast in naročil skupini umetnikov, ([[Sandro Botticelli]], [[Pietro Perugino]], [[Domenico Ghirlandaio]] in [[Cosimo Rosselli]]), da okrasijo stene s freskami, ki prikazujejo ''Življenje Kristusa'' in ''Življenje Mojzesa''. Na šestnajstih velikih slikah so se umetniki, čeprav so delali v svojem individualnem slogu, strinjali z načeli formata in uporabili tehnike svetlobe, linearno in atmosfersko perspektivo, anatomijo, skrajšanje in karakterizacijo, ki so jo prenesli do visoke točke veliki florentinski studii Ghiberti, Verrocchio, Ghirlandaio in Perugino.
=== Zgodnja renesansa v Franciji, 1375–1528 ===
Francoski umetniki (vključno z vojvodinami, kot je [[Burgundija]]) so bili pogosto povezani z dvori, ki so zagotavljali iluminirane rokopise in portrete za plemstvo, pa tudi nabožne in oltarne slike. Med najbolj znanimi so bili [[bratje Limbourg]], flamski iluminatorji in ustvarjalci ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]'' (vrsta molitvenika). [[Jean Fouquet]], slikar kraljevega dvora, je leta 1437 obiskal Italijo, kar se je odražalo v vplivu florentinskih slikarjev, kot je Paolo Uccello. Čeprav je najbolj znan po svojih portretih, kot je bil ''Karel VII. Francoski'', je Fouquet ustvaril tudi iluminacije in naj bi bil izumitelj portretne miniature. V tem času je bilo več umetnikov, ki so slikali slovite oltarne slike, ki so slogovno precej drugačne od italijanskih in flamskih. Med njimi sta dva enigmatična lika, [[Enguerrand Quarton]], ki mu je pripisana ''Pieta iz Villeneuve-lès-Avignona'' in [[Jean Hey]], znan tudi kot 'Mojster iz Moulinsa' po svojem najbolj znanem delu, ''Moulinsov oltar''. V teh delih je realizem in natančno opazovanje človeške figure, čustev in osvetlitve v kombinaciji s srednjeveško formalnostjo, ki vključuje pozlačeno ozadje.
=== Visoka renesansa v Italiji, 1475–1525 ===
{{glavni|Visoka renesansa}}
[[File:Creación de Adám.jpg|thumb|[[Michelangelo]], (c. 1511) ''[[Stvarjenje Adama]]'', strop Sikstinske kapele]]
'Univerzalni genij' [[Leonardo da Vinci]] je še bolj izpopolnil vidike slikovne umetnosti (osvetlitev, linearno in atmosfersko perspektivo, anatomijo, skrajšanje in karakterizacijo), s katero so se ukvarjali umetniki zgodnje renesanse, v življenju je študiral in natančno beležil svoja opazovanja naravnega sveta. Njegovo sprejetje oljne barve kot primarnega medija je pomenilo, da je lahko svetlobo in njene učinke na pokrajino in predmete prikaže bolj naravno in z večjim dramatičnim učinkom, kot je bilo do tedaj, kot je pokazala ''[[Mona Lisa]]''. Njegovo seciranje trupel je omogočalo razumevanje skeletne in mišične anatomije, kot je razvidno iz nedokončanega ''Svetega Hieronima''. Njegov prikaz človeških čustev v ''[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnji večerji]]'', dokončani 1495-1498, je postavil merilo za religiozno slikarstvo.
Umetnost Leonardovega mlajšega sodobnika [[Michelangelo|Michelangela]] je zavzela zelo drugačno smer. Michelangelo, niti v svojem slikarstvu niti v kiparstvu, ne izkazuje interesa za opazovanje katerega koli naravnega objekta razen človeškega telesa. Svojo tehniko je izpopolnjeval v upodabljanju, v zgodnjih dvajsetih letih pa z ustvarjanjem ogromnega mavričnega kipa ''[[David (Michelangelo)|Davida]]'' in skupine ''[[Pietà (Michelangelo)|Pieta]]'' v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] v Rimu. Nato je začel raziskovati ekspresivne možnosti človeške anatomije. Njegova naročila [papež Julij II.|papeža Julija II.]], da poslika strop Sikstinske kapele, je privedel do vrhunske mojstrovine figurativne kompozicije, ki naj bi imela velik vpliv na vse naslednje generacije evropskih umetnikov <ref>https://www.laetitiana.co.uk/2014/07/introduction-to-renaissance-movement.html</ref>. Njegovo poznejše delo, ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]'', naslikana na oltarnem zidu Sikstinske kapele med letoma 1534 in 1541, kaže manierističen (imenovan tudi pozno renesančen) slog s splošno podaljšanimi telesi, ki ga je prevzel od visoko renesančnega sloga med letoma 1520 in 1530.
Poleg Leonarda in Michelangela kot tretjega velikega slikarja visoke renesanse je bil mlajši [[Raffaello Santi |Rafael]], ki je v kratkem življenjskem obdobju naslikal številne resnične in privlačne portrete, vključno ''Papeža Julija II.'' in njegovega naslednika ''Papeža Leona X.'' in številne portrete ''Marije in otroka'', vključno s ''[[Sikstinska Madona|Sikstinsko Madono]]''. Njegova smrt leta 1520 v starosti 37 let je po mnenju mnogih umetnostnih zgodovinarjev konec obdobja visoke renesanse, čeprav so nekateri posamezni umetniki nadaljevali delo v visokem renesančnem slogu še več let.
Visoko renesanso v severni Italiji predstavljajo zadnja dela [[Giovanni Bellini|Giovannija Bellinija]], zlasti verskih slik, ki vključujejo več velikih oltarnih slik, znanih pod imenom ''[[Sacra conversazione]]'', ki kažejo skupino svetnikov okoli ustoličene Marije. Njegov sodobnik [[Giorgione]], ki je leta 1510 umrl pri starosti 32 let, je zapustil majhno število skrivnostnih del, vključno ''[[Nevihta (Giorgione)|Nevihta]]'', ki ostaja predmet špekulacij. Najstarejša dela [[Tizian]]a izvirajo iz obdobja visoke renesanse, vključno z masivno oltarno podobo ''[[Marijino vnebovzetje, Tizian|Marijino vnebovzetje]]'', ki združuje človekovo delovanje in dramatiko s spektakularno barvo in vzdušjem. Tizian je nadaljeval s slikarstvom v splošnem visokorenesančnem slogu do konca svoje kariere v 1570-ih, čeprav je vedno bolj uporabljal barve in svetlobo, da je opredelil svoje figure.
=== Nemška renesančna umetnost ===
[[File:Lucas Cranach the Elder - Apoll und Diana in waldiger Landschaft - Google Art Project.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši, ''Apolon in Diana''.]]
{{glavni|Nemška renesansa}}
Nemška renesančna umetnost spada v širšo kategorijo renesanse v severni Evropi, znani tudi kot [[severna renesansa]]. V nemški umetnosti so se v 15. stoletju začeli pojavljati renesančni vplivi, vendar ta trend ni bil razširjen. Gardnerjeva ''Umetnost skozi obdobja'' identificira [[Michael Pacher|Michaela Pacherja]], slikarja in kiparja, kot prvega nemškega (južnotirolskega) umetnika, katerega delo začne kazati italijanske renesančne vplive. V skladu s tem virom je Pacherjeva slika, ''Sveti Wolfgang prisili hudiča, da drži njegovo molitveno knjigo'' (okoli 1481), v poznem gotskem slogu, pa tudi kaže vpliv italijanskega umetnika Mantegne. <ref>{{cite book|last1=Gardner|first1=Helen|last2=De la Croix|first2=Horst|last3=Tansey|first3=Richard G|title=Art Through the Ages|date=1975|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|location=New York|isbn=0-15-503753-6|page=555|edition=6th|ref=Gardner|chapter=The Renaissance in Northern Europe}}</ref>
Obrtniki, kot so graverji, so se bolj ukvarjali z estetiko kot z izpopolnjevanjem obrti. Nemčija je imela glavne graverje, kot je [[Martin Schongauer]], ki je umrl v poznih 1400-ih. Gardner povezuje to obvladovanje grafike z napredkom pri tiskanju, ki se je zgodil v Nemčiji in pravi, da je v času renesanse lesorez zamenjalo graviranje kovin <ref>{{cite book|last1=Gardner|first1=Helen|last2=De la Croix|first2=Horst|last3=Tansey|first3=Richard G|title=Art Through the Ages|date=1975|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|location=New York|isbn=0-15-503753-6|pages=555–556|edition=6th|ref=Gardner|chapter=The Renaissance in Northern Europe}}</ref>. Nekateri umetniki, kot je [[Albrecht Dürer]], so nadaljevali z lesom. Oba Gardner in Russell opisujeta fino kakovost Dürerjevih lesorezov, pri čemer je Russell v ''Svet Dürerja'' zapisal, da jih je Dürer »dvignil v visoka umetniška dela«. <ref name="The World of Dürer">{{cite book|last1=Russell|first1=Francis|title=The World of Dürer|date=1967|publisher=Time Life Books, Time Inc.|page=9}}</ref>
V 1500-ih je renesančna umetnost v Nemčiji postala bolj pogosta, kot pravi Gardner, »Umetnost severne Evrope v 16. stoletju zaznamuje nenadna zavest o napredku italijanske renesanse in želja, da se ta novi slog ujame«. Med najbolj znanimi praktiki nemške renesančne umetnosti je bil Albrecht Dürer (1471–1528). Dürerjeva fascinacija s klasičnimi idejami ga je pripeljala v Italijo, da bi študiral umetnost. Oba Gardner in Russell sta priznala pomen Dürerjevega prispevka k nemški umetnosti pri uvajanju italijanskih slogov in idej v Nemčijo. Russell to imenuje »Odpiranje gotskih oken nemške umetnosti«, medtem ko ga Gardner imenuje Dürerjeva »življenjska misija«. Pomembno je, kot poudarja Gardner, da je bil Dürer prvi severni umetnik, ki je popolnoma razumel osnovne cilje južne renesanse, čeprav njegov slog tega ni vedno odražal. Isti vir pravi, da je [[Hans Holbein mlajši]] (1497-1543) uspešno prevzel italijanske ideje in hkrati ohranil »severne tradicije tesnega realizma«. To je v nasprotju z Dürerjevo težnjo po delu v »svojem maternem nemškem slogu« namesto združevanja nemških in italijanskih slogov.
Drugi pomembni umetniki nemške renesanse so bili [[Matthias Grünewald ]], [[Albrecht Altdorfer]] in [[Lucas Cranach starejši]].<ref>{{cite book|last1=Gardner|first1=Helen|last2=De la Croix|first2=Horst|last3=Tansey|first3=Richard G|title=Art Through the Ages|date=1975|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|location=New York|isbn=0-15-503753-6|pages=557|edition=6th|chapter=The Renaissance in Northern Europe}}</ref>
== Anglija, Škotska ==
Anglija je zelo pozno razvila renesančni slog, večina umetnikov na dvoru Tudorjev so bili uvoženi tujci, po navadi iz Nizozemskih dežel, vključno s [[Hans Holbein mlajši|Hansom Holbeinom mlajšim]], ki je umrl v Angliji. Izjema je bila portretna miniatura, ki so jo umetniki, vključno Nicholas Hilliard, razvili v poseben žanr, še preden je postala priljubljena v preostali Evropi.
Renesančna umetnost na Škotskem je bila podobno odvisna od uvoženih umetnikov in je bila večinoma omejena na dvor.
== Teme in simbolizem ==
[[File:Magnificatio.jpg|thumb|Sandro Botticelli, ''Madonna del Magnificat'', 1480–81, tempera na panel, Uffizi, Firence]]
Renesančni umetniki so naslikali veliko različnih tem. Verske oltarne slike, freske in majhna dela za zasebno čaščenje so bile zelo priljubljene. Za navdih so se slikarji v Italiji in severni Evropi pogosto obrnili na ''Zlato legendo'' (''Legenda aurea'') (1260) [[Jacobus da Varagine |Jacuba da Voragina]], zelo vplivno knjigo virov za življenje svetnikov, ki je že močno vplivala na srednjeveške umetnike. Ponovno rojstvo klasičnega antičnega in renesančnega humanizma je prav tako privedlo do številnih mitoloških in zgodovinskih slik. [[Publij Ovidij Naso|Ovidove]] zgodbe so bile na primer zelo priljubljene. Na dekorativni ornament, ki se pogosto uporablja v naslikanih arhitekturnih elementih, so vplivali predvsem klasični rimski motivi.
== Tehnike ==
* uporaba proporcev - prva večja obravnava slike kot okna v vesolje se je pojavila v delu Giotta di Bondoneja, na začetku 14. stoletja. Resnično linearno perspektivo so pozneje formalizirali Filippo Brunelleschi in Leon Battista Alberti. Poleg bolj realistične predstavitve umetnosti je presenetila slikarje v skladanje več slik.
* skrajšanje - izraz ''skrajšanje'' se nanaša na umetniški učinek skrajševanja črt na risbi, da bi ustvarili iluzijo globine.
* [[sfumato]] - izraz je skoval italijanski renesančni umetnik Leonardo da Vinci in se nanaša na likovno slikarsko tehniko zamegljevanja ali mehčanja ostrih obrisov s subtilnim in postopnim mešanjem enega tona v drugega z uporabo tanke glazure. Iluzijo globine ali tridimenzionalnosti. To izhaja iz italijanske besede ''sfumare'', ki pomeni 'izhlapevanje' ali 'izginjanje'. Latinski izvor je ''fumare'', 'kajenje'.
* [[chiaroscúro]] - izraz chiaroscúro se nanaša na efekt modeliranja likovnega slikarstva z uporabo močnega kontrasta med svetlim in temnim, da bi ustvarili iluzijo globine ali tridimenzionalnosti. To izhaja iz italijanskih besed, ki pomenijo svetlobo (''chiaro'') in temno (''scuro''), tehniko, ki se je v baroku široko uporabljala.
== Italijanski umetniki ==
{{sidebar
| name = Renesansa
| image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]]
| title = Renesansa
| caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', Rafael, 1509–1511}}
| headingstyle= background-color:lavender;
| class = hlist
| heading1 = Naslovi
| content1 =
* [[Renesančni humanizem|Humanizem]]
* [[Obdobje odkritij]]
* [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]]
* [[Renesančni ples|Ples]]
* [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]]
* [[Renesančna literatura|Literatura]]
* [[Renesančna glasba|Glasba]]
* [[Renesančna filozofija|Filozofija]]
* [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]]
* [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]]
* [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]]
| heading2 = Regije
| content2 =
* [[Bengalska renesansa|Bengalija]]
* [[Angleška renesansa |Anglija]]
* [[Francoska renesansa |Francija]]
* [[Nemška renesansa |Nemčija]]
* [[Italijanska renesansa |Italija]]
* [[Renesansa na Polskem|Poljska]]
* [[Portugalska renesansa |Portugalska]]
* [[Španska renesansa |Španija]]
* [[Renesansa na Škotskem|Škotska]]
* [[Severna renesansa |Severna Evropa]]
* [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]]
}}
*[[Leon Battista Alberti]] (1404–1472)
*[[Fra Angelico]] (c. 1395 – 1455)
*[[Biagio d'Antonio]] (1446 – 1. junij 1516)
*[[Giotto di Bondone]] (1267–1337)
*[[Donatello]] (c. 1386 – december 13, 1466)
*[[Leonardo da Vinci]] (15. april 1452 – 2. maj 1519)
*[[Michelangelo]] (6. marec 1475 – 18. februar 1564)
*[[Raffaello Santi|Rafael]] (6. april ali 28. marec 1483 – 6. april 1520)
*[[Sandro Botticelli]] (c. 1445 – 17. maj 1510)
*[[Masaccio]] (21. december 1401 – 1428)
*[[Domenico Veneziano]] (c. 1410 – 15. maj 1461)
*[[Filippo Lippi]] (c. 1406 – 8. oktober 1469)
*[[Andrea del Castagno]] (c. 1421 – 19. avgust 1457)
*[[Piero di Cosimo]] (2. januar 1462 – 12. april 1522)
*[[Paolo Uccello]] (1397 – 10 December 1475)
*[[Antonello da Messina]] (c. 1430 – februar 1479)
*[[Pisanello]] (c. 1395 – c. 1455)
*[[Andrea Mantegna]] (c. 1431 – 13. september 1506)
*[[Luca Signorelli]] (c. 1445 – 16. oktober 1523)
*[[Alessio Baldovinetti]] (14. oktober 1425 – 29. avgust 1499)
*[[Piero della Francesca]] (c. 1415 – 12. oktober 1492)
*[[Masolino]] (c. 1383 – c. 1447)
*[[Tizian]] (c. 1488/1490 – 27. avgust 1576)
*[[Andrea del Verrocchio]] (c. 1435 – 1488)
*[[Domenico Ghirlandaio]] (1449 – 11. januar 1494)
*[[Benozzo Gozzoli]] (c. 1421 – 1497)
*[[Carlo Crivelli (slikar)|Carlo Crivelli]] (c. 1435 – c. 1495)
*[[Marco Cardisco]] (c. 1486 – c. 1542)
*[[Pietro Negroni]] (c. 1505 – c. 1565)
== Umetniki Nizozemskih dežel ==
*[[Jean Bellegambe]] (c. 1470 – 1535)
*[[Hieronymus Bosch]] (c. 1450 – 1516)
*[[Dirk Bouts]] (1415 – 6. maj 1475)
*[[Robert Campin]] (c. 1380 – 1444)
*[[Petrus Christus]] (1410/1420–1472)
*[[Jacques Daret]]
*[[Gerard David]] (c. 1455 – 1523)
*[[Hubert van Eyck]] (1366?–1426)
*[[Jan van Eyck]] (1385?–1440?)
*[[Geertgen tot Sint Jans]]
*[[Hugo van der Goes]]
*[[Adriaen Isenbrant]] (c. 1490 – 1551)
*[[Bratje Limbourg]]
*[[Quentin Matsys]] (1466–1530)
*[[Hans Memling]] (c. 1430 – 1494)
*[[Joachim Patinir]]
*[[Rogier van der Weyden]] (Rogier de la Pasture)
[[File:eyck.hubert.lamb.750pix.jpg|thumb|350px|''[[Gentski oltar]]: Čaščenje mitičnega jagnjeta'' (notranji pogled), 1432, Jan van Eyck.]]
== Nemški umetniki ==
*[[Albrecht Altdorfer]] (c. 1480–1538)
*[[Hans Baldung]] (c. 1480 – 1545), Alzačan
*[[Leonhard Beck]] (c. 1480 – 1542)
*[[Barthel Bruyn starejši]] (1493 – 1555)
*[[Hans Burgkmair]] (1473 – 1531)
*[[Lucas Cranach starejši]] (1472 – 1553)
*[[Lucas Cranach mlajši]] (1515 – 1586)
*[[Albrecht Dürer]] (1471 – 1528)
*[[Conrad Faber von Kreuznach]] (c. 1500 – c. 1553)
*[[Matthias Grünewald]] (c. 1470 – 1528)
*[[Hans Holbein starejši]] (c. 1460 – 1524)
*[[Hans Holbein mlajši]] (c. 1497 – 1543)
*[[Ambrosius Holbein]] (1494 – 1519)
*[[Jerg Ratgeb]] (c. 1480 – 1526)
*[[Wilhelm Stetter]] (1487 – 1552), Alzačan
== Francoski umetniki ==
*[[Jean Fouquet]] (1420–1481)
*[[Jean Clouet]] (1480–1541)
*[[François Clouet]] (c. 1510 – 22. december 1572)
*[[Barthélemy d'Eyck]] (c. 1420 – po 1470)
*[[Nicolas Froment]] (c. 1435 – c. 1486)
*[[Jean Hey]] (znan kot Mojster iz Moulinsa) (ca. 1475 – ca. 1505)
*[[Simon Marmion]] (c. 1425 – 24./25. december 1489)
*[[Enguerrand Quarton]] (c. 1410 – c. 1466)
== Španski umetniki ==
*[[Bartolomé Bermejo]]
*[[Pedro Berruguete]]
*[[Ayne Bru]]
*[[Juan de Flandes]]
*[[Luis de Morales]]
*[[Jaume Huguet]]
*[[Paolo da San Leocadio]]
*[[Alonso Sánchez Coello]]
*[[El Greco]]
*[[Bartolomé Esteban Murillo]]
== Dela ==
[[Slika:Leonardo da Vinci - The Last Supper high res.jpg|thumb|right|350px|Zadnja večerja]]
*[[Gentski oltar]], Hubert in Jan van Eyck
*[[Portret Arnolfinijev]], Jan van Eyck
*[[Werlov triptih]], Robert Campin
*[[Portinarijev oltar]], Hugo van der Goes
*[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]], Rogier van der Weyden
*[[Bičanje Kristusa (Piero della Francesca)|Bičanje Kristusa]], Piero della Francesca
*[[Pomlad (Botticelli)|Pomlad]], Sandro Botticelli
*[[Objokovanje Kristusa (Mategna)|Objokovanje Kristusa]], Mantegna
*[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]], Leonardo da Vinci
*[[Atenska šola]], Rafael
*[[Strop Sikstinske kapele]], Michelangelo
*[[Konjeniški portret Karla V.]], Tizian
*[[Isenheimski oltar]], Matthias Grünewald
*[[Melanholija I.]], Albrecht Dürer
*[[Ambasadorja]], Hans Holbein mlajši
*[[Melunski diptih]], Jean Fouquet
*[[Paneli svetega Vincenca]], Nuno Gonçalves
== Glavne zbirke ==
*[[Narodna galerija, London]]
*[[Louvre]], [[Pariz]]
*[[Narodna galerija umetnosti]], Washington D. C.
*[[Gemäldegalerie, Berlin]]
*[[Metropolitanski muzej umetnosti]], [[New York]]
*National Art Museum of Azerbaijan, [[Baku]]
*Musee Communal des Beaux-Arts, Brugge, Belgija
*[[Groeningov muzej]], [[Brugge]], Belgija
*[[Muzej Prado]], [[Madrid]], Španija – za dela Hieronymusa Boscha
*[[Galerija Uffizi]], Firence
*Château d'Écouen, Écouen, Francija
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Zunanje povezave==
{{commons|Renaissance paintings}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=BgzpDuQGVJ8 The Early Renaissance]
* [http://www.berfrois.com/2011/03/sacred-images-in-the-renaissance/ "Limited Freedom"], Marica Hall, ''[http://www.berfrois.com/ Berfrois]'', 2 March 2011.
[[Kategorija:Renesančna umetnost]]
[[Kategorija:Umetniške smeri]]
{{normativna kontrola}}
e3az1rx8g6925ibtsgktsb4nm7oexbp
Gandaki (reka)
0
462312
5724500
5359857
2022-07-27T16:40:56Z
Yerpo
8417
dodal [[Kategorija:Pritoki Gangesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river
| name = Gandaki
| name_native = गण्डकी
| name_native_lang =
| name_other = Narayani
| name_etymology =
<!---------------------- IMAGE & MAP -->
| image = Narayani bridge in Gaindakot.jpg
| image_size = 250
| image_caption = नारायणी नदी (चितवन)
| map = River Ganges and tributaries.png
| map_size =
| map_caption = Karta prikazuje Ghagharo in Gandaki, pritoka Gangesa
| pushpin_map =
| pushpin_map_size =
| pushpin_map_caption=
<!---------------------- LOCATION -->
| subdivision_type1 = Country
| subdivision_name1 = [[Avtonomna regija Tibet]], [[Nepal]], [[Indija]]
| subdivision_type2 =
| subdivision_name2 =
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| subdivision_type5 = Mesta
| subdivision_name5 = Lo Manthang, Jomsom, Beni, Kusma, Ridi, Devgat, Narajangarh, Valmikinagar, Triveni, Hadžipur, Sonpur, Bagaha
<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->
| length = 630 km
| width_min =
| width_avg =
| width_max =
| depth_min =
| depth_avg =
| depth_max =
| discharge1_location=
| discharge1_min = 500 m3/s
| discharge1_avg = 1760 m3/s
| discharge1_max = 30000 m3/s
<!---------------------- BASIN FEATURES -->
| source1 = ledenik Nhubine Himal
| source1_location = okrožje Mustang, [[Nepal]]
| source1_coordinates= {{coord|29|17|0|N|85|50|5|E|type:river_region:IN|display=inline}}
| source1_elevation = 6268 m
| mouth = [[Ganges]]
| mouth_location = Sonpur, [[Indija]]
| mouth_coordinates = {{coord|25|39|9|N|85|11|4|E|type:river_region:IN|display=inline,title}}
| mouth_elevation = 44 m
| progression =
| river_system =
| basin_size = 46300 km2
| tributaries_left = Trišuli, Budhi Gandaki, Maršyangdi, Madi, [[Seti Gandaki]], Daraudi, [[Kali Gandaki]]
| tributaries_right = Badigad
| custom_label =
| custom_data =
| extra =
}}
'''Reka Gandaki''' (znana tudi kot '''Narajani''' in '''Gandak''') je ena največjih rek v [[Nepal]]u in levi pritok [[Ganges]]a v [[Indija|Indiji]]. V Nepalu je reka znana po globoki [[soteska|soteski]] skozi Himalajo. Ima skupno površino 46.300 kvadratnih kilometrov, največ v Nepalu. V porečju so tudi tri od 14 gora na svetu, ki presegajo 8000 metrov, [[Dhaulagiri]], [[Manaslu]] in [[Anapurna I]]. Dhaulagiri je najvišja točka kotline reke Gandaki. Leži med podobnim sistemom reke [[Koši (reka|Koši]] na vzhodu in sistemom reke [[Karnali]] na zahodu.
== Potek ==
=== Nepal ===
[[File:Panorama of the Kali Gandaki gorge in Upper Mustang.jpg|thumb|300px|Panorama soteske Kali Gandaki v Zgornjem Mustangu]]
[[File:Kali Gandaki river north of Kagbeni.jpg|300px|thumb|Reka Kali Gandaki severno od Kagbenija]]
[[File:GandakiKagbeni.JPG|thumb|300px|V Nepalu reka hitro prečka različna klimatska območja]]
[[File:GandakiPineForest.JPG|thumb|300px|Tukaj, samo 25 km dolvodno iz teče skozi borov gozd]]
Izvir reke Kali Gandaki je na meji s [[Tibet]]om na nadmorski višini 6268 metrov na ledeniku Nhubine Himal v regiji Mustang v Nepalu. <ref>Upper & Lower Mustang, scale 1:70000, publisher ''Nepal Map Publisher Pvt., Ltd., Kathmandu''</ref><ref>{{Citation|last = Garzione |first = Carmala N.|title = Predicting paleoelevation of Tibet and the Himalaya from δ18O vs. altitude gradients in meteoric water across the Nepal Himalaya |journal = Earth and Planetary Science Letters|volume=183|issue=1-2|year = 2000|pages=215–229|doi=10.1016/S0012-821X(00)00252-1|bibcode = 2000E&PSL.183..215G |display-authors=etal}} (Table 2)</ref>
Glavni tok se na nekaterih zemljevidih imenuje Čhuama Khola, nato pa tudi Lo Manthangu, Nhičung Khola ali Čoro Khola. Kali Gandaki teče proti jugozahodu (z imenom Mustang Khola na starih, zastarelih zemljevidih) skozi sotesko, globok [[kanjon]], pred razširitvijo pri jekleni brvi v Čeleju, kjer del njenega toka teče skozi skalni predor in od tu dalje se na vseh zemljevidih imenuje Kali Gandaki. V Kagbeni se glavni pritok imenovan Johng Khola, Kak Khola ali Krišnaa spušča iz Muktinatha.
Reka nato teče proti jugu skozi strmo sotesko, znano kot [[soteska Kali Gandaki]] ali Andha Galči, med gorovjem [[Dhaulagiri]] (8167 metrov) na zahodu in [[Anapurna I|Anapurno]] (višina 8091 metrov) na vzhodu. Če globino kanjona merimo z razliko med višino reke in višino najvišjih vrhov na obeh straneh, je ta soteska najgloblja na svetu. Del reke neposredno med Dhaulagirijem in Anapurno I, v dolžini 7 km navzdol od Tukučeja, je na nadmorski višini 2520 metrov <ref name="anna_map">''Annapurna'' (1:100,000 map), Nepal-Kartenwerk der Arbeitgemeinschaft für vergleichende Hochgebirgsforschung Nr. 9, Nelles Verlag, Munich, 1993. Also see [http://earth.google.com Google Earth]</ref>, kar je 5571 metrov nižje od Anapurne I. Reka je starejša od Himalaje. Ker tektonska aktivnost zvišuje višino gora, se je reka vrezala skozi ta dvig.
Južno od soteske se reki pridružijo Rahughat Khola pri Galešvorju, Mjagdi Khola pri Beniju, Modi Khola blizu Kušme in Badigaad pri Rudrabeni nad Ridi Bazaarjem. Reka se nato obrne na vzhod, teče vzdolž severnega roba [[Nizka Himalaja|gorovja Mahabharat]]. Največji hidroelektrični projekt v Nepalu je ob tem delu reke. Reki Kali Gandaki, ki se ponovno obrne na jug in se prebije skozi Mahabharat, se nato pridruži večji pritok Trišuli v Devighatu, ki je večji od Kali Gandaki. Gandaki se nato pridruži Vzhodna reka Rapti, ki odmaka notranjo dolino [[Tarai]], znano kot dolina Čitvan. Gandaki nato prečka najbolj obrobna vznožja Himalaje - hribovje Sivalik - v ravnico Tarai v Nepalu. Od Devighata reka teče jugozahodno od mesta Gaindakot. Kasneje zavije nazaj proti jugovzhodu, ko vstopa v Indijo, kjer se imenuje Gandak.
Pod Gaindakotom je reka znana kot Narayani ali Sapt Gandaki ('Sedem Gandakijev'), za sedem pritokov, ki izvirajo v Himalaji ali na severu vzdolž razvodnice [[Ganges]]-[[Brahmaputra]]. To so Kali Gandaki, reka Trišuli in pet glavnih pritokov Trišulija, znanih kot Daraudi, Seti, Madi, Marsjandi in Budhi Gandaki.
[[File:1 River Gandhak Gandaki in Kagbeni Nepal before entering India.jpg|left|thumb|Reka Gandaki v Kagbeni Nepal ]]
=== Indija ===
Vstopna točka reke na indo-nepalski meji je tudi sotočje, ki se imenuje Triveni z rekami Pačnad in Sonha, ki se spuščata iz Nepala. Reka Pandai priteče v Bihar (Indija) iz Nepala na vzhodnem koncu narodnega parka Valmiki in sreča Masan. Gandak teče proti jugovzhodu 300 kilometrov čez Gangeško ravnino države Bihar preko zahodnih okrožij Champaran, Gopalganj, Saran in Muzaffarpur. Združi se z Gangesom blizu Patne, levo od Hajipurja pri Sonpurju (znan tudi kot Harihar Kshetra). [[Porečje]] v Indiji je veliko 7620 kvadratnih kilometrov.
Od izhoda iz najbolj obrobnih obronkov Sivaliksa do Gangesa je Gandak zgradil ogromen [[aluvialni stožec]], ki ga sestavljajo vzhodni Uttar Pradeš in severozahodni Bihar v srednjih Gangeških ravnicah <ref>{{cite web |url=http://www.industcards.com/hydro-india.htm |title=hydro-india-other |publisher=Industcards.com |date= |accessdate=2009-11-28 }}{{dead link|date=January 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Aluvialni stožec je sestavljen iz sedimentov, ki so bili erodirani zaradi hitro vzpenjajoče Himalaje. Struga reke nad to strukturo se stalno spreminja.
== Ledeniki, ledeniška jezera in poplave ledeniških jezer ==
V porečju reke Gandaki je 1025 [[ledenik]]ov in 338 jezer. Ti bistveno prispevajo k vodnatosti reke.
Ledeniška jezera, ki so med najbolj nevarnimi značilnostmi visokih gora, se običajno oblikujejo za jezovi [[morena|morenskih]] ostankov, ki so jih pustili umikajoči se ledeniki, trend, ki ga opazimo po vsem svetu. Čeprav se v Nepalu že več desetletij pojavljajo dogodki izlivanja ledeniškega jezera, je izliv ledenika Dig Tsho, ki se je zgodil leta 1985, sprožil podrobno študijo tega pojava. Leta 1996 je sekretariat komisije za vode in energijo iz Nepala poročal, da je pet jezer potencialno nevarnih in sicer Dig Tšo, Imja, Spodnji Barun, Tšo Rolpa in Thulagi, ki ležijo nad 4100 metri. Nedavna študija, ki sta jo izvedla ICIMOD in UNEP (UNEP, 2001), je poročala o 27 potencialno nevarnih jezerih v Nepalu. V desetih od njih so se v zadnjih letih pojavili dogodki izlitja, nekatera pa so se po dogodku obnovila.
=== Ledenik Thulagi ===
Ledenik Thulagi, ki je v zgornjem porečju reke Marsjangdi, je eden od dveh morsko-zajezenih jezer (nad-ledeniška jezera), označenih kot potencialno nevarno jezero. KfW, Frankfurt, BGR (Zvezni inštitut za geoznanost in naravne vire, Nemčija), je v sodelovanju z Oddelkom za hidrologijo in meteorologijo v Katmanduju izvedel študije o ledeniku Thulagi in ugotovil, da je celo ob predpostavki najslabšega primera katastrofalnega izbruha jezera je mogoče v bližnji prihodnosti izključiti. <ref>{{cite web |url=http://www.bgr.de/lebgeo/thulagi.htm |title=BGR/NLfB/GGA: Gletschersee Thulagi |publisher=Bgr.de |date= |accessdate=2009-11-28 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718202501/http://www.bgr.de/lebgeo/thulagi.htm |archivedate=18 July 2011 |df=dmy-all }}</ref>
== Pomembni kraji ==
Večji kraji in mesta ob bregovih reke Kali Gandaki ali blizu njih, so Lo Manthang, Jomsom, Beni, Baglung, Kusma, Ridi, Dejghat, Bharatpur, Valmikinagar in Triveni. Reka je tudi zahodna meja narodnega parka Čitvan. Ob Nepalu reka nosi velike količine ledeniškega mulja, ki reki daje temno barvo. Reke Kali Gandaki, Maršjandi in Seti so priljubljeni pustolovski cilji.
[[File:Kaligandaki ghasa.jpg|right|thumb|250px|Kali Gandaki blizu Ghasa, med Anapurno in Dhaulagirijem]]
Pomembna mesta v indijskem delu reke Gandak so Valmikinagar (Bhainsalotan) - lokacija Gandak Barrage, Bagaha, Bettiah, Harinagar (Ramnagar), Hadžipur (čez Ganges 10 km iz Patne) in Sonepur (znano tudi kot Harihar Kšetra), blizu Patne
== V tradicionalni in popularni kulturi ==
* Reka Gandaki je omenjena v starodavnem sanskrtskem epu [[Mahabharata]].
* Njena evolucija je opisana v Šiva Purani, Kumarakhand, v poglavju o ubijanju Šankhaude.
* Prva epizoda ''The Living Planet'', druga serija dokumentarnih filmov [[David Attenborough|Davida Attenborougha]], je postavljena v soteski Kali Gandaki.
[[File:Kali River in Ramghat.jpg|thumb|350px|Reka Gandaki deli okrožji Sjangja in Palpa v Ramgatu]]
== Narodni parki ==
[[Narodni park Čitvan]] v Nepalu in [[narodni park Valmiki]] v Indiji ležita drug ob drugem v bližini Valmikinagarja okoli jezera Gandak.
=== Narodni park Čitvan ===
{{Infobox protected area
| name = Narodni park Čitvan
| iucn_category = II
| photo = Rhinos_leofleck.jpg
| photo_caption = Safari s sloni in indijski nosorog
}}
{{glavni| Narodni park Čitvan}}
[[Narodni park Čitvan]] pokriva površino 932 kvadratnih kilometrov. Ustanovljen je bil leta 1973 in je najstarejši [[narodni park]] Nepala. Leta 1984 je dobil status svetovne dediščine. Leži v Čitvanu, eni od notranjih dolin [[Tarai]] v Nepalu. Park je bogat z rastlinskimi in živalskimi vrstami, vključno z bengalskimi tigri in eno od zadnjih populacij indijskih nosorogov (''Rhinoceros unicornis''). Dolina Čitvan je bila kraj za lov na divjad in do leta 1951 lovski rezervat. V parku organizirajo vožnje s kanujem, pohode s sloni in vodene sprehode po džungli.
=== Narodni park Valmiki ===
Narodni park Valmiki ali zatočišče Valmiki pokriva okoli 800 kvadratnih kilometrov gozda in je bil 18.rezervat za tigre ustanovljen v Indiji<ref>{{cite news|title=Valmiki National Park|work=The Hindu|url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-metroplus/article2244909.ece|date=7 May 2007|accessdate=25 October 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160112234308/http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-metroplus/article2244909.ece|archivedate=12 January 2016|df=dmy-all}}</ref>. Uvrščen je na četrto mesto po gostoti populacije tigrov. Valmikinagar leži skoraj 100 kilometrov od Bettiaha v najsevernejšem delu zahodnega okrožja Čamparan, Bihar, ki meji na Nepal. Valmikinagar je majhno mesto z raztresenimi bivališči, večinoma znotraj gozdnega območja in ima železniško postajo v okrožju Zahodni Čamparan, blizu železniške postaje Narkatiagani. Ima raznolike pokrajine, ki ščitijo bogate habitate za živali in rastlinske in živalske sestave s prvovrstnimi zaščitenimi mesojedci in je vključen v Nacionalni program ohranjanja projekta Tiger (''National Conservation Programme of the Project Tiger'') od leta 1994.
Po poročilu Zoological Survey of India iz leta 1998 je bilo na zaščitenem območju 53 vrst sesalcev, 145 ptic, 26 plazilcev in 13 dvoživk <ref>{{cite web|url=http://discoverbihar.bih.nic.in/pages/wildlife.htm |title=Archived copy |accessdate=2007-12-03 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090410061556/http://discoverbihar.bih.nic.in/pages/wildlife.htm |archivedate=2009-04-10 |df= }}</ref> in rezervat tigra. <ref>{{cite web |url=http://forest.bih.nic.in/ValmikiSanctuary.htm |title=Valmiki Sanctuary |publisher=Forest.bih.nic.in |date= |accessdate=2009-11-28 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090915182725/http://forest.bih.nic.in/ValmikiSanctuary.htm |archivedate=15 September 2009 |df=dmy-all }}</ref>
Opazne vrste divje favne so: tiger, leopard, divji pes, divji prašič, bizon, medved, pav, jerebica, kljunorožci, hribovska majna (''gracula religiosa indica''), azijska belovrata štorklja (''Ciconia episcopus''), piton, krokodil, jelen, zambar (''Rusa unicolor''), nilgav (''Boselaphus tragocamelus''), muntjak (''Muntiacus muntjak'') in jelen ''Hyelaphus porcinus''.
Po poročilu Botanical Survey of India iz leta 1998 je sedem vrst vegetacije sestavljene iz sedmih vrst gozdov; 84 vrst dreves (subtropska drevesa, kot so sal (''Shorea robusta''), tikovec, bambus in trs), 32 grmovnic in plezalk ter 81 zelišč in trav.
== Verski pomen ==
=== Valmiki Ashram ===
Starodavni Valmiki ašram (puščavnikovo bivališče) in okoliški templji so v narodnem parku Čitvan v Nepalu, oddaljeni približno 7 km od Valmikinagarja. Dostopni so samo za romanje iz Valmikinagarja v bližini jezu na reki Gandak, tako iz Nepala kot iz Indije.
Rečeno je, da je Valmiki Rishi ('modrec') tukaj napisal velik ep ''[[Ramajana]]''. Verjame se, da je tudi rojstni kraj Luv & Kuš (sinova Rama in njegove božanske žene Site). Puščavnikovo bivališče ima tudi znamenitost Sitov ''Falahar'' ('jedilnica'), mesto meditacije velikega modreca Valmikija, kraj, kjer je bil privezan konj Ašvamedha, Amrit (''nektar nesmrtnosti''), Kuan (izvir), Višnu Čakra (disk) in Havan (jadžna) Kund (sveti kvadratni objekt za izvajanje obredov ognja).
Na obrobju od 3 do 4 kilometre okoli Valmiki ašrama so pomembni templji:
* tempelj Džatašankar (Šiva),
* tempelj Nardevi (Sveta Kali) (oblika [[durga|durge]] in
* Kalešvaran (avatar boga Šive).
Tempelj Triveni je nahaja preko reke Gandak v Nepalu, približno 3 km od jezu Gandak.
=== Šaligram in Mukthinath ===
Amonitni fosili, zbrani iz korita reke Gandaki v kraju blizu Saligrame ali Muktinatha (dobesedno 'mesto odrešenja') v okrožju Mustang v Nepalu, so znani kot ''šaligrami'' ali ''šile'' in veljajo za anikonične predstavitve Višnuja. Ti so prvič v celoti omenjeni v ''Devi Bhagavathu''.
To je sveto mesto za budiste, ki ga imenujejo Čumig Gjatsa, ki v tibetanščini pomeni 'Sto vod'. Mukthinath hindujci imenujejo ''Mukthiksehtra'', kar dobesedno pomeni 'mesto odrešenja'.
Ti kamni so naravno oblikovani okrogli kamni, s krožnimi ali spiralnimi oznakami in so fosilni amonitni kamni, najdeni v rekah Himalaje, zlasti vrste oceanskih usedlin, ki so se dvignile na vrh Himalaje.
Med gorovjem Dhaulagiri in Anapurna reka Gandaki teče skozi vas Saligrama ali Muktinath in Ašrama Pulaha. V antičnih časih se je gorovje okoli Pulaha imenovalo Salagiris zaradi velikih gozdov sala. Kamni, najdeni na tem območju, se zato imenujejo Saligrama - Silas (kamne najdemo samo v regiji Saligrama). Imajo velik pomen za hindujce, zlasti za brahmane. Na romarskem mestu Muktinath (3710 m) se z začudenjem sprašuje o prisotnosti 108 majhnih slapov in skrivnostnih naravnih ognjev zemeljskega plina, ki jih častijo kot Džvalamukhi (v sanskrtu).
[[File:mukthinathsaligram.JPG|thumb|right|200px|Idoli templja Muktinath Vaišnava, Nepal]]
Za tibetanske budiste je Muktinath-Čumig Gjatsa kraj Dakinij, boginj, znanih kot 'nebeške plasalke'. Za budiste je zelo pomembno, da je Čumig Gjatsa eno izmed 24 tantričnih krajev.
Tibetanska budistična tradicija navaja, da je zaradi tega Guru Rinpoče, znan tudi kot Padmasambhaja, ustanovitelj tibetanskega budizma, razmišljal na Muktinathu na poti v Tibet. To je ena od 51 ''Šakti peetam''.
Posebno mesto v toku reke, kjer kamni postanejo sveti, je znano kot Čakra-Tirtha. Svetost tega kraja naj bi se razširila na tri jodžane (24 milj) naokoli.
Obstaja pritok Čakra-nadi ali Džhong Khola, ki teče iz Muktinatha in se pridruži Kali Gandaki pri Kagbeniju. Ta pritok je opisan v Garuda purani, ki ga je ustvaril Brahma; Veliki vrh severno od reke naj bi vseboval prisotnost Višnuja. Vsi kamni, ki jih najdemo v reki in na gori, naj bi imeli oznake Višnuja. Celotno območje (vključno s potokom in pobočjem severno od Muktinatha) pokriva kar 12 jodžan (96 milj), po podatkih Puranica. Med kamni Saligrama so nekateri iz vode (džalaja), nekateri pa so z gore (sthaladža). Puranska besedila pričajo, da so sveti kamni tisto, kar najdemo v reki in ne tisto, kar se vzame iz njenih bregov.
=== Nepali Mandir, Hajipur ===
To je edinstveno svetišče Šaivite blizu Hadžipurja, ki ga je v poznem srednjem veku (18. stoletje) naredil eden od vojaških poveljnikov Nepala. Tempelj prinaša svežo arhitekturo pagodnega sloga himalajskega kraljestva do ravnin Gangesa. Ta tempelj je zgrajen večinoma iz lesa. Druga značilnost tega templja je njegova fina lesena rezbarija, ki vključuje tudi druge, na splošno erotične prizore.
== Arheološka najdišča ==
Arheološko pomembni kraji okoli Valmikinagarja so Lauriya-Nandangarh in trdnjava Somešvar.
V bloku Lauria <ref name="westchamparan.bih.nic.in">{{cite web |url=http://westchamparan.bih.nic.in/tourist.htm |title=Archived copy |accessdate=2007-12-02 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.is/20110721163350/http://westchamparan.bih.nic.in/tourist.htm |archivedate=21 July 2011 |df=dmy-all }}</ref>, približno 1 km vzhodno od Nandan Garha, leži Ašokov steber, izdelan iz enega bloka poliranega [[peščenjak]]a, visok 11 m, v premeru 90 cm v bazi in 55 cm na vrhu, ki naj bi bil starejši od 2300 let in je v odličnem stanju. Njegova masivnost in izvrstna obdelava prinašata osupljivo dokazilo o sposobnosti in virih zidarjev Ašokanovega obdobja. V vasi Rampurva, blizu Gandhijevega Bhhimarawa ašrama v bloku Gaunaha, so odkrili še dva taka stebra s kapiteli. Eden od kapitelov, bik je zdaj v Narodnem muzeju v New Delhiju, drugi pa je v muzeju Kalkuta.
V Nandan Garhu je tudi Baudh (Buda) stupa, izdelana iz opeke in visoka približno 24 m, v kateri je shranjen Budove pepel pogrebne grmade.
Trdnjava Somešvar je v pododdelku Narkatiaganj, blizu meje Nepala, na vrhu hriba Somešvar na nadmorski višini 879 m. Je v ruševinah, vendar so njeni ostanki dobro vidni.
Ašram Bhitiharava [[Mahatma Gandhi |Mahatme Gandhija]] v bližini Gaunahe na vzhodnem koncu rezervata Valmiki. To je vas v bloku Gaunaha v Biharju, od koder je Gandhi začel svoje gibanje za svobodo, ki je v zgodovini Indije postalo znano kot ''Champaran Satyagraha''. V vasi je koča, ki se imenuje ašram in je postala mesto gandijskega romanja.
=== Jame v Mustangu ===
[[File:René de Milleville 2.jpg|thumb|300x300px|Oktober 1966- dolina Gandaki, blizu Jomosoma, Nepal, s tibetanskimi begunci, ki nosijo težka bremena. Večina tibetanskih beguncev gre skozi Nepal v Indijo, kjer prebiva 14. dalailama.]]
{{glavni|Jame v Mustangu}}
Jame v Mustangu so zbirka približno 10.000 umetnih jam, izkopanih v dolinah okrožja Mustang v Nepalu. Jame ležijo na strmih stenah doline blizu reke Kali Gandaki v Zgornjem Mustangu. Več skupin arheologov in raziskovalcev je raziskalo te izkopane jame in odkrilo delno mumificirana človeška telesa in okostja, ki so stara vsaj 2000 do 3000 let. Raziskovanje teh jam je pri konzervatorjih in arheologih vodilo tudi do odkritja dragocenih verskih slik, skulptur, rokopisov in številnih artefaktov iz 12. do 14. stoletja. <ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/international/story/0,,2072736,00.html |title=Shepherd leads experts to ancient Buddha cave paintings | World news | guardian.co.uk |publisher=Guardian |date= 2007-05-04|accessdate=2009-11-28 | location=London | first=Maseeh | last=Rahman}}</ref>
== Možen razvoj ==
=== Razvoj vodne energije ===
==== Nepal ====
Samo v Nepalu ima Sapta Gandaki ogromen hidroenergetski potencial 20.650 MW (gospodarski potencial izkoriščanja je 5270 MW) od skupnega ocenjenega potenciala 83.290 MW (ekonomsko izkoriščen potencial je 42140 MW). Država je doslej uspela ustvariti le okoli 600 MW vodne energije<ref>{{cite web|url=http://www.nepalnews.com.np/archive/2006/others/feature/sep/news_feature01.php |title=Nepalnews.com Mercantile Connumications Pvt. Ltd |publisher=Nepalnews.com.np |date= |accessdate=2009-11-28|archiveurl = https://web.archive.org/web/20061007052525/http://www.nepalnews.com.np/archive/2006/others/feature/sep/news_feature01.php |archivedate = 7 October 2006|url-status=dead}}</ref>, od katerih projekti bazena Gandaka prispevajo več kot 266 MW, približno 44 %. Projekti hidroelektrarn so Trišuli v Nuwakotu (21 MW), Devighat v Nuwakotu (14 MW), Pokhra (1 MW) in zahodni Gandak HEP, v Nawalparasi (15 MW), Marsyangdi na Tanahu (69 MW), Kali Gandaki v Syanja (144 MW) in Sjange (2 MW). Srednji projekt HE Marsyangdi (70 MW) v Lamjungu je v zaključni fazi gradnje. V bližnji prihodnosti je na vidiku več velikih projektov. Ker je vlada Nepala zdaj upoštevala prednost sodelovanja zasebnega sektorja pri večplastnem pristopu, se bo hitrost razvoja hidroenergije pospešila.
Velika indijska družba je z nepalskim podjetjem sklenila nakup delnic in sporazum o skupnem nastopu, da bi pridobila 80-odstotni delež Nepalske družbe za razvoj zgornjega HEP Marsyangdi (250 MW). Doseganje potencialne potrebe po gospodarskem izkoriščanju ne bi bilo več samo privid. <ref>{{cite web |url=http://news.webindia123.com/news/Articles/India/20071127/834717.html |title=GMR energy to acquire 80% stake in Nepal's Himtal Power |publisher=News.webindia123.com |date=2007-11-27 |accessdate=2009-11-28 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120307132138/http://news.webindia123.com/news/Articles/India/20071127/834717.html |archivedate=7 March 2012 |df=dmy-all}}</ref>
Po poročanju vlada Nepala izvaja več drugih večjih projektov z udeležbo zasebnega sektorja na podlagi IPP.
==== Indija ====
Teren reke Gandak v Indiji je večinoma ravnina, zato nima možnosti za velike hidroelektrarne.
=== Razvoj namakanja - Nepal in Indija ===
Projekt Gandak v Valmikinagarju (Bhainsaloton) prestreže vodo v povodju 37.410 km - 90% območja je v Nepalu, ostalo v Indiji. Sporazum med vlado Nepala in indijsko vlado o projektu namakanja in energije podpisan v Katmanduju 4. decembra 1959 in je stopil v veljavo ob podpisu (nekoliko spremenjen leta 1964, obsega pregrado, regulatorje kanalske vode in druga pripadajoča dela, približno 33 m pod obstoječim regulatorjem kanala Triveni in za odstranitev kanalskih sistemov za namene razvoja namakanja in moči za Nepal in Indijo<ref>{{cite web |url=http://wrmin.nic.in/index3.asp?sslid=369&subsublinkid=288&langid=1 |title=Ministry of Water Resources |publisher=Wrmin.nic.in |date= |accessdate=2009-11-28 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100108190009/http://wrmin.nic.in/index3.asp?subsublinkid=288&langid=1&sslid=369 |archivedate=8 January 2010 |df=dmy-all}}</ref>. V tem sporazumu je bila leta 1964 sprejeta določena sprememba za zaščito nepalskih pravic. V osnovi obstaja dogovorjeni delež vode za zahodni sistem kanalov, vključno z elektrarno v Nepalu in vzhodnim sistemom kanalov. Kot del tega dvostranskega sporazuma je bila zgrajena pregrada Gandak, ki je del ''Projekta Gandak'' (1968/69.) Nad reko Gandak zaradi zagotavljanja namakanja v Nepalu, Uttar Pradešu in Biharju<ref>{{cite web |url=http://www.bshpcltd.com/Commissioned.htm |title=Commissioned Projects of BHPC |publisher=Bshpcltd.com |date= |accessdate=2009-11-28 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090430143730/http://bshpcltd.com/Commissioned.htm |archivedate=30 April 2009 |df=dmy-all}}</ref>. Namakalni potencial tega projekta je 11.510 kvadratnih kilometrov, razširjen v okrožju Zahodni Čamparan, Vzhodni Čamparan, Muzaffarpur, Samastipur, Saran, Sivan in Gopalganj. Projekt vzhodnega kanala Gandak je bil sprejet leta 1960 in sistem glavnega kanala dokončan leta 1975 za namakanje v Nepalu za območje ocenjeno na 419 km2. <ref>{{cite web |url=http://wrd.bih.nic.in/gandak.html |title=Archived copy |accessdate=2009-04-10 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090410061940/http://wrd.bih.nic.in/gandak.html |archivedate=10 April 2009 |df=dmy-all}}</ref>
Hidroelektrarna z instalirano zmogljivostjo 15 MW je bila zgrajena in narejena na prehodu do vzhodnega kanala Gandak. <ref>[http://www.waterlaw.org/regionaldocs/gandak-project.html ] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080807161343/http://www.waterlaw.org/regionaldocs/gandak-project.html |date=7 August 2008}}</ref>
=== Obvladovanje poplav - Nepal in Indija ===
Obvladovanje poplav ni namenjeno popolni odpravi ali nadzoru [[poplava|poplav]] ali zagotavljanju popolne imunitete pred učinki vseh velikosti poplav, kar ni niti praktično izvedljivo iz ekonomskih razlogov niti celo nujno, ob upoštevanju drugih realnosti, s katerimi se sooča indijski kontekst. Cilj obvladovanja poplav je torej večplastna strategija, ki sega od spreminjanja poplav s strukturnimi ukrepi do učenja življenja s poplavami z drugimi ne strukturnimi ukrepi. Ukrepi za zaščito pred ekstremnimi poplavami, ki so manj pogoste, so le redko ekonomsko izvedljivi. Izraz ''obvladovanje poplav'' se nanaša na zagotavljanje primerne stopnje zaščite pred poplavami z ukrepi za ublažitev ponavljajočega se opustošenja zaradi poplav. To se dogaja na poplavnih ravnicah reke Gandak v Biharju in Uttar Pradešu. <ref>{{cite web |url=http://www.planningcommission.gov.in/aboutus/committee/wrkgrp11/wg11_wr.pdf |title=Working Group report on Water Resources |format=PDF |date= |accessdate=2009-11-28 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090220061839/http://www.planningcommission.gov.in/aboutus/committee/wrkgrp11/wg11_wr.pdf |archivedate=20 February 2009 |df=dmy-all}}</ref>
== Plovba ==
Nepal je izvedel študije o izvedljivosti plovnosti reke Gandaki. Študije kažejo, da je to izvedljivo le v spodnjih delih, povezati to z indijsko avtocesto številka 1 od Allahabada do Haldie in upoštevati neugodne razmere, ki bi se lahko pojavile zaradi povečanega namakanja zaradi uporabe v suhih letnih časih, ki bi lahko omejila raven reke za ohranitev možne plovbe. <ref>[http://www.gee21.org/publications/pdf%20files/ConflictswithinCountriesVol.2Jan.2004.pdf ]{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
==Zunanje povezave==
{{commons category| Gandaki River}}
* [https://web.archive.org/web/20110718202501/http://www.bgr.de/lebgeo/thulagi.htm Thulagi Glacier and Lake]
* [https://web.archive.org/web/20090410061556/http://discoverbihar.bih.nic.in/pages/wildlife.htm WILD LIFE SANCTUARIES AND NATIONAL PARKS]
* [https://web.archive.org/web/20090915182725/http://forest.bih.nic.in/ValmikiSanctuary.htm Valmiki Tiger Reserve]
* [http://news.webindia123.com/news/Articles/India/20071127/834717.html GMR energy to acquire 80% stake in Nepal's Himtal Power]
* [https://web.archive.org/web/20090410061940/http://wrd.bih.nic.in/gandak.html Gandak Barrage]
* [https://web.archive.org/web/20100108190009/http://wrmin.nic.in/index3.asp?subsublinkid=288&langid=1&sslid=369 The India-Nepal Treaty]
* [http://www.planningcommission.gov.in/aboutus/committee/wrkgrp11/wg11_wr.pdf Ministry of Water Resources]
[[Kategorija:Geografija Nepala]]
[[Kategorija:Reke v Nepalu]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
[[Kategorija:Antične indijske reke]]
[[Kategorija:Pritoki Gangesa]]
{{normativna kontrola}}
r514hb2ae9h6bqwq922q5yt04keg0a0
COVID-19
0
473956
5724483
5703207
2022-07-27T15:25:54Z
TadejM
738
/* Epidemiologija */ > Zgodovina
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
0woe872apt5z5flynpg9i59v4cxd8a3
5724507
5724483
2022-07-27T17:06:01Z
TadejM
738
/* Zgodovina */ posodobil in dopolnil
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Virus naj bi bil naravnega izvora, pri čemer je najverjetneje prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je do preskoka na človeka prišlo v dveh ločenih dogodkih, kar je se je najverjetneje zgodilo zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
bu1hq797h633zoh35ado825vtb9b18p
5724509
5724507
2022-07-27T17:07:11Z
TadejM
738
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Virus naj bi bil naravnega izvora, pri čemer je najverjetneje prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je do preskoka na človeka prišlo v dveh ločenih dogodkih, kar se je najverjetneje zgodilo zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
izusvum3xunzq9qupfp2llixkhxdefu
5724511
5724509
2022-07-27T17:10:51Z
TadejM
738
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Večina strokovnjakov meni, da je virus naravnega izvora, pri čemer je prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je do preskoka na človeka prišlo v dveh ločenih dogodkih, kar se je najverjetneje zgodilo zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
6s65x0kdusbnir2ar3pg7xhefvhcu4z
5724518
5724511
2022-07-27T17:28:22Z
TadejM
738
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Večina strokovnjakov meni, da je virus naravnega izvora, pri čemer je prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je virus na človeka preskočil dvakrat v novembru 2019, najverjetneje zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> Dvomi o zaključkih so se osredinili predvsem na točno mesto, kjer se je zgodil preskok.<ref>{{cite news |url=https://www.nationalgeographic.com/magazine/article/debate-deepens-over-wuhan-wet-markets-role-in-kickstarting-the-pandemic |title=Debate deepens over Wuhan wet market's role in kickstarting the pandemic |date=27 July 2022 |publisher=National Geographic}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
qv1umf6rhum511gc1vpodx6t8uzvlro
5724522
5724518
2022-07-27T17:31:56Z
TadejM
738
/* Zgodovina */ zoonotski izvor
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Večina strokovnjakov meni, da je virus naravnega izvora, pri čemer je prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> Raziskave so pokazale, da je virus nastal iz koronavirusa, ki okužuje netoprije, na človeka pa je morda preskočil prek vmesnega gostitelja.<ref>{{Cite news| vauthors = Shield C |date=26 March 2020|title=Coronavirus: From bats to pangolins, how do viruses reach us?|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/coronavirus-from-bats-to-pangolins-how-do-viruses-reach-us/a-52291570|access-date=1 December 2020}}</ref><ref>{{cite news |title=WHO Points To Wildlife Farms In Southern China As Likely Source Of Pandemic |url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2021/03/15/977527808/who-points-to-wildlife-farms-in-southwest-china-as-likely-source-of-pandemic?t=1616302540855 |publisher=[[NPR]] |date=15 March 2021}}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je virus na človeka preskočil dvakrat v novembru 2019, najverjetneje zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> Dvomi o zaključkih so se osredinili predvsem na točno mesto, kjer se je zgodil preskok.<ref>{{cite news |url=https://www.nationalgeographic.com/magazine/article/debate-deepens-over-wuhan-wet-markets-role-in-kickstarting-the-pandemic |title=Debate deepens over Wuhan wet market's role in kickstarting the pandemic |date=27 July 2022 |publisher=National Geographic}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
g50suso864jpf0dd60hic19dhxx7boj
5724524
5724522
2022-07-27T17:34:23Z
TadejM
738
--kirurško
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Koronavirus}}
{{Infopolje Bolezen
| name = Koronavirusna bolezen 2019<br>(COVID-19)
| synonyms =
*Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)<ref name="autogenerated2">{{Cite journal|last=Gorbalenya|first=Alexander E.|date=2020-02-11|title=Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=2020.02.07.937862|doi=10.1101/2020.02.07.937862|access-date=11. februarja 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211175138/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.937862v1|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref>
*Nova koronavirusna pljučnica<ref name="NHC2020Name">{{Cite web|url=http://www.nhc.gov.cn/yzygj/s7653p/202002/18c1bb43965a4492907957875de02ae7.shtml|title=国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知|last=|first=|date=7. februar 2020|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=9. februarja 2020}}</ref>
| image = [[File:Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg|325px|lang=sl]]
| width =
| alt =
| caption = Simptomi in znaki
| pronounce =
| specialty = [[infektologija]]
| symptoms = vročina, kašelj, dispneja<ref name="CDC2020Sym"><!--KEEP THIS NAMED REFERENCE-->{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/symptoms.html|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms|last=|first=|date=10. februar 2020|website=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]]|location=Združene države Amerike|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| complications = [[pljučnica]], [[ARDS]], [[akutna okvara ledvic|odpoved ledvic]]
| onset =
| duration =
| types =
| causes = [[SARS-CoV-2]]
| risks =
| diagnosis = [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]], [[medicinsko slikanje|slikovne preiskave]]
| differential =
| prevention =
| treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]] in [[podporno zdravljenje|podporno]]
| medication =
| prognosis =
| frequency =
| deaths =
}}
'''Koronavirusna bolezen 2019''' ('''COVID-19''' ali '''covid-19''', tudi samo '''covid''' ali '''kovid''')<ref>{{cite report|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200211-sitrep-22-ncov.pdf|title=Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22|last=|first=|date=11. februarja 2020|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]]}}</ref><ref> Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.</ref> je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča virus [[SARS-CoV-2]].<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|title=Coronavirus disease named Covid-19|date=2020-02-11|work=[[BBC News]]|access-date=11. februarja 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211162411/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-51466362|archive-date=11. februarja 2020|url-status=live}}</ref> Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob [[kašelj|kašlju]] in [[kihanje|kihanju]].<ref name=CDC2020Spread>{{cite web |title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/transmission.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2Fabout%2Ftransmission.html |website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni |accessdate=18. februarja 2020 |language=en |date=11. februarja 2020}}</ref> Povprečna [[inkubacijska doba]] (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-17}}</ref> Širjenje je mogoče omejiti z [[umivanje rok|umivanjem rok]] in drugimi higienskimi ukrepi.<ref name=autogenerated1>{{Cite web|url=https://www.moh.gov.sg/2019-ncov-wuhan|title=MOH {{!}} Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation|website=www.moh.gov.sg|access-date=11. februarja 2020}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.health.gov.au/health-topics/novel-coronavirus-2019-ncov|title=Novel coronavirus (2019-nCoV)|last=Health|first=Australian Government Department of|date=2020-01-21|website=Australian Government Department of Health|language=en|access-date=11. februarja 2020}}</ref>
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) [[vročina]], [[kašelj]], [[dispneja|oteženo dihanje]], [[mialgija|bolečine v mišicah]] in [[utrujenost]].<ref>{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> Okužba lahko napreduje v [[pljučnica|pljučnico]] in [[sindrom akutne dihalne stiske]]. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.<ref name="cdc21Jan20202">{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|title=Prevention and Treatment|date=9. avgust 2019|publisher=[[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC)|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215193934/https://www.cdc.gov/coronavirus/about/prevention.html|archive-date=15. decembra 2019|access-date=21. januarja 2020}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref>
Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.<ref>{{Navedi novice|title=First Covid-19 case happened in November, China government records show - report|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/13/first-covid-19-case-happened-in-november-china-government-records-show-report|newspaper=The Guardian|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-17|issn=0261-3077|language=en|first=Helen|last=Davidson}}</ref> Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v [[Vuhan]]u, glavnem mestu [[Hubej|pokrajine Hubej]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/events-as-they-happen|website=www.who.int|accessdate=2020-03-17|language=en}}</ref> Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo]].<ref>{{Navedi splet|title=WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926666|website=Medscape|accessdate=2020-03-17}}</ref>
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/steps-when-sick.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)|last=CDC|date=2020-02-11|website=Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public|title=Advice for public|website=www.who.int|language=en|access-date=15. februarja 2020}}</ref>
==Znaki in simptomi==
{| class="wikitable" style = "float:right; margin-left:1em; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Pogostost simptomov<ref name="WHO report 28 February 2020">{{cite document | title = Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) | url = https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf | vauthors = ((World Health Organization)) | pages = 11–12 | access-date = 5 March 2020| name-list-format = vanc}}</ref>
!Simptom
!Delež
|-
|Vročina
|87,9 %
|-
|Kašelj (suh)
|67,7 %
|-
|Utrujenost
|38,1 %
|-
|Povečano izločanje sputuma
|33,4 %
|-
|Zadihanost
|18,6 %
|-
|Bolečine v mišicah ali sklepih
|14,8 %
|-
|Vneto grlo
|13,9 %
|-
|Glavobol
|13,6 %
|-
|Mrzlica
|11,4 %
|-
|Slabost ali bruhanje
|5,0 %
|-
|Zaprt nos
|4,8 %
|-
|Driska
|3,7 %
|-
|Izkašljevanje krvi
|0,9 %
|}
[[Inkubacijska doba]] pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.<ref>{{Navedi splet|title=NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals|url=https://www.jwatch.org/na51083/2020/03/13/covid-19-incubation-period-update|website=www.jwatch.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.<ref name=":12"/> Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus|url=https://www.uchicagomedicine.org/forefront/prevention-and-screening-articles/wuhan-coronavirus|website=www.uchicagomedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Coronavirus|url=https://www.who.int/westernpacific/health-topics/coronavirus|website=www.who.int|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.<ref name=":16" /> Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref>
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom]]e, kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anozmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
=== Napredovanje ===
Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.<ref name=":17" />
Pogostnost prebavnih simptomov ([[slabost]] in [[driska]]) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Joint GI Society Message on COVID-19|url=https://gi.org/2020/03/15/joint-gi-society-message-on-covid-19/|website=American College of Gastroenterology|date=2020-03-15|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-guidance-management-patients.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.<ref>{{Navedi novice|title=What Does the Coronavirus Do to the Body?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-body-symptoms.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-12|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Pam|last=Belluck}}</ref>
=== Resni ===
Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do [[Dihalna odpoved|dihalne odpovedi]], [[Odpoved ledvic|odpovedi ledvic]], [[Septični šok|septičnega šoka]] in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref><ref name=":17" />
==== Dihalni ====
==== Nevrološki ====
Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z [[zmedenost]]<nowiki/>jo, [[Akroparestezija|akroparestezijo]] (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, [[Letargija|letargijo]], infarkti/trombusi, [[Epileptični napad|epileptičnimi napadi]], encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in [[Koma|komo]]. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi [[hipoksija]]. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.<ref>{{Navedi novice|title=Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments|url=https://www.nytimes.com/2020/04/01/health/coronavirus-stroke-seizures-confusion.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-01|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Sistemski ====
=== Zapleti ===
Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,<ref name=":10">{{Navedi revijo|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|first3=Xingwang|first9=Jiuyang|last9=Xu|last8=Fan|first8=Guohui|last7=Zhang|first7=Li|last6=Hu|first6=Yi|last5=Zhao|first5=Jianping|last4=Ren|first4=Lili|last3=Li|last2=Wang|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30183-5/abstract|first2=Yeming|last=Huang|first=Chaolin|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issue=10223|volume=395|pages=497–506|pmid=31986264|issn=0140-6736|date=2020-02-15|journal=[[The Lancet]]}}</ref> možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title=There Is a ‘Tipping Point’ Before Coronavirus Kills|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-08/coronavirus-nears-fatal-tipping-point-when-lungs-are-inflamed|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-03-08|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
=== Klinične najdbe ===
Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila [[Bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.<ref name=":18" /> Zvišana stopnja [[d-dimer]]a kaže na višje tveganje za smrt.<ref>{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
=== Dolgoročne posledice ===
{{Main|Dolgi COVID}}
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom [[SARS-CoV-2]], govorimo o tako imenovanem [[dolgi COVID|dolgem COVID-u]].<ref name=CDC1>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html|title=Post-COVID Conditions|date=8. 4. 2021|accessdate=27. 5. 2021|publisher=CDC}}</ref> Med drugim se lahko pojavijo [[Kognitivne motnje|kognitivne posledice]] (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju<ref name=":0" /> (na primer [[tesnoba]], [[depresija]]), [[utrujenost]], zadihanost, [[izpuščaj]], [[vročina]], [[Bolečina|bolečine]] ...<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/long-term-effects-of-coronavirus-long-covid/|title=Long-term effects of coronavirus (long COVID)|date=27. 5. 2021 (posodobitev)|accessdate=27. 5. 2021|publisher=NHS}}</ref>
== Vzrok ==
COVID-19 povzroča okužba z virusom [[SARS-CoV-2]], ki je zelo soroden [[virus SARS|virusu SARS]].<ref name="autogenerated2" /><ref name=":0" />
=== Prenašanje ===
SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/transmission.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek [[aerosol]]a v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora<ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=StatPearls|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554776/|publisher=StatPearls Publishing|date=2020|location=Treasure Island (FL)|pmid=32150360|first=Marco|last=Cascella|first2=Michael|last2=Rajnik|first3=Arturo|last3=Cuomo|first4=Scott C.|last4=Dulebohn}}</ref> in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).<ref>{{Navedi splet|title=Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926682|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.<ref name=":8" /> Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.<ref name=":12" />
==== Dejavniki tveganja ====
Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi [[kajenje tobaka]] povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection|url=https://www.scientificamerican.com/article/smoking-or-vaping-may-increase-the-risk-of-a-severe-coronavirus-infection1/|website=Scientific American|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Tanya|last=Lewis}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30117-X/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171067|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30117-X|language=en|first=Hua|last=Cai}}</ref> Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.<ref name=":7" />
== Patofiziologija ==
SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.<ref name=":11" />{{Navedi vir|razlog=poljuden vir, potreben znanstven vir}}
== Diagnoza ==
''Glej tudi:'' [[COVID-19 testiranje]]
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Testiranje_na-okuzbo_s-koronavirusom.pdf|title=Testiranje na okužbo s koronavirusom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/DELO-LABORATORIJEV-OB-TESTIRANJU-NA-SARS-CoV-2_k.pdf|title=Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.<ref name=":24" />
=== Laboratorijske preiskave ===
==== rt-PCR ====
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.</ref> lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim [[Izmeček|izmečkom]], endotrahealnim aspiratom ali [[Bronhoalveolarna lavaža|bronhoalveolarno lavažo]]. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/guidelines-clinical-specimens.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-19|language=en|last=CDC}}</ref>
==== Serološki testi ====
V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.<ref name=":30">{{Navedi splet|title=FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19|url=http://www.medscape.com/viewarticle/928150|website=Medscape|accessdate=2020-04-06}}</ref> Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).<ref name=":31">{{Navedi revijo|title=Developing antibody tests for SARS-CoV-2|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30788-1/abstract|journal=The Lancet|date=2020-04-04|issn=0140-6736|pmid=32247384|pages=1101–1102|volume=395|issue=10230|doi=10.1016/S0140-6736(20)30788-1|language=en|first=Anna|last=Petherick}}</ref> Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira [[epitop]].<ref name=":30" />
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.<ref name=":30" />
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.<ref name=":31" />
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.<ref name=":31" />
=== Radiološke preiskave ===
Raziskavi učinkovitosti [[Računalniška tomografija|računalniške tomografije]] (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.<ref>{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|first4=Chenao|first9=Liming|last8=Sun|first8=Ziyong|last7=Tao|first7=Qian|last6=Lv|first6=Wenzhi|last5=Chen|first5=Chong|last4=Zhan|last3=Hou|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200642|first3=Hongyan|last2=Yang|first2=Zhenlu|last=Ai|first=Tao|doi=10.1148/radiol.2020200642|pages=200642|issn=0033-8419|date=2020-02-26|journal=Radiology|last9=Xia}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management|url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.20.22954|journal=American Journal of Roentgenology|date=2020-03-04|issn=0361-803X|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.22954|first=Yan|last=Li|first2=Liming|last2=Xia}}</ref>
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.<ref>{{Navedi revijo|title=Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection|first4=Yang|first9=Xiqi|last8=Lin|first8=Bin|last7=Diao|first7=Kaiyue|last6=Zhang|first6=Ning|last5=Fayad|first5=Zahi A.|last4=Yang|last3=Huang|url=https://pubs.rsna.org/doi/10.1148/radiol.2020200463|first3=Mingqian|last2=Mei|first2=Xueyan|last=Bernheim|first=Adam|doi=10.1148/radiol.2020200463|pages=200463|issn=0033-8419|date=2020-02-20|journal=Radiology|last9=Zhu}}</ref>
=== Diferencialna diagnoza ===
{| class="wikitable" style = "float:right; text-align:center; font-size:85%"
|+ style="text-align: center;" | Primerjava z gripo in prehladom<ref>{{Navedi splet|title=Yale New Haven Health {{!}} Influenza (Flu) vs Coronaviruses|url=https://www.ynhhs.org/patient-care/urgent-care/flu-or-coronavirus|website=www.ynhhs.org|accessdate=2020-03-18}}</ref>
|-
! Simptomi
! COVID-19
! Gripa
! Prehlad
|-
! Kašelj
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Vročina
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Utrujenost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ddddff" | včasih
|-
! Zasoplost
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
| redko
|-
! Nahod
| redko
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Kihanje
| redko
| redko
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Boleče grlo
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Glavobol
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| redko
|-
! Boleči udi
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ffffdd" | pogosto
| style="background: #ffffdd" | pogosto
|-
! Driska
| style="background: #ddddff" | včasih
| style="background: #ddddff" | včasih
| redko
|}
Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: [[Gripa|gripo]] (influenco) in okužbe z [[adenovirusi]], [[Parainfluenca|parainfluenco]], [[Respiratorni sincicijski virus|respiratornim sincicijskim virusom]], humanim [[metapnevmovirus]]om in [[rinovirus]]om.<ref name=":12"/>
== Preprečevanje med epidemijo ==
Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.<ref name=":3" />
V razvoju je več cepiv.<ref name=cdc_vaccines>https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila prvo [[cepivo]] za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
=== Javno zdravje ===
V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|accessdate=2020-03-12}}</ref> Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek|url=https://www.vecer.com/razkuzevanje-zunanjih-povrsin-varnost-ali-lazen-obcutek-10149954|website=www.vecer.com|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
[[Slika:Vsaj 2 metra - plačujte z brezstičnimi karticami.jpg|sličica|Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)]]
==== Omejevanje socialnih stikov ====
Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.<ref name="hopkinsmedicine.org">{{Navedi splet|title=Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine|url=https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus/coronavirus-social-distancing-and-self-quarantine|website=www.hopkinsmedicine.org|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Wondering About Social Distancing?|url=https://www.nytimes.com/2020/03/16/smarter-living/coronavirus-social-distancing.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Apoorva|last=Mandavilli}}</ref> Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.<ref name=":4" />
Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).<ref name=":4" />
=== Osebna higiena ===
Svetuje se redno in skrbno [[umivanje rok]] z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega [[Razkužilo|razkužila]] za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prepare/prevention.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-17|accessdate=2020-03-17|language=en|last=CDC}}</ref>
Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-12}}</ref> Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.{{Navedi vir}}
=== Zaščitne maske ===
V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno|url=https://www.dnevnik.si/1042926030|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-05}}</ref> Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.<ref>{{Navedi novice|title=Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/scientists-disagree-over-face-masks-effect-on-covid-19|newspaper=the Guardian|date=2020-05-04|accessdate=2020-05-06|language=en|last=Nicola Davis}}</ref> Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),<ref name=":3" /><ref name=":22">{{Navedi splet|title=WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick|url=https://www.cnn.com/2020/03/30/world/coronavirus-who-masks-recommendation-trnd/index.html|website=CNN|accessdate=2020-03-31|first=Jacqueline Howard|last=CNN}}</ref> in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=When and how to use masks|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public/when-and-how-to-use-masks|website=www.who.int|accessdate=2020-03-31|language=en}}</ref> Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.<ref name=":22" /> Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.<ref name=":19" />
Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/respirator-use-faq.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-04-01|language=en-us|last=CDC}}</ref> za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.<ref>{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.<ref name=":23" />
==== Nenamenska zaščita iz tkanine ====
Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/ppe-strategy/face-masks.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-31|language=en-us|last=CDC}}</ref> Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Cloth-face-masks-in-case-shortage-surgical-masks-respirators2020-03-26.pdf|title=Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers|last3=Dung|first9=Quanyi|last8=Dwyer|first8=Dominic E|last7=Rahman|first7=Bayzidur|last6=Chughtai|first6=Abrar Ahmad|last5=Nga|first5=Phan Thi|last4=Hien|first4=Nguyen Tran|first3=Tham Chi|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4420971/|last2=Seale|first2=Holly|last=MacIntyre|first=C Raina|doi=10.1136/bmjopen-2014-006577|issue=4|volume=5|pmid=25903751|pmc=4420971|issn=2044-6055|date=2015-04-22|journal=BMJ Open|last9=Wang}}</ref> V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.<ref name=":20" />
Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.<ref>{{Navedi revijo|title=Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?|first2=Katy-Anne|first6=Allan|last5=Walker|first5=Jimmy|last4=Kafatos|first4=George|last3=Giri|first3=Karthika|last2=Thompson|last=Davies|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24229526|first=Anna|doi=10.1017/dmp.2013.43|issue=4|volume=7|pages=413–418|pmid=24229526|issn=1938-744X|date=2013-08|journal=Disaster Medicine and Public Health Preparedness|last6=Bennett}}</ref> Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.<ref name=":29">{{Navedi novice|title=Should I Start Wearing a Mask?|url=https://www.nytimes.com/article/coronavirus-N95-mask-DIY-face-mask-health.html|newspaper=The New York Times|date=2020-04-05|accessdate=2020-04-05|issn=0362-4331|language=en-US|first=Tara|last=Parker-Pope}}</ref> Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.<ref name=":21" /> Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.<ref name=":29" /> Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.<ref name=":28" />
=== Samoosamitev ===
Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.<ref name="hopkinsmedicine.org"/> Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref>
Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.<ref name=":6"/>
=== Cepiva ===
{{Main|Cepivo proti covidu 19}}
V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]], od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.<ref>{{Cite web|last=Santiago|first=Jahleah|date=19. 12. 2020|title=A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines|url=https://www.statnews.com/2020/12/19/a-side-by-side-comparison-of-the-pfizer-biontech-and-moderna-vaccines/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=24. 12. 2020|website=STAT|language=en-US}}</ref> V svetu je že več cepiv pridobilo [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]].<ref name=cdc_vaccines/><ref name="cohen">{{cite news |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/russia-s-approval-covid-19-vaccine-less-meets-press-release |title=Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release | vauthors = Cohen J | magazine=Science |date=11. 8. 2020 |access-date=13. 8. 2020}}</ref><ref name="reuters">{{cite news| vauthors = Kelland K, Copley C |date=11. 8. 2020|title=Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?|work=[[Reuters]]| veditors = Williams A |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-russia-exp/scientists-ask-without-trial-data-how-can-we-trust-russias-covid-vaccine-idUSKCN2571TL|access-date=11. 8. 2020}}</ref>
[[Evropska agencija za zdravila]] je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo [[cepivo]] v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.<ref name=EMA_Comirnaty>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty|title=EPAR Comirnaty|date=|accessdate=28. 12. 2020|website=|publisher=EMA|last=|first=}}</ref><ref name="ec.europa.eu"/> 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.</ref>
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.<ref name=":12"/> Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/if-you-are-sick/steps-when-sick.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-02-11|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref> Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/symptoms.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|date=2020-03-16|accessdate=2020-03-18|language=en|last=CDC}}</ref>
=== Zdravila ===
Za zdravljenje COVID-19 preučujejo številna različna zdravila. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.<ref>{{Navedi novice|title=Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus|url=https://www.nytimes.com/2020/03/22/science/coronavirus-drugs-chloroquine.html|newspaper=The New York Times|date=2020-03-22|accessdate=2020-04-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Carl|last=Zimmer}}</ref>
Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.<ref>{{Navedi splet|title=Arizona death prompts warning against self-medication|url=https://apnews.com/1c82191c0d586317ae34325d1276ae4f|website=AP NEWS|date=2020-03-23|accessdate=2020-04-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments|url=https://www.france24.com/en/20200331-french-watchdog-warns-of-dangerous-side-effects-of-unproven-covid-19-coronavirus-treatments|website=France 24|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-02|language=en}}</ref>
==== Odobrena protikovidna zdravila ====
V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: [[Remdesivir|remdesivir]], [[regdanvimab]] in [[kasirivimab/imdevimab]].<ref> https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.</ref>
==== Lajšanje simptomov ====
Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba [[paracetamol]]a.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stay at home advice - NHS|url=https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/self-isolation-advice/|website=nhs.uk|date=2020-02-28|accessdate=2020-03-18|language=en}}</ref> Obstaja možnost, da bi lahko [[ibuprofen]] in nekatera sorodna [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi revijo|title=Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?|url=https://www.thelancet.com/journals/lanres/article/PIIS2213-2600(20)30116-8/abstract|journal=The Lancet Respiratory Medicine|date=2020-03-11|issn=2213-2600|pmid=32171062|volume=0|issue=0|doi=10.1016/S2213-2600(20)30116-8|language=en|first=Lei|last=Fang|first2=George|last2=Karakiulakis|first3=Michael|last3=Roth}}</ref>
==== Ostalo ====
{{posodobi|razdelek}}
Zdravilo [[deksametazon]] je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.<ref name=":26">{{Navedi novice|title=Coronavirus Drug and Treatment Tracker|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-drugs-treatments.html|newspaper=The New York Times|accessdate=2020-07-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Jonathan|last=Corum|first2=Katherine J.|last2=Wu|first3=Carl|last3=Zimmer}}</ref>
Zdravilo [[remdesivir]] bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.<ref name=":26" />
[[Hidroksiklorokin]] kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.<ref name=":26" />
Transfuzija s [[Prebolevniška plazma|prebolevniško plazmo]] (krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,<ref>{{Navedi revijo|title=Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma|last4=Yang|first9=Minghui|last8=Li|first8=Delin|last7=Wang|first7=Fuxiang|last6=Yuan|first6=Jing|last5=Li|first5=Jinxiu|first4=Yang|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763983|last3=Zhao|first3=Fang|last2=Wang|first2=Zhaoqin|last=Shen|first=Chenguang|language=en|doi=10.1001/jama.2020.4783|date=2020-03-27|journal=JAMA|last9=Yang}}</ref> a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.<ref>{{Navedi revijo|last=Janiaud|first=Perrine|last2=Axfors|first2=Cathrine|last3=Schmitt|first3=Andreas M.|last4=Gloy|first4=Viktoria|last5=Ebrahimi|first5=Fahim|last6=Hepprich|first6=Matthias|last7=Smith|first7=Emily R.|last8=Haber|first8=Noah A.|last9=Khanna|first9=Nina|date=2021-02-26|title=Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2777060|magazine=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.2747|issn=0098-7484}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pathak|first=Elizabeth B|date=2020-10-22|title=Convalescent plasma is ineffective for covid-19|url=https://www.bmj.com/lookup/doi/10.1136/bmj.m4072|magazine=BMJ|language=en|pages=m4072|doi=10.1136/bmj.m4072|issn=1756-1833}}</ref>
=== Dihalna in hemodinamična podpora ===
Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.<ref name=":12"/>
== Prognoza ==
Ocenjena [[umrljivost]] zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi revijo|title=Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC|url=https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0320_article|doi=10.3201/eid2606.200320|language=en|first=Nick|last=Wilson|first2=Amanda|last2=Kvalsvig|first3=Lucy Telfar|last3=Barnard|first4=Michael G.|last4=Baker}}</ref>
=== Posebne skupine ===
==== Starejši ====
Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi COVID-19.<ref name=":13">{{Navedi revijo|title=Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study|last3=Du|first9=Bin|last8=Wang|first8=Yeming|last7=Xiang|first7=Jie|last6=Liu|first6=Zhibo|last5=Liu|first5=Ying|last4=Fan|first4=Guohui|first3=Ronghui|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30566-3/abstract|last2=Yu|first2=Ting|last=Zhou|first=Fei|language=en|doi=10.1016/S0140-6736(20)30566-3|issue=0|volume=0|pmid=32171076|issn=0140-6736|date=2020-03-11|journal=The Lancet|last9=Song}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Risk Factors for Death From COVID-19 Identified|url=http://www.medscape.com/viewarticle/926504|website=Medscape|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Osebe s pridruženimi obolenji ====
[[Sobolezen|Sobolezni]] so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[sladkorna bolezen]], [[koronarna srčna bolezen]].<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, [[Rak (bolezen)|rak]], [[odpoved srca]], [[cerebrovaskularna bolezen]], bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in [[nosečnost]].<ref name="#1"/>
==== Moški ====
Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v [[Imunski odziv|imunskem odzivu]] (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. [[sladkorna bolezen tipa 2]] in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.<ref>{{Navedi novice|title=Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women|url=https://www.nytimes.com/2020/02/20/health/coronavirus-men-women.html|newspaper=The New York Times|date=2020-02-20|accessdate=2020-03-18|issn=0362-4331|language=en|first=Roni Caryn|last=Rabin}}</ref>
==== Nosečnice ====
Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do ''in utero'' okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaksen-je-vpliv-okuzbe-na-nosecnice-in-razvoj-ploda?|website=www.nijz.si|accessdate=2020-03-18}}</ref>
==== Otroci ====
Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kids and COVID-19: What Parents Should Know|url=https://medicine.yale.edu/news-article/22996/|website=Yale School of Medicine|accessdate=2020-03-18|language=en|first=Lauren|last=Perry}}</ref><ref name=":25">{{Navedi revijo|title=Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding|first4=Huiying|first9=Danyang|last8=Sun|first8=Xin|last7=Guo|first7=Qiaozhi|last6=Gong|first6=Yu|last5=Fang|first5=Chunxiao|last4=Liang|last3=Zhu|url=https://www.nature.com/articles/s41591-020-0817-4|first3=Bing|last2=Li|first2=Xufang|last=Xu|first=Yi|language=en|doi=10.1038/s41591-020-0817-4|pages=1–4|issn=1546-170X|date=2020-03-13|journal=Nature Medicine|last9=Zhao}}</ref> Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.<ref name=":25" /> Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, imenovano [[pediatrični večorganski vnetni sindrom]], ki spominja na [[Kawasakijev sindrom]], pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus|url=https://theintercept.com/2020/05/01/coronavirus-children-undercount/|website=The Intercept|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=en-US|first=Sharon|last=Lerner}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19|url=https://www.nytimes.com/2020/05/05/nyregion/kawasaki-disease-coronavirus.html|newspaper=The New York Times|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-06|issn=0362-4331|language=en-US|first=Joseph|last=Goldstein|first2=Pam|last2=Belluck}}</ref> Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.<ref name=":32" />
== Zgodovina ==
Večina strokovnjakov meni, da je virus naravnega izvora, pri čemer je prišlo do [[preskok okužbe|preskoka okužbe]].<ref name="NM-20200317">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 }}</ref><ref name="PMC7969828">{{cite journal | vauthors = Frutos R, Gavotte L, Devaux CA | title = Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 95 | pages = 104812 | date = November 2021 | pmid = 33744401 | pmc = 7969828 | doi = 10.1016/j.meegid.2021.104812 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, Anthony SJ, Barclay WS, Boni MF, Doherty PC, Farrar J, Geoghegan JL, Jiang X, Leibowitz JL, Neil SJ, Skern T, Weiss SR, Worobey M, Andersen KG, Garry RF, Rambaut A | display-authors = 6 | title = The origins of SARS-CoV-2: A critical review | journal = Cell | volume = 184 | issue = 19 | pages = 4848–4856 | date = September 2021 | pmid = 34480864 | pmc = 8373617 | doi = 10.1016/j.cell.2021.08.017 }}</ref> Raziskave so pokazale, da je virus nastal iz koronavirusa, ki okužuje netoprije, na človeka pa je morda preskočil prek vmesnega gostitelja.<ref>{{Cite news| vauthors = Shield C |date=26 March 2020|title=Coronavirus: From bats to pangolins, how do viruses reach us?|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/coronavirus-from-bats-to-pangolins-how-do-viruses-reach-us/a-52291570|access-date=1 December 2020}}</ref><ref>{{cite news |title=WHO Points To Wildlife Farms In Southern China As Likely Source Of Pandemic |url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2021/03/15/977527808/who-points-to-wildlife-farms-in-southwest-china-as-likely-source-of-pandemic?t=1616302540855 |publisher=[[NPR]] |date=15 March 2021}}</ref> V reviji [[Science]] sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je virus na človeka preskočil dvakrat v novembru 2019, najverjetneje zaradi trgovine z divjimi živalmi na [[Veleprodajalna morskih sadežev Huanan|mokri tržnici Huanan]] v mestu [[Wuhan]] na Kitajskem.<ref>{{cite article |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2 |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-62307383 |title=Covid origin studies say evidence points to Wuhan market |first=Victoria |last=Gill |date=26 July 2022}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.abp8715 |title=The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic |date=26 July 2022 |journal=Science}}</ref> Dvomi o zaključkih so se osredinili predvsem na točno mesto, kjer se je zgodil preskok.<ref>{{cite news |url=https://www.nationalgeographic.com/magazine/article/debate-deepens-over-wuhan-wet-markets-role-in-kickstarting-the-pandemic |title=Debate deepens over Wuhan wet market's role in kickstarting the pandemic |date=27 July 2022 |publisher=National Geographic}}</ref> V zgodnejših [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.<ref name="evolutionary">{{cite journal | vauthors = Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A | title = Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2 | journal = Journal of Medical Virology | volume = 92 | issue = 6 | pages = 602–611 | date = June 2020 | pmid = 32104911 | pmc = 7228310 | doi = 10.1002/jmv.25731 }}</ref><ref name="zoonotic">{{cite journal | vauthors = Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF | title = The proximal origin of SARS-CoV-2 | journal = Nature Medicine | volume = 26 | issue = 4 | pages = 450–452 | date = April 2020 | pmid = 32284615 | pmc = 7095063 | doi = 10.1038/s41591-020-0820-9 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref><ref name="dorp_evo">{{cite journal | vauthors = van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, Owen CJ, Pang J, Tan CC, Boshier FA, Ortiz AT, Balloux F | display-authors = 6 | title = Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2 | journal = Infection, Genetics and Evolution | volume = 83 | pages = 104351 | date = September 2020 | pmid = 32387564 | pmc = 7199730 | doi = 10.1016/j.meegid.2020.104351 }}</ref> Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v [[Guangdong]]u.<ref>{{cite news | vauthors = Grose TK
|url= https://www.usnews.com/news/best-countries/articles/2020-05-13/scientist-suggests-coronavirus-originated-outside-of-wuhan |title=Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan? |work=U.S. News & World Report |date=13 May 2020}}</ref> Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.<ref>{{Cite web| vauthors = Wolf ZB |title=Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin|url=https://www.cnn.com/2021/05/25/politics/wuhan-lab-covid-origin-theory/index.html|access-date=26 May 2021|website=CNN|date=25 May 2021}}</ref> Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o [[genetsko inženirstvo|genetskem inženirstvu]].<ref>{{cite journal | vauthors = Maxmen A | title = US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach | journal = Nature | volume = 597 | issue = 7875 | pages = 159–160 | date = September 2021 | pmid = 34465917 | doi = 10.1038/d41586-021-02366-0 | s2cid = 237373547 | bibcode = 2021Natur.597..159M }}</ref>
Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V [[Vuhan]]u v kitajski provinci [[Hubej]] so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.<ref>https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za [[zoonoza|zoonozo]] oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.<ref name=":2" /> Novi virus so kasneje poimenovali [[SARS-CoV-2]] in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri [[netopir]]jih<ref name="LancetNowcasting">{{cite journal|vauthors=Perlman S|date=januar 2020|title=Another Decade, Another Coronavirus|journal=New England Journal of Medicine|volume=382|issue=8|pages=760–62|doi=10.1056/NEJMe2001126|pmid=31978944}}</ref> in [[luskavec|luskavcih,]]<ref>{{navedi revijo|last1=Wong|first1=MC|last2=Cregeen|first2=SJJ|last3=Ajami|first3=NJ|last4=Petrosino|first4=JF|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.02.07.939207v1|title=Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019|biorxiv=939207|date=februar 2020|name-list-format=vanc}}</ref> ter koronavirusu [[SARS-CoV]], ki povzroča [[sars]].<ref name="ECDC risk assessment" /> Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine [[Podkovnjaki|podkovnjakov]], natančneje rodu ''Rhinolophus''.<ref>{{cite web|url=https://portal.fiocruz.br/en/news/transmission-covid-19-may-have-begun-november|title=Transmission of Covid-19 may have begun in November|website=Fiocruz}}</ref>
Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Wang24Jan2020" /> Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.<ref name="Huang24Jan2020" /><ref name="Joseph24Jan2020" /><ref name="han24Jan2020" /><ref name="Schnirring25Jan2020" />
Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.<ref name="WHO_PHEIC_decl2" /> V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.<ref name="Qun29Jan2020" /> V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.<ref>{{cite web|url=https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf|title=Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|date=16.–24. februar 2020|accessdate=8. 3. 2020|author=WHO-China Joint Mission|publisher=World Health Organization}}</ref> 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v [[Peking]]u in enim v [[Šenžen]]u.<ref name="france2420200120"/> Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.<ref name="AutoDW-19"/>
Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela [[Italija|Italijo]], [[Iran]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]].<ref name="AutoDW-21"/>
[[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.<ref>{{Navedi novice|title=Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic|url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/mar/11/coronavirus-update-live-news-uk-health-minister-italy-lockdown-australia-us-china-stock-markets-outbreak-latest-updates|newspaper=The Guardian|date=2020-03-11|accessdate=2020-03-11|issn=0261-3077|language=en|first=Haroon|last=Siddique (now)|first2=Alexandra|last2=Topping|first3=Matthew|last3=Weaver|first4=Naaman|last4=Zhou|first5=Calla|last5=Wahlquist (earlier)|first6=Aamna|last6=Mohdin|first7=Julian|last7=Borger}}</ref>
=== Države ===
==== Slovenija ====
{{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}}
{{posodobi|razdelek}}
Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.<ref>{{cite news|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-sabeder-bo-podal-izjavo-v-zvezi-s-koronavirusom-285594.html|accessdate=9. 3. 2020|title=Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka}}.</ref><ref>https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.</ref>
Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.<ref>https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.</ref> 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.<ref>[https://twitter.com/vladaRS/status/1237728502205616134 Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter], vpogled 11. 3. 2020.</ref> Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.
==Sklici==
{{Reflist
| colwidth = 30em
| refs =
<ref name=":2">{{Cite journal|author1=Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team|date=17 February 2020|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China|journal=Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi|volume=41|issue=2|pages=145–151|doi=10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003|pmid=32064853|language=zh}}</ref>
<ref name="ECDC risk assessment">{{cite web|url=https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/SARS-CoV-2-risk-assessment-14-feb-2020.pdf |title=Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) |date=14. 2. 2020 |accessdate=8. 3. 2020}}</ref>
<ref name="Huang24Jan2020">{{Cite journal|display-authors=3|vauthors=Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, Zhang L, Fan G, Xu J, Gu X, Cheng Z, Yu T, Xia J, Wei Y, Wu W, Xie X, Yin W, Li H, Liu M, Xiao Y, Gao H, Guo L, Xie J, Wang G, Jiang R, Gao Z, Jin Q, Wang J, Cao B|date=februar 2020|title=Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China|url=https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2930183-5|journal=Lancet|volume=395|issue=10223|pages=497–506|doi=10.1016/S0140-6736(20)30183-5|issn=0140-6736|pmid=31986264}} {{free access}}</ref>
<ref name="Wang24Jan2020">{{Cite journal|last=Wang|first=Chen|last2=Horby|first2=Peter W.|last3=Hayden|first3=Frederick G.|last4=Gao|first4=George F.|date=24. 1. 2020|title=A novel coronavirus outbreak of global health concern|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30185-9/abstract|journal=The Lancet|volume=395|issue=10223|pages=470–473|doi=10.1016/S0140-6736(20)30185-9|issn=0140-6736|pmid=31986257}} {{free access}}</ref>
<ref name="Joseph24Jan2020">{{Cite news|last=Joseph|first=Andrew|url=https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|title=New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show|date=24 January 2020|work=STAT|access-date=27 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124204338/https://www.statnews.com/2020/01/24/coronavirus-infections-no-symptoms-lancet-studies/|archive-date=24. 1. 2020}}</ref>
<ref name="han24Jan2020">{{Cite journal|last=Chan|first=Jasper Fuk-Woo|last2=Yuan|first2=Shuofeng|last3=Kok|first3=Kin-Hang|last4=To|first4=Kelvin Kai-Wang|last5=Chu|first5=Hin|last6=Yang|first6=Jin|last7=Xing|first7=Fanfan|last8=Liu|first8=Jieling|last9=Yip|first9=Cyril Chik-Yan|last10=Poon|first10=Rosana Wing-Shan|last11=Tsoi|first11=Hoi-Wah|date=24 January 2020|title=A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster|journal=The Lancet|volume=0|issue=10223|pages=514–523|doi=10.1016/S0140-6736(20)30154-9|issn=0140-6736|pmid=31986261}} {{free access}}</ref>
<ref name="Schnirring25Jan2020">{{cite web|url=http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|title=Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus|last=Schnirring|first=Lisa|date=25 January 2020|website=CIDRAP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200126102242/http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/01/doubts-rise-about-chinas-ability-contain-new-coronavirus|archive-date=26. 1. 2020|access-date=26. 1. 2020}}</ref>
<ref name="WHO_PHEIC_decl2">{{cite web|url=https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|title=Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)|date=30 January 2020|publisher=World Health Organization|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131005904/https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov)|archive-date=31. 1. 2020|access-date=30. 1. 2020}}</ref>
<ref name="Qun29Jan2020">{{Cite journal|last=Li|first=Qun|last2=Guan|first2=Xuhua|last3=Wu|first3=Peng|last4=Wang|first4=Xiaoye|last5=Zhou|first5=Lei|last6=Tong|first6=Yeqing|last7=Ren|first7=Ruiqi|last8=Leung|first8=Kathy S. M.|last9=Lau|first9=Eric H. Y.|last10=Wong|first10=Jessica Y.|last11=Xing|first11=Xuesen|date=29. 1. 2020|title=Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia|journal=The New England Journal of Medicine|doi=10.1056/NEJMoa2001316|issn=1533-4406|pmid=31995857}} {{free access}}</ref>
<ref name="france2420200120">{{Cite news|url=https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|title=China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country|date=20 January 2020|access-date=20 January 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200120055618/https://www.france24.com/en/20200120-china-confirms-sharp-rise-in-cases-of-sars-like-virus-across-the-country|archive-date=20. 1. 2020}}</ref>
<ref name="AutoDW-19">{{Cite journal|url=http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51|title=The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020|first=The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology|last=Team|date=1. 2. 2020|journal=China CDC Weekly|volume=2|issue=8|pages=113–122|via=weekly.chinacdc.cn}}</ref>
<ref name="AutoDW-21">{{cite web |url=https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-mission-briefing-on-covid-19---26-february-2020 |title=WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020 |date=26. 2. 2020|work=World Health Organization }}</ref>
}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Epidemija COVID-19 | GOV.SI]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Koronavirus (SARS-CoV-2) - ključne informacije | www.nijz.si]
* [https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si]
[[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019| ]]
[[Kategorija:Virusne okužbe dihal]]
457oe0oavi6j0xlmbxg5numo65czzha
Chinoiserie
0
481178
5724529
5478782
2022-07-27T17:43:00Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Italic title}}
[[File:Museo delle porcellane di Firenze, porcellane viennesi a cineserie, 1799, 02.JPG|thumb| Dunajski porcelanski vrč iz leta 1799, okrašen tako, da posnema še en redek kitajski izdelek, lakirano posodo]]
'''Chinoiserie''' (francosko: [ʃinwazʁi]; [[prevzeta beseda]] iz francoske ''chinoiserie'', iz kitajske ''chinois''; poenostavljena kitajščina: 中国 风; tradicionalna kitajska: 中國 風; pinjin: ''Žōnguófēng''; lit .: 'Kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.<ref>{{cite web|url = http://www.oed.com/view/Entry/31805?redirectedFrom=Chinoiserie#eid9510224|title = Chinois|publisher = The Oxford English Dictionary|accessdate = 2015-12-09}}</ref> Estetika Chinoiserie je bila izražena na različne načine, odvisno od regije. Priznanje gre orientalizmu, ki je kulture Daljnega vzhoda proučeval z zgodovinskega, filološkega, antropološkega, filozofskega in religioznega vidika. Ko se je prvič pojavil v 17. stoletju, se je ta trend populariziral v 18. stoletju zaradi porasta trgovine s Kitajsko in vzhodno Azijo.<ref name=":0">{{Cite book|title = Chinese Whispers: Chinoiserie in Britain, 1650–1930|last = Beevers|first = David|publisher = Royal Pavilion & Museums|year = 2009|isbn = 978-0-948723-71-1|location = Brighton|pages = 19}}</ref>
Chinoiserie je kot slog povezan z [[rokoko]]jem.<ref>{{cite web|url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-chinoiserie/|title=Style Guide: Chinoiserie|first=Victoria and Albert Museum, Digital Media|last=webmaster@vam.ac.uk|date=|website=www.vam.ac.uk|accessdate=12 April 2018}}</ref> Za oba sloga je značilna bujna dekoracija, asimetrija, osredotočenost na materiale ter stilizirano naravo in teme, ki se osredotočajo na prosti čas in užitek. Chinoiserie se osredotoča na teme, za katere so Evropejci iz kolonialne dobe mislili, da so tipične za kitajsko kulturo.
== Zgodovina ==
[[File:Kew Gardens Pagoda.jpg|thumb|200px|right|Sir William Chambersova pagoda v Kraljevem botaničnem vrtu v Kewu, London]]
[[File:Le Jardin chinois (detail) by François Boucher.jpg|thumb|left|200px|''Kitajski vrt'', chinoiserie slika, [[François Boucher]]]]
Chinoiserie je vstopil v evropsko umetnost in dekoracijo sredi do konca 17. stoletja; delo Atanazija Kircherja je vplivalo na proučevanje orientalizma. Priljubljenost chinoiserie je dosegla vrhunec okoli sredine 18. stoletja, ko so jo povezali z rokoko slogom in z deli [[François Boucher|Françoisa Boucherja]], [[Thomas Chippendale|Thomasa Chippendala]] in [[Jean-Baptist Pillement|Jeana-Baptista Pillementa]]. Populariziral ga je tudi priliv kitajskih in indijskih dobrin, ki so jih vsako leto v Evropo pripeljala podjetja iz angleške, nizozemske, francoske in švedske vzhodne Indije. Čeprav chinoiserie nikoli ni povsem izšel iz mode, je v Evropi upadel do 1760-ih, ko je postal popularen neoklasicistični slog, čeprav je v novonastalih Združenih državah Amerike ostal še v zgodnjem 19. stoletju. V Evropi in ZDA je chinoiserie od sredine 19. stoletja do 1920-ih ponovno postal priljubljen in danes v elitni notranjosti oblikovanja in mode.
Čeprav je po navadi razumljen kot evropski slog, je bil chinoiserie svetovni pojav. Lokalne različice so bile razvite v Indiji, na Japonskem, v Perziji in zlasti v Latinski Ameriki. Španski trgovci so skozi Manila Galleon Trade prinesli velike količine kitajskega porcelana, laka, tekstila in začimb od kitajskih trgovcev s sedežem v [[Manila|Manili]] na nove španske trge v [[Acapulco|Acapulcu]], [[Panama|Panami]] in [[Lima|Limi]]. Ti izdelki so nato navdihnili lokalne umetnike in obrtnike, kot so keramičarji, ki so v Puebli de Los Angeles izdelovali [[Talavera lončenina|Talavera lončenino]].<ref>{{Cite book|title=Made in the Americas: the new world discovers Asia|last=Carr|first=Dennis|last2=Bailey|first2=Gauvin A|last3=Brook|first3=Timothy|last4=Codding|first4=Mitchell|last5=Corrigan|first5=Karina|last6=Pierce|first6=Donna|last7=Museum of Fine Arts|first7=Boston|date=2015-01-01|isbn=978-0-87846-812-6|language=en|oclc = 916494129}}</ref>
== Popularizacija ==
Veliko razlogov je bilo, da je chinoiserie v 18. stoletju v Evropi pridobil tako priljubljenost. Evropejci so bili navdušeni nad eksotičnim vzhodom zaradi povečanega, a še vedno omejenega dostopa do novih kultur s pomočjo razširjene trgovine z vzhodno Azijo, zlasti s Kitajsko. Omejeno število izkušenj iz vzhodne Azije iz prve roke in njihovo omejeno kroženje sta ustvarila stopnjo mistifikacije in dezinformacij, ki sta prispevali k mistifikaciji vzhodnoazijskih kultur. Misel Evropejcev je širša regija sveta, ki bi lahko zajela tudi Kitajsko, pa tudi Japonsko, Korejo, Jugovzhodno Azijo, Indijo ali celo Perzijo. V umetnosti je slog Orienta veljal za vir navdiha; vzdušje, bogato s podobami in harmonične zasnove orientalskega sloga odražajo sliko idealnega sveta, iz katerega črpajo ideje za preoblikovanje lastne kulture. Zaradi tega je treba slog chinoiserie obravnavati kot pomemben rezultat izmenjave med Zahodom in Vzhodom. V 19. stoletju, zlasti v njegovem zadnjem obdobju, se je slog chinoiserie asimiliral pod splošno generično definicijo eksotizma.<ref name="Deguo Wolizi 2015, pp. 37-44">張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 37–44.</ref> Kljub temu, da je korenina besede ''chinoiserie'' (Kitajska – ''Chine''), Evropejci 17. in 18. stoletja niso imeli jasne predstave, kako je Kitajska v resnici. Pogosto so se z izrazi, kot so »Orient«, »Daljni vzhod« ali »Kitajska« enako uporabljali za označevanje regije Vzhodne Azije, ki je imela pravilno kitajsko kulturo kot glavnega predstavnika, vendar se lahko pomen izraza spreminja v različnih okoliščinah. Sir William Chambers, na primer, v svojem delu ''Disertacija o orientalskem vrtnarjenju'' iz leta 1772 generično naslavlja Kitajsko kot 'Orient'. V finančnih evidencah Ludvika XIV. v 17. in 18. stoletju so bili že registrirani izrazi, kot so ''façon de la Chine'' - kitajski način ali ''à la chinoise'' - narejeno na kitajski način. V 19. stoletju se je izraz ''chinoiserie'' prvič pojavil v francoski literaturi. V romanu ''L'Interdiction'', objavljenem leta 1836, je [[Honoré de Balzac]] chinoiserie uporabil za sklicevanje na obrt, izdelano v kitajskem slogu. Od tega trenutka se je izraz začel uveljavljati in se začel pogosteje uporabljati za pomene predmetov, proizvedenih v kitajskem slogu, včasih pa tudi za označevanje gracioznih predmetov majhne dimenzije. Leta 1878 je ''chinoiserie'' uradno vpisan v Dictionnaire de l'Académie.
Po širjenju pripovedi [[Marco Polo|Marca Pola]] je znanje o Kitajski, ki so ga imeli Evropejci, še naprej v glavnem izhajalo iz poročil trgovcev in diplomatskih odposlancev. Iz druge polovice 17. stoletja so pomembno vlogo pri tej izmenjavi informacij prevzeli jezuiti, katerih nenehno zbiranje misijonske inteligence in prepisovanje jezikov je dalo evropski javnosti nov globlji vpogled v kitajsko cesarstvo in njegovo kulturo. <ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 42–44.</ref>
Medtem ko so Evropejci pogosto imeli napačne predstave o vzhodni Aziji, pa to ni nujno izključevalo njihove fascinacije in spoštovanja. Zlasti Kitajci, ki so imeli »izredno dovršeno umetnost ... [in] katere dvorni ceremonial je bil še bolj izpopolnjen kot tisti iz Versaillesa, so bili pojmovani kot visoko civilizirani«.<ref>{{Cite journal|url = |title = Chinoiserie|last = Mayor|first = A. Hyatt|date = 1941|journal = The Metropolitan Museum of Art Bulletin|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> Kot je dejal Voltaire v svojem ''Art de la Chine'', »ostaja dejstvo, da so pred štirimi tisoč leti, ko nismo znali brati, oni [Kitajci] vedeli vse, kar je koristno, s čimer se danes hvalimo«.<ref>Voltaire ''as qtd. in'' Lovejoy, Arthur. (1948) ''Essays in the History of Ideas'' (1948). Johns Hopkins U. Press. 1978 edition: {{ISBN|0-313-20504-3}}</ref> Z drugimi besedami, nekje na drugem koncu sveta je obstajala kultura, ki je bila tako bogata, da je tekmovala s civilizacijo Rima in Grčije. Chinoiserie je ustvaril sokopozicijo med nečim novim in eksotičnim za Evropejce, hkrati pa je odražal vrednote 4000 let stare kulture, iz katere so ti predmeti izhajali.
Chinoiserie ni bil splošno priljubljen. Nekateri kritiki so slog razumeli kot »... umik od razuma in okusa in spuščanje v moralno dvoumen svet, ki temelji na hedonizmu, občutku in vrednotah, za katere se dojema, da so ženstveni«. Videlo se je, da nima logike in razloga, na katerem je temeljila antična umetnost. Arhitekt in avtor Robert Morris je trdil, da »... je sestavljen iz preprostih muh in sanj, brez pravil ali ukazov, ne zahteva, da bi se uresničila rodovitnost genija«. Tisti z bolj arheološkim pogledom na Vzhod so smatrali da je slog chinoiserie z izkrivljanjem in muhastim pristopom zasmehovanje dejanske kitajske umetnosti in arhitekture. Nazadnje so nekateri menili, da zanimanje za chinoiserie kaže na prevladujočo 'kulturno zmedo' v evropski družbi.<ref>{{Cite book|title = Interracial Encounters: Reciprocal Representations in African and Asian American Literatures, 1896–1937|last = Lee|first = Julia H.|publisher = NYU Press|year = 2011|isbn = 978-0-8147-5257-9|location = New York|pages = 114–37}}</ref>
== Vztrajanje po 18. stoletju ==
Chinoiserie se je obdržal v 19. in 20. stoletju, vendar mu je padla priljubljenost. Po smrti kralja [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]], velikega zagovornika sloga, se je leta 1830 zmanjšal interes za kitajsko vzpodbujen dekor. [[Prva opijska vojna]] 1839–1842 med Veliko Britanijo in Kitajsko je motila trgovino in povzročila nadaljnji upad zanimanja za Orient. Kitajska je zaprla vrata za izvoz in uvoz in za mnoge ljudi je chinoiserie postal moda preteklosti.
Ko so se britansko-kitajski odnosi proti koncu 19. stoletja stabilizirali, je prišlo do oživljanja zanimanja za chinoiserie. Princ Albert je na primer prestavil številna dela od [[Kraljevi paviljon, Brighton |kraljevega paviljona]] Jurija IV. v [[Brighton]]u do dostopnejše Buckinghamske palače. Chinoiserie je Britanijo opomnil na njeno nekdanjo kolonialno slavo, ki je hitro bledela z moderno dobo.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:Cuboid vase MET DP-16489-034.jpg|Kuboidna vaza; okoli 1870; kostni porcelan; 20,8 × 10,2 × 10 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Pair of round, flat bodied bottles MET DP-1687-026.jpg|Par okroglih in ploskih steklenic; 1870–1880; porcelan; prva steklenica: 26,4 × 21 × 10,6 cm, druga steklenica: 25,7 × 20,2 × 10,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Wall Clock, c. 1880, probably made by Escalier de Cristal, Paris, bronze and enamel - Art Institute of Chicago - DSC09884.JPG|Stenska ura; okoli leta 1880; bron in emajl; verjetno izdelal Escalier de Cristal (Pariz); Umetnostni inštitut iz Chicaga (ZDA)
Slika:Rex Whistler - Wallpaper in the Chinoiserie Style, with a Picture Frame as its Central Motif 1932.jpg|Ozadje v slogu chinoiserie, katerega osrednji motiv je Rex Whistler s slikovnim okvirjem]]
</gallery>
== Kitajski porcelan ==
Od [[renesansa|renesanse]] do 18. stoletja so zahodni oblikovalci poskušali posnemati tehnično dovršenost kitajskega izvoznega porcelana (in kar zadeva japonski izvozni porcelan - Evropejci so bili na splošno nejasni kot izvor 'orientalskega' uvoza), le z delnim uspehom. Eden prvih uspešnih poskusov je bil na primer [[Medičejski porcelan]], ki je bil izdelan v Firencah v poznem 16. stoletju. Kljub temu, da nikoli ni bil komercialne narave, je bil naslednji večji poskus ponovitve kitajskega porcelana tovarna mehkih paste v [[Rouen]]u leta 1673, z Edme Poterat, ki je bil cenjen kot ustvarjalec francoske tradicije lončarstva z mehko pasto, je leta 1647 odprl svojo tovarno.<ref>{{cite web|last=Editors |first=The |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510765/Rouen-ware |title=Rouen ware | pottery |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2015-06-18}}</ref> Na koncu so si prizadevali posnemati trde paste iz porcelana, ki so bile zelo spoštovane. Neposredna imitacija kitajskih modelov v [[fajansa|fajansi]] se je začela v poznem 17. stoletju, v evropsko proizvodnjo porcelana, najbolj naravno v čajnih izdelkih in je dosegla vrhunec v rokoko chinoiserie (približno 1740–1770).
Najstarejša namigovanja o chinoiserie se pojavljajo v začetku 17. stoletja, v umetnosti narodov z aktivnimi podjetji Vzhodne Indije, Nizozemske in Anglije, nato do sredine 17. stoletja tudi na Portugalskem. Lončene glazirane posode, izdelane v [[Delft]]u in drugih nizozemskih mestih, so v začetku 17. stoletja prevzele pristno modro-belo barvo Ming. Po izidu knjige Johana Nieuhofa je 150 slik spodbudilo chinoiserie in postal je še posebej priljubljen v 18. stoletju. Zgodnji keramični izdelki v [[Meissenski porcelan|Meissenskem porcelanu]] in drugih tovarnah so naravno posnemali kitajske modele, čeprav so oblike za 'uporabne izdelke', namizne in čajne izdelke običajno ostajale zahodne in pogosto temeljile na srebrnih oblikah. Dekorativni izdelki, kot so vaze, so sledile kitajskim oblikam.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:MediciPorcelainBottle1.png|Porcelanasta steklenica Medici; 1575-1787; Louvre. Igralnica porcelana v San Marcu je bila eden najstarejših uspešnih poskusov posnemanja kitajskega porcelana v evropski zgodovini.<ref name="britannica1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/372403/Medici-porcelain |title=Medici porcelain |publisher=Britannica.com |date=2013-07-22 |accessdate=2015-06-18}}</ref>
Slika:Coffeepot MET DP166663.jpg|Avstrijska kava; okoli 1720; porcelan iz trde paste; 17,8 × 15,9 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Covered vase MET DP260828.jpg|Pokrite vaze; okoli 1770; porcelan iz mehke paste; višina: 38,7 cm, širina: 16,5 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
</gallery>
== Slikarstvo ==
Ideje o dekorativni in slikovni umetnosti Vzhoda so prežele evropsko in ameriško umetniško in obrtniško sceno. Na primer, v Združenih državah Amerike je »Charleston do sredine 18. stoletja uvažal impresivno paleto azijskih izvoznih luksuznih dobrin [na primer] ... slike.«<ref>Leath, R. A.. (1999). "After the Chinese Taste": Chinese Export Porcelain and Chinoiserie Design in Eighteen-Century Charleston. ''[https://www.jstor.org/stable/25616724 Historical Archaeology]'', ''33''(3), 48–61.</ref> Vidiki kitajskega slikarstva, ki so bili integrirani v evropsko in ameriška vizualna umetnost vključujejo asimetrične kompozicije, lahkotne teme in splošen občutek muhavosti.
Na Williama Alexandra (1767–1816), britanskega slikarja, ilustratorja in graverja, ki je v 18. stoletju potoval po vzhodni Aziji in na Kitajsko, je neposredno vplivala kultura in pokrajina, ki jo je videl na vzhodu.<ref name=":1">{{Cite book|title = Chinoiserie: Commerce and Critical Ornament in Eighteenth-Century Britain|last = Sloboda|first = Stacey|publisher = Manchester UP|year = 2014|isbn = 978-0-7190-8945-9|location = New York|pages = 29, 33}}</ref> Predstavil je idealiziran, romantiziran prikaz kitajske kulture, vendar so nanj vplivali »vnaprej določeni vizualni znaki«. Medtem ko so pokrajine chinoiserie, ki jih je upodobil Aleksander, natančno odražale kitajsko pokrajino, »je paradoksalno, da je to posnemanje in ponavljanje ikoničnih znakov Kitajske, ki izničijo samo možnost avtentičnosti in jih upodabljajo v stereotipe«. Prikaz Kitajske in vzhodne Azije v evropskem in ameriškem slikarstvu je bil odvisen od razumevanja vzhoda s strani zahodnih predsodkov, ne pa reprezentacije vzhodne kulture kot je v resnici.
== Notranja oprema ==
[[File:Albert von Keller 001.jpg|thumb|left|Prikaz kitajskega zložljivega zaslona kot notranje opreme v oljni sliki ''Chopin'' (1873), Alberta von Kellerja]]
[[File:Behang.chinoiserie.jpg|thumb|right|Slikano platno kot tapeta za stene, Geelvinck-Hinlopen Huis]]
[[File:Chinesisches Teehaus Potsdam IMG 3489.jpg|thumb|Kitajska hiša iz Potsdama (Nemčija)]]
[[File:Chinese Village.jpg|thumb|"Kitajska vas" v Carskem selu, ki ga je naročila Katarina Velika]]
[[File:Palazzina cinese 0001.JPG|thumb|"Kitajska palača" iz Palerma, narilo Ferdinanda I. Sicilskega]]
Različni evropski monarhi, na primer [[Ludvik XV. Francoski]], so chinoiserie dajali posebno naklonjenost, saj se je lepo mešala z rokoko slogom. Celotne sobe, denimo tiste v [[Graščina Chantilly |Château de Chantilly]], so bile poslikane s kompozicijami chinoiserie, umetniki, kot je [[Antoine Watteau]] in drugi, pa so v ta slog vnesli strokovno obrt.<ref>{{cite web|url=http://www.gotheborg.com/glossary/glossaryindex.htm?http://www.gotheborg.com/glossary/data/chinoiserie.shtml|title=chinoiserie|author=Jan-Erik Nilsson|publisher=Gothenborg.com|accessdate=2007-09-17}}</ref> Srednjeevropske palače, kot sta grad Wörlitz ali grad Pillnitz, imajo sobe, okrašene s kitajskimi značilnostmi, medtem ko v palači [[Sanssouci]] pri [[Potsdam]]u stoji ''Zmajeva hiša'' (''Das Drachenhaus'') in ''Kitajska hiša'' (''Das Chinesische Haus'').<ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 44–45.</ref> Paviljoni užitka v 'kitajskem slogu' so se pojavili v formalnih parterjih poznobaročnih in rokokojskih nemških in ruskih palač ter v ploščicah v [[Aranjuez]]u blizu [[Madrid]]a. Kitajske vasi so bile zgrajene v gorskem parku Wilhelshöhe blizu Kassla v Nemčiji; v Drottningholmu na Švedskem in v Carskem selu v Rusiji. Zlasti mize za čaj iz mahagonija Thomasa Chippendala in kitajske omare so bile okrašene z zasteklitvami in ograjami, c. 1753–70, toda trezne poklone opremljenosti zgodnjih Qing učenjakov so bile tudi naturalizirane, saj se je ''tang'' razvil v srednje-gruzijsko stransko mizo in v naslonjačih s hrbtišči, primernih za angleške gospode in kitajske učenjake. Vsaka prilagoditev kitajskih načel oblikovanja ne spada v osrednji chinoiserie. Mediji so vključevali imitacijo poslikave posode z lakom in poslikan kositer (''tôle''), zgodnje poslikana ozadja na rjuhah, po gravurah Jean-Baptiste Pillementa ter keramične figurice in namizne okraske.
V 17. in 18. stoletju so Evropejci začeli izdelovati pohištvo, ki je posnemalo pohištvo iz kitajskega laka. Pogosto so ga krasili ebenovina in slonovina ali kitajski motivi, kot so pagode. Thomas Chippendale je pomagal popularizirati proizvodnjo pohištva chinoiserie z izdajo svoje oblikovalske knjige ''The Gentleman and Cabinet-maker's Director: Being a large Collection of the Most Elegant and Useful Designs of Household Furniture, In the Most Fashionable Taste''. Njegovi modeli so bili vodnik za zapleteno chinoiserie pohištvo in njegovo dekoracijo. Njegovi stoli in omare so bili pogosto okrašeni s prizori pisanih ptic, cvetov ali podob eksotičnih namišljenih krajev. Kompozicije te dekoracije so bile pogosto nesimetrične.
Povečana uporaba ozadij v evropskih domovih v 18. stoletju odraža tudi splošno fascinacijo z motivi chinoiserie. Z vzponom vile in vse večjim okusom po notranjosti, osvetljeni s soncem, je priljubljenost ozadij rasla. John Cornforth ugotavlja, da so prej »teksture tapiserij, žamet in damast absorbirale svetlobo«, zdaj pa je bil splošni interes dekoracija, ki odseva svetlobo. Povpraševanje po tapetah, ki so jih ustvarili kitajski umetniki, se je začelo najprej pri evropskih aristokratih med letoma 1740 in 1790.<ref name=":3">{{Cite journal|url = |title = Wallpaper and its History|last = Entwistle|first = E. A.|date = 1961|journal = Journal of the Royal Society of Arts|doi = |pmid = |access-date = |pages = 450–456}}</ref> Razkošna ozadja, ki so jim bila na voljo, so bila edinstvena, ročno izdelana in draga. Poznejše ozadje z motivi chinoiserie je postalo dostopno srednjem razredu, ko se je lahko natisnilo in tako nastalo v različnih kategorijah in cenah.<ref>{{Cite book|title = Behind Closed Doors|last = Vickery|first = Amanda|publisher = Yale UP|year = 2009|isbn = 978-0-300-16896-9|location = New Haven, CT|pages = 151}}</ref>
Vzorci na ozadju chinoiserie so podobni pagodam, cvetličnim vzorcem in eksotičnim namišljenim prizorom, ki jih najdemo na pohištvu in porcelanu chinoiserie. Tako kot pohištvo chinoiserie in druge dekorativne oblike umetnosti so tudi chinoiserie ozadje običajno postavljali v spalnice, toalete in druge zasebne prostore hiše. Vzorec na ozadju naj bi dopolnjeval dekorativne predmete in pohištvo v sobi ter ustvaril komplementarno ozadje.
== Arhitektura in parki ==
Evropsko razumevanje kitajskega in vzhodnoazijskega oblikovanja vrtov je ponazorjeno z uporabo besede ''Sharawadgi'', ki se razume kot lepota, brez reda, ki ima obliko estetsko prijetne nepravilnosti v krajinskem oblikovanju. Beseda je potovala skupaj z uvoženimi lakiranimi izdelki iz Japonske, kjer je bil ''shara'aji'' idiom pri ocenjevanju oblikovanja v dekorativni umetnosti.<ref>{{Cite journal|url = |title = Japanese Art, Aesthetics, and a European Discourse: Unraveling Sharawadgi|last = Kuitert|first = Wybe|date = 2014|journal = Japan Review|doi = |pmid = |access-date = |pages = 78|volume = 27}}[http://ngjs.nl/files/artikelen/2014_Unraveling_Sharawadgi_Kuitert.pdf Online as PDF]</ref> Sir William Temple (1628–1699), ki se sklicuje na takšno umetniško delo, v svoj esej'' Gardens of Epicurus'', napisan leta 1685 in objavljen leta 1690, uvaja izraz ''sharawadgi''. Pod Templovim vplivom so evropski vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabili koncept ''sharawadgi'', da so ustvarili vrtove, za katere se verjame, da odražajo asimetrijo in naturalizem vzhodnih vrtov.
Ti vrtovi pogosto vsebujejo različne dišeče rastline, cvetje in drevesa, okrasne skale, ribnike ali jezero z ribami in zvite poti. Pogosto jih obdaja zid. Arhitekturne značilnosti teh vrtov pogosto vključujejo pagode, svečane dvorane, ki se uporabljajo za praznovanja ali počitnice, paviljone s cvetjem in sezonske elemente.<ref>Zhou, Ruru (2015). "Chinese Gardens". ''China Highlights''.</ref>
Krajine, kot so londonski Kew Gardens, kažejo izrazit kitajski vpliv v arhitekturi. Monumentalna pagoda s 163 metri v središču vrta, ki jo je oblikoval in zgradil William Chambers, ima močne angleške arhitekturne elemente, kar je prineslo produkt kombiniranih kultur (Bald, 290). Njegova replika je bila zgrajena v münchenskem ''Englischer Garten'', medtem ko ''Kitajski vrt Oranienbaum'' vključuje še eno pagodo in tudi kitajsko čajnico. Čeprav je vzpon resnejšega pristopa v neoklasicizmu od 1770-ih naprej po navadi nadomestil orientalsko navdihnjene modele, je na vrhuncu regetskega "grškega" pohištva princ Regent prišel s primerom paviljona v Brightonu in Chamberlainova manufaktura ''Worcester china'' posnemala ''Imari'' posodo.
== Čaj ==
[[File:Moscow 05-2017 img44 Tea House at Myasnitskaya.jpg|right|thumb|Čajnica na ulici Mjasnickaja v Moskvi]]
Ena od stvari, ki je pripomogla k priljubljenosti chinoiserie, je bil modni napitek iz 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/sections/thesalt/2015/04/07/396664685/tea-tuesdays-how-tea-sugar-reshaped-the-british-empire|title=Tea Tuesdays: How Tea + Sugar Reshaped The British Empire|author=|date=|website=npr.org|accessdate=12 April 2018}}</ref> Ženska in domača kultura pitja čaja je zahtevala primerno ''chinoiserie mise en scène''. Po besedah Beeversa je bilo »pitje čaja temeljni del vljudne družbe; veliko zanimanja za kitajske izvozne izdelke in chinoiserie je izhajalo iz želje po ustvarjanju ustreznih nastavitev za ritual pitja čaja«. Po letu 1750 je Anglija letno uvozila 10.000.000 funtov čaja, kar dokazuje, kako razširjena je bila ta praksa.<ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Reka N. |title=English Tea Caddy |journal=Bulletin (St. Louis Art Museum) |date=1979 |volume=15 |issue=2 |pages=174–175 |jstor=40716247 }}</ref> Okus porcelana chinoiserie, tako izvoznih izdelkov kot evropskih imitacij in pitja čaja je bil bolj povezan z ženskami kot moškimi. Številne aristokratske in družbeno pomembne ženske so bile znane zbiralke porcelana chinoiserie, med njimi kraljica Marija, kraljica Anne, Henrietta Howard in vojvodinja Queensbury, vse družbeno pomembne ženske. To je pomembno, saj so bili njihovi domovi vzor dobrega okusa in družabnosti.<ref>{{cite journal |last1=Porter |first1=David |title=Monstrous Beauty: Eighteenth-Century Fashion and the Aesthetics of the Chinese Taste |journal=Eighteenth-Century Studies |date=2002 |volume=35 |issue=3 |pages=395–411 |doi=10.1353/ecs.2002.0031 }}</ref> En sam zgodovinski incident, v katerem je prišlo do »hude konkurence med Margaretto, 2. vojvodo Portlandom, in Elizabeth, grofico Ilchester, za japonsko modro-belo ploščo«, prikazuje, kako so bogate potrošnice potrdile svojo kupno moč in igrale vlogo pri ustvarjanju prevladujoče mode.
== Literarna kritika ==
Izraz se uporablja tudi v literarni kritiki za opis očiščenega '' Chinese-esque'' sloga pisanja, kakršen je Ernest Bramah v svojih Kai Lung zgodbah, Barry Hughart v svojih romanih ''Master Li & Number Ten Ox'' in Stephen Marley v svojih ''Chia Black Dragon'' seriji.
== Moda ==
Izraz se uporablja tudi v modni industriji za opis »dizajna v tekstilu, modi in dekorativni umetnosti, ki izhajajo iz kitajskih slogov«.<ref>{{Cite book |title=The Fairchild Dictionary of Fashion |last=Calasibetta |first=Charlotte Mankey |author2=Tortora, Phyllis |authorlink= |year=2010 |publisher=Fairchild Publications |location=New York |isbn=978-1-56367-973-5 |page= |url=http://fairchildpub.files.wordpress.com/2009/08/fashion-dictionary-sample1.pdf |accessdate=2011-02-17 |quote= }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*Chang, Sheng-Ching (張省卿),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang – shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社 (Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015.
*Eerdmans, Emily (2006). "The International Court Style: William & Mary and Queen Anne: 1689–1714, The Call of the Orient". Classic English Design and Antiques: Period Styles and Furniture; The Hyde Park Antiques Collection. New York: Rizzoli International Publications. pp. 22–25. ISBN 978-0-8478-2863-0.CS1 maint: ref=harv (link)
*Honour, Hugh (1961). Chinoiserie: The Vision of Cathay. London: John Murray.
== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
{{Commons category| Chinoiserie}}
* [http://www.encyclopedia.com/html/c1/chinoise.asp Chinoiserie] in the Columbia Encyclopedia
* [http://www.getty.edu/art/exhibitions/orient/ (Getty Museum) "Imagining the Orient"] exhibition, 2004–05.
* [http://harpsichordphoto.org/myers/ Example of Chinoiserie in a French Style Harpsichord]
[[Kategorija:Kitajska umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko umetnost]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
oqo5f02mf1de6g8rmgjxnkazze31rqh
5724692
5724529
2022-07-28T09:20:41Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Rokoko umetnost]]; dodal [[Kategorija:Rokokojska umetnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Italic title}}
[[File:Museo delle porcellane di Firenze, porcellane viennesi a cineserie, 1799, 02.JPG|thumb| Dunajski porcelanski vrč iz leta 1799, okrašen tako, da posnema še en redek kitajski izdelek, lakirano posodo]]
'''Chinoiserie''' (francosko: [ʃinwazʁi]; [[prevzeta beseda]] iz francoske ''chinoiserie'', iz kitajske ''chinois''; poenostavljena kitajščina: 中国 风; tradicionalna kitajska: 中國 風; pinjin: ''Žōnguófēng''; lit .: 'Kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.<ref>{{cite web|url = http://www.oed.com/view/Entry/31805?redirectedFrom=Chinoiserie#eid9510224|title = Chinois|publisher = The Oxford English Dictionary|accessdate = 2015-12-09}}</ref> Estetika Chinoiserie je bila izražena na različne načine, odvisno od regije. Priznanje gre orientalizmu, ki je kulture Daljnega vzhoda proučeval z zgodovinskega, filološkega, antropološkega, filozofskega in religioznega vidika. Ko se je prvič pojavil v 17. stoletju, se je ta trend populariziral v 18. stoletju zaradi porasta trgovine s Kitajsko in vzhodno Azijo.<ref name=":0">{{Cite book|title = Chinese Whispers: Chinoiserie in Britain, 1650–1930|last = Beevers|first = David|publisher = Royal Pavilion & Museums|year = 2009|isbn = 978-0-948723-71-1|location = Brighton|pages = 19}}</ref>
Chinoiserie je kot slog povezan z [[rokoko]]jem.<ref>{{cite web|url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-chinoiserie/|title=Style Guide: Chinoiserie|first=Victoria and Albert Museum, Digital Media|last=webmaster@vam.ac.uk|date=|website=www.vam.ac.uk|accessdate=12 April 2018}}</ref> Za oba sloga je značilna bujna dekoracija, asimetrija, osredotočenost na materiale ter stilizirano naravo in teme, ki se osredotočajo na prosti čas in užitek. Chinoiserie se osredotoča na teme, za katere so Evropejci iz kolonialne dobe mislili, da so tipične za kitajsko kulturo.
== Zgodovina ==
[[File:Kew Gardens Pagoda.jpg|thumb|200px|right|Sir William Chambersova pagoda v Kraljevem botaničnem vrtu v Kewu, London]]
[[File:Le Jardin chinois (detail) by François Boucher.jpg|thumb|left|200px|''Kitajski vrt'', chinoiserie slika, [[François Boucher]]]]
Chinoiserie je vstopil v evropsko umetnost in dekoracijo sredi do konca 17. stoletja; delo Atanazija Kircherja je vplivalo na proučevanje orientalizma. Priljubljenost chinoiserie je dosegla vrhunec okoli sredine 18. stoletja, ko so jo povezali z rokoko slogom in z deli [[François Boucher|Françoisa Boucherja]], [[Thomas Chippendale|Thomasa Chippendala]] in [[Jean-Baptist Pillement|Jeana-Baptista Pillementa]]. Populariziral ga je tudi priliv kitajskih in indijskih dobrin, ki so jih vsako leto v Evropo pripeljala podjetja iz angleške, nizozemske, francoske in švedske vzhodne Indije. Čeprav chinoiserie nikoli ni povsem izšel iz mode, je v Evropi upadel do 1760-ih, ko je postal popularen neoklasicistični slog, čeprav je v novonastalih Združenih državah Amerike ostal še v zgodnjem 19. stoletju. V Evropi in ZDA je chinoiserie od sredine 19. stoletja do 1920-ih ponovno postal priljubljen in danes v elitni notranjosti oblikovanja in mode.
Čeprav je po navadi razumljen kot evropski slog, je bil chinoiserie svetovni pojav. Lokalne različice so bile razvite v Indiji, na Japonskem, v Perziji in zlasti v Latinski Ameriki. Španski trgovci so skozi Manila Galleon Trade prinesli velike količine kitajskega porcelana, laka, tekstila in začimb od kitajskih trgovcev s sedežem v [[Manila|Manili]] na nove španske trge v [[Acapulco|Acapulcu]], [[Panama|Panami]] in [[Lima|Limi]]. Ti izdelki so nato navdihnili lokalne umetnike in obrtnike, kot so keramičarji, ki so v Puebli de Los Angeles izdelovali [[Talavera lončenina|Talavera lončenino]].<ref>{{Cite book|title=Made in the Americas: the new world discovers Asia|last=Carr|first=Dennis|last2=Bailey|first2=Gauvin A|last3=Brook|first3=Timothy|last4=Codding|first4=Mitchell|last5=Corrigan|first5=Karina|last6=Pierce|first6=Donna|last7=Museum of Fine Arts|first7=Boston|date=2015-01-01|isbn=978-0-87846-812-6|language=en|oclc = 916494129}}</ref>
== Popularizacija ==
Veliko razlogov je bilo, da je chinoiserie v 18. stoletju v Evropi pridobil tako priljubljenost. Evropejci so bili navdušeni nad eksotičnim vzhodom zaradi povečanega, a še vedno omejenega dostopa do novih kultur s pomočjo razširjene trgovine z vzhodno Azijo, zlasti s Kitajsko. Omejeno število izkušenj iz vzhodne Azije iz prve roke in njihovo omejeno kroženje sta ustvarila stopnjo mistifikacije in dezinformacij, ki sta prispevali k mistifikaciji vzhodnoazijskih kultur. Misel Evropejcev je širša regija sveta, ki bi lahko zajela tudi Kitajsko, pa tudi Japonsko, Korejo, Jugovzhodno Azijo, Indijo ali celo Perzijo. V umetnosti je slog Orienta veljal za vir navdiha; vzdušje, bogato s podobami in harmonične zasnove orientalskega sloga odražajo sliko idealnega sveta, iz katerega črpajo ideje za preoblikovanje lastne kulture. Zaradi tega je treba slog chinoiserie obravnavati kot pomemben rezultat izmenjave med Zahodom in Vzhodom. V 19. stoletju, zlasti v njegovem zadnjem obdobju, se je slog chinoiserie asimiliral pod splošno generično definicijo eksotizma.<ref name="Deguo Wolizi 2015, pp. 37-44">張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 37–44.</ref> Kljub temu, da je korenina besede ''chinoiserie'' (Kitajska – ''Chine''), Evropejci 17. in 18. stoletja niso imeli jasne predstave, kako je Kitajska v resnici. Pogosto so se z izrazi, kot so »Orient«, »Daljni vzhod« ali »Kitajska« enako uporabljali za označevanje regije Vzhodne Azije, ki je imela pravilno kitajsko kulturo kot glavnega predstavnika, vendar se lahko pomen izraza spreminja v različnih okoliščinah. Sir William Chambers, na primer, v svojem delu ''Disertacija o orientalskem vrtnarjenju'' iz leta 1772 generično naslavlja Kitajsko kot 'Orient'. V finančnih evidencah Ludvika XIV. v 17. in 18. stoletju so bili že registrirani izrazi, kot so ''façon de la Chine'' - kitajski način ali ''à la chinoise'' - narejeno na kitajski način. V 19. stoletju se je izraz ''chinoiserie'' prvič pojavil v francoski literaturi. V romanu ''L'Interdiction'', objavljenem leta 1836, je [[Honoré de Balzac]] chinoiserie uporabil za sklicevanje na obrt, izdelano v kitajskem slogu. Od tega trenutka se je izraz začel uveljavljati in se začel pogosteje uporabljati za pomene predmetov, proizvedenih v kitajskem slogu, včasih pa tudi za označevanje gracioznih predmetov majhne dimenzije. Leta 1878 je ''chinoiserie'' uradno vpisan v Dictionnaire de l'Académie.
Po širjenju pripovedi [[Marco Polo|Marca Pola]] je znanje o Kitajski, ki so ga imeli Evropejci, še naprej v glavnem izhajalo iz poročil trgovcev in diplomatskih odposlancev. Iz druge polovice 17. stoletja so pomembno vlogo pri tej izmenjavi informacij prevzeli jezuiti, katerih nenehno zbiranje misijonske inteligence in prepisovanje jezikov je dalo evropski javnosti nov globlji vpogled v kitajsko cesarstvo in njegovo kulturo. <ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 42–44.</ref>
Medtem ko so Evropejci pogosto imeli napačne predstave o vzhodni Aziji, pa to ni nujno izključevalo njihove fascinacije in spoštovanja. Zlasti Kitajci, ki so imeli »izredno dovršeno umetnost ... [in] katere dvorni ceremonial je bil še bolj izpopolnjen kot tisti iz Versaillesa, so bili pojmovani kot visoko civilizirani«.<ref>{{Cite journal|url = |title = Chinoiserie|last = Mayor|first = A. Hyatt|date = 1941|journal = The Metropolitan Museum of Art Bulletin|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> Kot je dejal Voltaire v svojem ''Art de la Chine'', »ostaja dejstvo, da so pred štirimi tisoč leti, ko nismo znali brati, oni [Kitajci] vedeli vse, kar je koristno, s čimer se danes hvalimo«.<ref>Voltaire ''as qtd. in'' Lovejoy, Arthur. (1948) ''Essays in the History of Ideas'' (1948). Johns Hopkins U. Press. 1978 edition: {{ISBN|0-313-20504-3}}</ref> Z drugimi besedami, nekje na drugem koncu sveta je obstajala kultura, ki je bila tako bogata, da je tekmovala s civilizacijo Rima in Grčije. Chinoiserie je ustvaril sokopozicijo med nečim novim in eksotičnim za Evropejce, hkrati pa je odražal vrednote 4000 let stare kulture, iz katere so ti predmeti izhajali.
Chinoiserie ni bil splošno priljubljen. Nekateri kritiki so slog razumeli kot »... umik od razuma in okusa in spuščanje v moralno dvoumen svet, ki temelji na hedonizmu, občutku in vrednotah, za katere se dojema, da so ženstveni«. Videlo se je, da nima logike in razloga, na katerem je temeljila antična umetnost. Arhitekt in avtor Robert Morris je trdil, da »... je sestavljen iz preprostih muh in sanj, brez pravil ali ukazov, ne zahteva, da bi se uresničila rodovitnost genija«. Tisti z bolj arheološkim pogledom na Vzhod so smatrali da je slog chinoiserie z izkrivljanjem in muhastim pristopom zasmehovanje dejanske kitajske umetnosti in arhitekture. Nazadnje so nekateri menili, da zanimanje za chinoiserie kaže na prevladujočo 'kulturno zmedo' v evropski družbi.<ref>{{Cite book|title = Interracial Encounters: Reciprocal Representations in African and Asian American Literatures, 1896–1937|last = Lee|first = Julia H.|publisher = NYU Press|year = 2011|isbn = 978-0-8147-5257-9|location = New York|pages = 114–37}}</ref>
== Vztrajanje po 18. stoletju ==
Chinoiserie se je obdržal v 19. in 20. stoletju, vendar mu je padla priljubljenost. Po smrti kralja [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]], velikega zagovornika sloga, se je leta 1830 zmanjšal interes za kitajsko vzpodbujen dekor. [[Prva opijska vojna]] 1839–1842 med Veliko Britanijo in Kitajsko je motila trgovino in povzročila nadaljnji upad zanimanja za Orient. Kitajska je zaprla vrata za izvoz in uvoz in za mnoge ljudi je chinoiserie postal moda preteklosti.
Ko so se britansko-kitajski odnosi proti koncu 19. stoletja stabilizirali, je prišlo do oživljanja zanimanja za chinoiserie. Princ Albert je na primer prestavil številna dela od [[Kraljevi paviljon, Brighton |kraljevega paviljona]] Jurija IV. v [[Brighton]]u do dostopnejše Buckinghamske palače. Chinoiserie je Britanijo opomnil na njeno nekdanjo kolonialno slavo, ki je hitro bledela z moderno dobo.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:Cuboid vase MET DP-16489-034.jpg|Kuboidna vaza; okoli 1870; kostni porcelan; 20,8 × 10,2 × 10 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Pair of round, flat bodied bottles MET DP-1687-026.jpg|Par okroglih in ploskih steklenic; 1870–1880; porcelan; prva steklenica: 26,4 × 21 × 10,6 cm, druga steklenica: 25,7 × 20,2 × 10,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Wall Clock, c. 1880, probably made by Escalier de Cristal, Paris, bronze and enamel - Art Institute of Chicago - DSC09884.JPG|Stenska ura; okoli leta 1880; bron in emajl; verjetno izdelal Escalier de Cristal (Pariz); Umetnostni inštitut iz Chicaga (ZDA)
Slika:Rex Whistler - Wallpaper in the Chinoiserie Style, with a Picture Frame as its Central Motif 1932.jpg|Ozadje v slogu chinoiserie, katerega osrednji motiv je Rex Whistler s slikovnim okvirjem]]
</gallery>
== Kitajski porcelan ==
Od [[renesansa|renesanse]] do 18. stoletja so zahodni oblikovalci poskušali posnemati tehnično dovršenost kitajskega izvoznega porcelana (in kar zadeva japonski izvozni porcelan - Evropejci so bili na splošno nejasni kot izvor 'orientalskega' uvoza), le z delnim uspehom. Eden prvih uspešnih poskusov je bil na primer [[Medičejski porcelan]], ki je bil izdelan v Firencah v poznem 16. stoletju. Kljub temu, da nikoli ni bil komercialne narave, je bil naslednji večji poskus ponovitve kitajskega porcelana tovarna mehkih paste v [[Rouen]]u leta 1673, z Edme Poterat, ki je bil cenjen kot ustvarjalec francoske tradicije lončarstva z mehko pasto, je leta 1647 odprl svojo tovarno.<ref>{{cite web|last=Editors |first=The |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510765/Rouen-ware |title=Rouen ware | pottery |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2015-06-18}}</ref> Na koncu so si prizadevali posnemati trde paste iz porcelana, ki so bile zelo spoštovane. Neposredna imitacija kitajskih modelov v [[fajansa|fajansi]] se je začela v poznem 17. stoletju, v evropsko proizvodnjo porcelana, najbolj naravno v čajnih izdelkih in je dosegla vrhunec v rokoko chinoiserie (približno 1740–1770).
Najstarejša namigovanja o chinoiserie se pojavljajo v začetku 17. stoletja, v umetnosti narodov z aktivnimi podjetji Vzhodne Indije, Nizozemske in Anglije, nato do sredine 17. stoletja tudi na Portugalskem. Lončene glazirane posode, izdelane v [[Delft]]u in drugih nizozemskih mestih, so v začetku 17. stoletja prevzele pristno modro-belo barvo Ming. Po izidu knjige Johana Nieuhofa je 150 slik spodbudilo chinoiserie in postal je še posebej priljubljen v 18. stoletju. Zgodnji keramični izdelki v [[Meissenski porcelan|Meissenskem porcelanu]] in drugih tovarnah so naravno posnemali kitajske modele, čeprav so oblike za 'uporabne izdelke', namizne in čajne izdelke običajno ostajale zahodne in pogosto temeljile na srebrnih oblikah. Dekorativni izdelki, kot so vaze, so sledile kitajskim oblikam.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:MediciPorcelainBottle1.png|Porcelanasta steklenica Medici; 1575-1787; Louvre. Igralnica porcelana v San Marcu je bila eden najstarejših uspešnih poskusov posnemanja kitajskega porcelana v evropski zgodovini.<ref name="britannica1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/372403/Medici-porcelain |title=Medici porcelain |publisher=Britannica.com |date=2013-07-22 |accessdate=2015-06-18}}</ref>
Slika:Coffeepot MET DP166663.jpg|Avstrijska kava; okoli 1720; porcelan iz trde paste; 17,8 × 15,9 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Covered vase MET DP260828.jpg|Pokrite vaze; okoli 1770; porcelan iz mehke paste; višina: 38,7 cm, širina: 16,5 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
</gallery>
== Slikarstvo ==
Ideje o dekorativni in slikovni umetnosti Vzhoda so prežele evropsko in ameriško umetniško in obrtniško sceno. Na primer, v Združenih državah Amerike je »Charleston do sredine 18. stoletja uvažal impresivno paleto azijskih izvoznih luksuznih dobrin [na primer] ... slike.«<ref>Leath, R. A.. (1999). "After the Chinese Taste": Chinese Export Porcelain and Chinoiserie Design in Eighteen-Century Charleston. ''[https://www.jstor.org/stable/25616724 Historical Archaeology]'', ''33''(3), 48–61.</ref> Vidiki kitajskega slikarstva, ki so bili integrirani v evropsko in ameriška vizualna umetnost vključujejo asimetrične kompozicije, lahkotne teme in splošen občutek muhavosti.
Na Williama Alexandra (1767–1816), britanskega slikarja, ilustratorja in graverja, ki je v 18. stoletju potoval po vzhodni Aziji in na Kitajsko, je neposredno vplivala kultura in pokrajina, ki jo je videl na vzhodu.<ref name=":1">{{Cite book|title = Chinoiserie: Commerce and Critical Ornament in Eighteenth-Century Britain|last = Sloboda|first = Stacey|publisher = Manchester UP|year = 2014|isbn = 978-0-7190-8945-9|location = New York|pages = 29, 33}}</ref> Predstavil je idealiziran, romantiziran prikaz kitajske kulture, vendar so nanj vplivali »vnaprej določeni vizualni znaki«. Medtem ko so pokrajine chinoiserie, ki jih je upodobil Aleksander, natančno odražale kitajsko pokrajino, »je paradoksalno, da je to posnemanje in ponavljanje ikoničnih znakov Kitajske, ki izničijo samo možnost avtentičnosti in jih upodabljajo v stereotipe«. Prikaz Kitajske in vzhodne Azije v evropskem in ameriškem slikarstvu je bil odvisen od razumevanja vzhoda s strani zahodnih predsodkov, ne pa reprezentacije vzhodne kulture kot je v resnici.
== Notranja oprema ==
[[File:Albert von Keller 001.jpg|thumb|left|Prikaz kitajskega zložljivega zaslona kot notranje opreme v oljni sliki ''Chopin'' (1873), Alberta von Kellerja]]
[[File:Behang.chinoiserie.jpg|thumb|right|Slikano platno kot tapeta za stene, Geelvinck-Hinlopen Huis]]
[[File:Chinesisches Teehaus Potsdam IMG 3489.jpg|thumb|Kitajska hiša iz Potsdama (Nemčija)]]
[[File:Chinese Village.jpg|thumb|"Kitajska vas" v Carskem selu, ki ga je naročila Katarina Velika]]
[[File:Palazzina cinese 0001.JPG|thumb|"Kitajska palača" iz Palerma, narilo Ferdinanda I. Sicilskega]]
Različni evropski monarhi, na primer [[Ludvik XV. Francoski]], so chinoiserie dajali posebno naklonjenost, saj se je lepo mešala z rokoko slogom. Celotne sobe, denimo tiste v [[Graščina Chantilly |Château de Chantilly]], so bile poslikane s kompozicijami chinoiserie, umetniki, kot je [[Antoine Watteau]] in drugi, pa so v ta slog vnesli strokovno obrt.<ref>{{cite web|url=http://www.gotheborg.com/glossary/glossaryindex.htm?http://www.gotheborg.com/glossary/data/chinoiserie.shtml|title=chinoiserie|author=Jan-Erik Nilsson|publisher=Gothenborg.com|accessdate=2007-09-17}}</ref> Srednjeevropske palače, kot sta grad Wörlitz ali grad Pillnitz, imajo sobe, okrašene s kitajskimi značilnostmi, medtem ko v palači [[Sanssouci]] pri [[Potsdam]]u stoji ''Zmajeva hiša'' (''Das Drachenhaus'') in ''Kitajska hiša'' (''Das Chinesische Haus'').<ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 44–45.</ref> Paviljoni užitka v 'kitajskem slogu' so se pojavili v formalnih parterjih poznobaročnih in rokokojskih nemških in ruskih palač ter v ploščicah v [[Aranjuez]]u blizu [[Madrid]]a. Kitajske vasi so bile zgrajene v gorskem parku Wilhelshöhe blizu Kassla v Nemčiji; v Drottningholmu na Švedskem in v Carskem selu v Rusiji. Zlasti mize za čaj iz mahagonija Thomasa Chippendala in kitajske omare so bile okrašene z zasteklitvami in ograjami, c. 1753–70, toda trezne poklone opremljenosti zgodnjih Qing učenjakov so bile tudi naturalizirane, saj se je ''tang'' razvil v srednje-gruzijsko stransko mizo in v naslonjačih s hrbtišči, primernih za angleške gospode in kitajske učenjake. Vsaka prilagoditev kitajskih načel oblikovanja ne spada v osrednji chinoiserie. Mediji so vključevali imitacijo poslikave posode z lakom in poslikan kositer (''tôle''), zgodnje poslikana ozadja na rjuhah, po gravurah Jean-Baptiste Pillementa ter keramične figurice in namizne okraske.
V 17. in 18. stoletju so Evropejci začeli izdelovati pohištvo, ki je posnemalo pohištvo iz kitajskega laka. Pogosto so ga krasili ebenovina in slonovina ali kitajski motivi, kot so pagode. Thomas Chippendale je pomagal popularizirati proizvodnjo pohištva chinoiserie z izdajo svoje oblikovalske knjige ''The Gentleman and Cabinet-maker's Director: Being a large Collection of the Most Elegant and Useful Designs of Household Furniture, In the Most Fashionable Taste''. Njegovi modeli so bili vodnik za zapleteno chinoiserie pohištvo in njegovo dekoracijo. Njegovi stoli in omare so bili pogosto okrašeni s prizori pisanih ptic, cvetov ali podob eksotičnih namišljenih krajev. Kompozicije te dekoracije so bile pogosto nesimetrične.
Povečana uporaba ozadij v evropskih domovih v 18. stoletju odraža tudi splošno fascinacijo z motivi chinoiserie. Z vzponom vile in vse večjim okusom po notranjosti, osvetljeni s soncem, je priljubljenost ozadij rasla. John Cornforth ugotavlja, da so prej »teksture tapiserij, žamet in damast absorbirale svetlobo«, zdaj pa je bil splošni interes dekoracija, ki odseva svetlobo. Povpraševanje po tapetah, ki so jih ustvarili kitajski umetniki, se je začelo najprej pri evropskih aristokratih med letoma 1740 in 1790.<ref name=":3">{{Cite journal|url = |title = Wallpaper and its History|last = Entwistle|first = E. A.|date = 1961|journal = Journal of the Royal Society of Arts|doi = |pmid = |access-date = |pages = 450–456}}</ref> Razkošna ozadja, ki so jim bila na voljo, so bila edinstvena, ročno izdelana in draga. Poznejše ozadje z motivi chinoiserie je postalo dostopno srednjem razredu, ko se je lahko natisnilo in tako nastalo v različnih kategorijah in cenah.<ref>{{Cite book|title = Behind Closed Doors|last = Vickery|first = Amanda|publisher = Yale UP|year = 2009|isbn = 978-0-300-16896-9|location = New Haven, CT|pages = 151}}</ref>
Vzorci na ozadju chinoiserie so podobni pagodam, cvetličnim vzorcem in eksotičnim namišljenim prizorom, ki jih najdemo na pohištvu in porcelanu chinoiserie. Tako kot pohištvo chinoiserie in druge dekorativne oblike umetnosti so tudi chinoiserie ozadje običajno postavljali v spalnice, toalete in druge zasebne prostore hiše. Vzorec na ozadju naj bi dopolnjeval dekorativne predmete in pohištvo v sobi ter ustvaril komplementarno ozadje.
== Arhitektura in parki ==
Evropsko razumevanje kitajskega in vzhodnoazijskega oblikovanja vrtov je ponazorjeno z uporabo besede ''Sharawadgi'', ki se razume kot lepota, brez reda, ki ima obliko estetsko prijetne nepravilnosti v krajinskem oblikovanju. Beseda je potovala skupaj z uvoženimi lakiranimi izdelki iz Japonske, kjer je bil ''shara'aji'' idiom pri ocenjevanju oblikovanja v dekorativni umetnosti.<ref>{{Cite journal|url = |title = Japanese Art, Aesthetics, and a European Discourse: Unraveling Sharawadgi|last = Kuitert|first = Wybe|date = 2014|journal = Japan Review|doi = |pmid = |access-date = |pages = 78|volume = 27}}[http://ngjs.nl/files/artikelen/2014_Unraveling_Sharawadgi_Kuitert.pdf Online as PDF]</ref> Sir William Temple (1628–1699), ki se sklicuje na takšno umetniško delo, v svoj esej'' Gardens of Epicurus'', napisan leta 1685 in objavljen leta 1690, uvaja izraz ''sharawadgi''. Pod Templovim vplivom so evropski vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabili koncept ''sharawadgi'', da so ustvarili vrtove, za katere se verjame, da odražajo asimetrijo in naturalizem vzhodnih vrtov.
Ti vrtovi pogosto vsebujejo različne dišeče rastline, cvetje in drevesa, okrasne skale, ribnike ali jezero z ribami in zvite poti. Pogosto jih obdaja zid. Arhitekturne značilnosti teh vrtov pogosto vključujejo pagode, svečane dvorane, ki se uporabljajo za praznovanja ali počitnice, paviljone s cvetjem in sezonske elemente.<ref>Zhou, Ruru (2015). "Chinese Gardens". ''China Highlights''.</ref>
Krajine, kot so londonski Kew Gardens, kažejo izrazit kitajski vpliv v arhitekturi. Monumentalna pagoda s 163 metri v središču vrta, ki jo je oblikoval in zgradil William Chambers, ima močne angleške arhitekturne elemente, kar je prineslo produkt kombiniranih kultur (Bald, 290). Njegova replika je bila zgrajena v münchenskem ''Englischer Garten'', medtem ko ''Kitajski vrt Oranienbaum'' vključuje še eno pagodo in tudi kitajsko čajnico. Čeprav je vzpon resnejšega pristopa v neoklasicizmu od 1770-ih naprej po navadi nadomestil orientalsko navdihnjene modele, je na vrhuncu regetskega "grškega" pohištva princ Regent prišel s primerom paviljona v Brightonu in Chamberlainova manufaktura ''Worcester china'' posnemala ''Imari'' posodo.
== Čaj ==
[[File:Moscow 05-2017 img44 Tea House at Myasnitskaya.jpg|right|thumb|Čajnica na ulici Mjasnickaja v Moskvi]]
Ena od stvari, ki je pripomogla k priljubljenosti chinoiserie, je bil modni napitek iz 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/sections/thesalt/2015/04/07/396664685/tea-tuesdays-how-tea-sugar-reshaped-the-british-empire|title=Tea Tuesdays: How Tea + Sugar Reshaped The British Empire|author=|date=|website=npr.org|accessdate=12 April 2018}}</ref> Ženska in domača kultura pitja čaja je zahtevala primerno ''chinoiserie mise en scène''. Po besedah Beeversa je bilo »pitje čaja temeljni del vljudne družbe; veliko zanimanja za kitajske izvozne izdelke in chinoiserie je izhajalo iz želje po ustvarjanju ustreznih nastavitev za ritual pitja čaja«. Po letu 1750 je Anglija letno uvozila 10.000.000 funtov čaja, kar dokazuje, kako razširjena je bila ta praksa.<ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Reka N. |title=English Tea Caddy |journal=Bulletin (St. Louis Art Museum) |date=1979 |volume=15 |issue=2 |pages=174–175 |jstor=40716247 }}</ref> Okus porcelana chinoiserie, tako izvoznih izdelkov kot evropskih imitacij in pitja čaja je bil bolj povezan z ženskami kot moškimi. Številne aristokratske in družbeno pomembne ženske so bile znane zbiralke porcelana chinoiserie, med njimi kraljica Marija, kraljica Anne, Henrietta Howard in vojvodinja Queensbury, vse družbeno pomembne ženske. To je pomembno, saj so bili njihovi domovi vzor dobrega okusa in družabnosti.<ref>{{cite journal |last1=Porter |first1=David |title=Monstrous Beauty: Eighteenth-Century Fashion and the Aesthetics of the Chinese Taste |journal=Eighteenth-Century Studies |date=2002 |volume=35 |issue=3 |pages=395–411 |doi=10.1353/ecs.2002.0031 }}</ref> En sam zgodovinski incident, v katerem je prišlo do »hude konkurence med Margaretto, 2. vojvodo Portlandom, in Elizabeth, grofico Ilchester, za japonsko modro-belo ploščo«, prikazuje, kako so bogate potrošnice potrdile svojo kupno moč in igrale vlogo pri ustvarjanju prevladujoče mode.
== Literarna kritika ==
Izraz se uporablja tudi v literarni kritiki za opis očiščenega '' Chinese-esque'' sloga pisanja, kakršen je Ernest Bramah v svojih Kai Lung zgodbah, Barry Hughart v svojih romanih ''Master Li & Number Ten Ox'' in Stephen Marley v svojih ''Chia Black Dragon'' seriji.
== Moda ==
Izraz se uporablja tudi v modni industriji za opis »dizajna v tekstilu, modi in dekorativni umetnosti, ki izhajajo iz kitajskih slogov«.<ref>{{Cite book |title=The Fairchild Dictionary of Fashion |last=Calasibetta |first=Charlotte Mankey |author2=Tortora, Phyllis |authorlink= |year=2010 |publisher=Fairchild Publications |location=New York |isbn=978-1-56367-973-5 |page= |url=http://fairchildpub.files.wordpress.com/2009/08/fashion-dictionary-sample1.pdf |accessdate=2011-02-17 |quote= }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*Chang, Sheng-Ching (張省卿),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang – shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社 (Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015.
*Eerdmans, Emily (2006). "The International Court Style: William & Mary and Queen Anne: 1689–1714, The Call of the Orient". Classic English Design and Antiques: Period Styles and Furniture; The Hyde Park Antiques Collection. New York: Rizzoli International Publications. pp. 22–25. ISBN 978-0-8478-2863-0.CS1 maint: ref=harv (link)
*Honour, Hugh (1961). Chinoiserie: The Vision of Cathay. London: John Murray.
== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
{{Commons category| Chinoiserie}}
* [http://www.encyclopedia.com/html/c1/chinoise.asp Chinoiserie] in the Columbia Encyclopedia
* [http://www.getty.edu/art/exhibitions/orient/ (Getty Museum) "Imagining the Orient"] exhibition, 2004–05.
* [http://harpsichordphoto.org/myers/ Example of Chinoiserie in a French Style Harpsichord]
[[Kategorija:Kitajska umetnost]]
[[Kategorija:Rokokojska umetnost]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
hxwd9ca34fegg24zx0i2sidyep12wv9
5724696
5724692
2022-07-28T09:23:36Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Rokokojska umetnost]]; dodal [[Kategorija:Rokoko]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Italic title}}
[[File:Museo delle porcellane di Firenze, porcellane viennesi a cineserie, 1799, 02.JPG|thumb| Dunajski porcelanski vrč iz leta 1799, okrašen tako, da posnema še en redek kitajski izdelek, lakirano posodo]]
'''Chinoiserie''' (francosko: [ʃinwazʁi]; [[prevzeta beseda]] iz francoske ''chinoiserie'', iz kitajske ''chinois''; poenostavljena kitajščina: 中国 风; tradicionalna kitajska: 中國 風; pinjin: ''Žōnguófēng''; lit .: 'Kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.<ref>{{cite web|url = http://www.oed.com/view/Entry/31805?redirectedFrom=Chinoiserie#eid9510224|title = Chinois|publisher = The Oxford English Dictionary|accessdate = 2015-12-09}}</ref> Estetika Chinoiserie je bila izražena na različne načine, odvisno od regije. Priznanje gre orientalizmu, ki je kulture Daljnega vzhoda proučeval z zgodovinskega, filološkega, antropološkega, filozofskega in religioznega vidika. Ko se je prvič pojavil v 17. stoletju, se je ta trend populariziral v 18. stoletju zaradi porasta trgovine s Kitajsko in vzhodno Azijo.<ref name=":0">{{Cite book|title = Chinese Whispers: Chinoiserie in Britain, 1650–1930|last = Beevers|first = David|publisher = Royal Pavilion & Museums|year = 2009|isbn = 978-0-948723-71-1|location = Brighton|pages = 19}}</ref>
Chinoiserie je kot slog povezan z [[rokoko]]jem.<ref>{{cite web|url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-chinoiserie/|title=Style Guide: Chinoiserie|first=Victoria and Albert Museum, Digital Media|last=webmaster@vam.ac.uk|date=|website=www.vam.ac.uk|accessdate=12 April 2018}}</ref> Za oba sloga je značilna bujna dekoracija, asimetrija, osredotočenost na materiale ter stilizirano naravo in teme, ki se osredotočajo na prosti čas in užitek. Chinoiserie se osredotoča na teme, za katere so Evropejci iz kolonialne dobe mislili, da so tipične za kitajsko kulturo.
== Zgodovina ==
[[File:Kew Gardens Pagoda.jpg|thumb|200px|right|Sir William Chambersova pagoda v Kraljevem botaničnem vrtu v Kewu, London]]
[[File:Le Jardin chinois (detail) by François Boucher.jpg|thumb|left|200px|''Kitajski vrt'', chinoiserie slika, [[François Boucher]]]]
Chinoiserie je vstopil v evropsko umetnost in dekoracijo sredi do konca 17. stoletja; delo Atanazija Kircherja je vplivalo na proučevanje orientalizma. Priljubljenost chinoiserie je dosegla vrhunec okoli sredine 18. stoletja, ko so jo povezali z rokoko slogom in z deli [[François Boucher|Françoisa Boucherja]], [[Thomas Chippendale|Thomasa Chippendala]] in [[Jean-Baptist Pillement|Jeana-Baptista Pillementa]]. Populariziral ga je tudi priliv kitajskih in indijskih dobrin, ki so jih vsako leto v Evropo pripeljala podjetja iz angleške, nizozemske, francoske in švedske vzhodne Indije. Čeprav chinoiserie nikoli ni povsem izšel iz mode, je v Evropi upadel do 1760-ih, ko je postal popularen neoklasicistični slog, čeprav je v novonastalih Združenih državah Amerike ostal še v zgodnjem 19. stoletju. V Evropi in ZDA je chinoiserie od sredine 19. stoletja do 1920-ih ponovno postal priljubljen in danes v elitni notranjosti oblikovanja in mode.
Čeprav je po navadi razumljen kot evropski slog, je bil chinoiserie svetovni pojav. Lokalne različice so bile razvite v Indiji, na Japonskem, v Perziji in zlasti v Latinski Ameriki. Španski trgovci so skozi Manila Galleon Trade prinesli velike količine kitajskega porcelana, laka, tekstila in začimb od kitajskih trgovcev s sedežem v [[Manila|Manili]] na nove španske trge v [[Acapulco|Acapulcu]], [[Panama|Panami]] in [[Lima|Limi]]. Ti izdelki so nato navdihnili lokalne umetnike in obrtnike, kot so keramičarji, ki so v Puebli de Los Angeles izdelovali [[Talavera lončenina|Talavera lončenino]].<ref>{{Cite book|title=Made in the Americas: the new world discovers Asia|last=Carr|first=Dennis|last2=Bailey|first2=Gauvin A|last3=Brook|first3=Timothy|last4=Codding|first4=Mitchell|last5=Corrigan|first5=Karina|last6=Pierce|first6=Donna|last7=Museum of Fine Arts|first7=Boston|date=2015-01-01|isbn=978-0-87846-812-6|language=en|oclc = 916494129}}</ref>
== Popularizacija ==
Veliko razlogov je bilo, da je chinoiserie v 18. stoletju v Evropi pridobil tako priljubljenost. Evropejci so bili navdušeni nad eksotičnim vzhodom zaradi povečanega, a še vedno omejenega dostopa do novih kultur s pomočjo razširjene trgovine z vzhodno Azijo, zlasti s Kitajsko. Omejeno število izkušenj iz vzhodne Azije iz prve roke in njihovo omejeno kroženje sta ustvarila stopnjo mistifikacije in dezinformacij, ki sta prispevali k mistifikaciji vzhodnoazijskih kultur. Misel Evropejcev je širša regija sveta, ki bi lahko zajela tudi Kitajsko, pa tudi Japonsko, Korejo, Jugovzhodno Azijo, Indijo ali celo Perzijo. V umetnosti je slog Orienta veljal za vir navdiha; vzdušje, bogato s podobami in harmonične zasnove orientalskega sloga odražajo sliko idealnega sveta, iz katerega črpajo ideje za preoblikovanje lastne kulture. Zaradi tega je treba slog chinoiserie obravnavati kot pomemben rezultat izmenjave med Zahodom in Vzhodom. V 19. stoletju, zlasti v njegovem zadnjem obdobju, se je slog chinoiserie asimiliral pod splošno generično definicijo eksotizma.<ref name="Deguo Wolizi 2015, pp. 37-44">張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 37–44.</ref> Kljub temu, da je korenina besede ''chinoiserie'' (Kitajska – ''Chine''), Evropejci 17. in 18. stoletja niso imeli jasne predstave, kako je Kitajska v resnici. Pogosto so se z izrazi, kot so »Orient«, »Daljni vzhod« ali »Kitajska« enako uporabljali za označevanje regije Vzhodne Azije, ki je imela pravilno kitajsko kulturo kot glavnega predstavnika, vendar se lahko pomen izraza spreminja v različnih okoliščinah. Sir William Chambers, na primer, v svojem delu ''Disertacija o orientalskem vrtnarjenju'' iz leta 1772 generično naslavlja Kitajsko kot 'Orient'. V finančnih evidencah Ludvika XIV. v 17. in 18. stoletju so bili že registrirani izrazi, kot so ''façon de la Chine'' - kitajski način ali ''à la chinoise'' - narejeno na kitajski način. V 19. stoletju se je izraz ''chinoiserie'' prvič pojavil v francoski literaturi. V romanu ''L'Interdiction'', objavljenem leta 1836, je [[Honoré de Balzac]] chinoiserie uporabil za sklicevanje na obrt, izdelano v kitajskem slogu. Od tega trenutka se je izraz začel uveljavljati in se začel pogosteje uporabljati za pomene predmetov, proizvedenih v kitajskem slogu, včasih pa tudi za označevanje gracioznih predmetov majhne dimenzije. Leta 1878 je ''chinoiserie'' uradno vpisan v Dictionnaire de l'Académie.
Po širjenju pripovedi [[Marco Polo|Marca Pola]] je znanje o Kitajski, ki so ga imeli Evropejci, še naprej v glavnem izhajalo iz poročil trgovcev in diplomatskih odposlancev. Iz druge polovice 17. stoletja so pomembno vlogo pri tej izmenjavi informacij prevzeli jezuiti, katerih nenehno zbiranje misijonske inteligence in prepisovanje jezikov je dalo evropski javnosti nov globlji vpogled v kitajsko cesarstvo in njegovo kulturo. <ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 42–44.</ref>
Medtem ko so Evropejci pogosto imeli napačne predstave o vzhodni Aziji, pa to ni nujno izključevalo njihove fascinacije in spoštovanja. Zlasti Kitajci, ki so imeli »izredno dovršeno umetnost ... [in] katere dvorni ceremonial je bil še bolj izpopolnjen kot tisti iz Versaillesa, so bili pojmovani kot visoko civilizirani«.<ref>{{Cite journal|url = |title = Chinoiserie|last = Mayor|first = A. Hyatt|date = 1941|journal = The Metropolitan Museum of Art Bulletin|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> Kot je dejal Voltaire v svojem ''Art de la Chine'', »ostaja dejstvo, da so pred štirimi tisoč leti, ko nismo znali brati, oni [Kitajci] vedeli vse, kar je koristno, s čimer se danes hvalimo«.<ref>Voltaire ''as qtd. in'' Lovejoy, Arthur. (1948) ''Essays in the History of Ideas'' (1948). Johns Hopkins U. Press. 1978 edition: {{ISBN|0-313-20504-3}}</ref> Z drugimi besedami, nekje na drugem koncu sveta je obstajala kultura, ki je bila tako bogata, da je tekmovala s civilizacijo Rima in Grčije. Chinoiserie je ustvaril sokopozicijo med nečim novim in eksotičnim za Evropejce, hkrati pa je odražal vrednote 4000 let stare kulture, iz katere so ti predmeti izhajali.
Chinoiserie ni bil splošno priljubljen. Nekateri kritiki so slog razumeli kot »... umik od razuma in okusa in spuščanje v moralno dvoumen svet, ki temelji na hedonizmu, občutku in vrednotah, za katere se dojema, da so ženstveni«. Videlo se je, da nima logike in razloga, na katerem je temeljila antična umetnost. Arhitekt in avtor Robert Morris je trdil, da »... je sestavljen iz preprostih muh in sanj, brez pravil ali ukazov, ne zahteva, da bi se uresničila rodovitnost genija«. Tisti z bolj arheološkim pogledom na Vzhod so smatrali da je slog chinoiserie z izkrivljanjem in muhastim pristopom zasmehovanje dejanske kitajske umetnosti in arhitekture. Nazadnje so nekateri menili, da zanimanje za chinoiserie kaže na prevladujočo 'kulturno zmedo' v evropski družbi.<ref>{{Cite book|title = Interracial Encounters: Reciprocal Representations in African and Asian American Literatures, 1896–1937|last = Lee|first = Julia H.|publisher = NYU Press|year = 2011|isbn = 978-0-8147-5257-9|location = New York|pages = 114–37}}</ref>
== Vztrajanje po 18. stoletju ==
Chinoiserie se je obdržal v 19. in 20. stoletju, vendar mu je padla priljubljenost. Po smrti kralja [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]], velikega zagovornika sloga, se je leta 1830 zmanjšal interes za kitajsko vzpodbujen dekor. [[Prva opijska vojna]] 1839–1842 med Veliko Britanijo in Kitajsko je motila trgovino in povzročila nadaljnji upad zanimanja za Orient. Kitajska je zaprla vrata za izvoz in uvoz in za mnoge ljudi je chinoiserie postal moda preteklosti.
Ko so se britansko-kitajski odnosi proti koncu 19. stoletja stabilizirali, je prišlo do oživljanja zanimanja za chinoiserie. Princ Albert je na primer prestavil številna dela od [[Kraljevi paviljon, Brighton |kraljevega paviljona]] Jurija IV. v [[Brighton]]u do dostopnejše Buckinghamske palače. Chinoiserie je Britanijo opomnil na njeno nekdanjo kolonialno slavo, ki je hitro bledela z moderno dobo.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:Cuboid vase MET DP-16489-034.jpg|Kuboidna vaza; okoli 1870; kostni porcelan; 20,8 × 10,2 × 10 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Pair of round, flat bodied bottles MET DP-1687-026.jpg|Par okroglih in ploskih steklenic; 1870–1880; porcelan; prva steklenica: 26,4 × 21 × 10,6 cm, druga steklenica: 25,7 × 20,2 × 10,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Wall Clock, c. 1880, probably made by Escalier de Cristal, Paris, bronze and enamel - Art Institute of Chicago - DSC09884.JPG|Stenska ura; okoli leta 1880; bron in emajl; verjetno izdelal Escalier de Cristal (Pariz); Umetnostni inštitut iz Chicaga (ZDA)
Slika:Rex Whistler - Wallpaper in the Chinoiserie Style, with a Picture Frame as its Central Motif 1932.jpg|Ozadje v slogu chinoiserie, katerega osrednji motiv je Rex Whistler s slikovnim okvirjem]]
</gallery>
== Kitajski porcelan ==
Od [[renesansa|renesanse]] do 18. stoletja so zahodni oblikovalci poskušali posnemati tehnično dovršenost kitajskega izvoznega porcelana (in kar zadeva japonski izvozni porcelan - Evropejci so bili na splošno nejasni kot izvor 'orientalskega' uvoza), le z delnim uspehom. Eden prvih uspešnih poskusov je bil na primer [[Medičejski porcelan]], ki je bil izdelan v Firencah v poznem 16. stoletju. Kljub temu, da nikoli ni bil komercialne narave, je bil naslednji večji poskus ponovitve kitajskega porcelana tovarna mehkih paste v [[Rouen]]u leta 1673, z Edme Poterat, ki je bil cenjen kot ustvarjalec francoske tradicije lončarstva z mehko pasto, je leta 1647 odprl svojo tovarno.<ref>{{cite web|last=Editors |first=The |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510765/Rouen-ware |title=Rouen ware | pottery |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2015-06-18}}</ref> Na koncu so si prizadevali posnemati trde paste iz porcelana, ki so bile zelo spoštovane. Neposredna imitacija kitajskih modelov v [[fajansa|fajansi]] se je začela v poznem 17. stoletju, v evropsko proizvodnjo porcelana, najbolj naravno v čajnih izdelkih in je dosegla vrhunec v rokoko chinoiserie (približno 1740–1770).
Najstarejša namigovanja o chinoiserie se pojavljajo v začetku 17. stoletja, v umetnosti narodov z aktivnimi podjetji Vzhodne Indije, Nizozemske in Anglije, nato do sredine 17. stoletja tudi na Portugalskem. Lončene glazirane posode, izdelane v [[Delft]]u in drugih nizozemskih mestih, so v začetku 17. stoletja prevzele pristno modro-belo barvo Ming. Po izidu knjige Johana Nieuhofa je 150 slik spodbudilo chinoiserie in postal je še posebej priljubljen v 18. stoletju. Zgodnji keramični izdelki v [[Meissenski porcelan|Meissenskem porcelanu]] in drugih tovarnah so naravno posnemali kitajske modele, čeprav so oblike za 'uporabne izdelke', namizne in čajne izdelke običajno ostajale zahodne in pogosto temeljile na srebrnih oblikah. Dekorativni izdelki, kot so vaze, so sledile kitajskim oblikam.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:MediciPorcelainBottle1.png|Porcelanasta steklenica Medici; 1575-1787; Louvre. Igralnica porcelana v San Marcu je bila eden najstarejših uspešnih poskusov posnemanja kitajskega porcelana v evropski zgodovini.<ref name="britannica1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/372403/Medici-porcelain |title=Medici porcelain |publisher=Britannica.com |date=2013-07-22 |accessdate=2015-06-18}}</ref>
Slika:Coffeepot MET DP166663.jpg|Avstrijska kava; okoli 1720; porcelan iz trde paste; 17,8 × 15,9 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Covered vase MET DP260828.jpg|Pokrite vaze; okoli 1770; porcelan iz mehke paste; višina: 38,7 cm, širina: 16,5 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
</gallery>
== Slikarstvo ==
Ideje o dekorativni in slikovni umetnosti Vzhoda so prežele evropsko in ameriško umetniško in obrtniško sceno. Na primer, v Združenih državah Amerike je »Charleston do sredine 18. stoletja uvažal impresivno paleto azijskih izvoznih luksuznih dobrin [na primer] ... slike.«<ref>Leath, R. A.. (1999). "After the Chinese Taste": Chinese Export Porcelain and Chinoiserie Design in Eighteen-Century Charleston. ''[https://www.jstor.org/stable/25616724 Historical Archaeology]'', ''33''(3), 48–61.</ref> Vidiki kitajskega slikarstva, ki so bili integrirani v evropsko in ameriška vizualna umetnost vključujejo asimetrične kompozicije, lahkotne teme in splošen občutek muhavosti.
Na Williama Alexandra (1767–1816), britanskega slikarja, ilustratorja in graverja, ki je v 18. stoletju potoval po vzhodni Aziji in na Kitajsko, je neposredno vplivala kultura in pokrajina, ki jo je videl na vzhodu.<ref name=":1">{{Cite book|title = Chinoiserie: Commerce and Critical Ornament in Eighteenth-Century Britain|last = Sloboda|first = Stacey|publisher = Manchester UP|year = 2014|isbn = 978-0-7190-8945-9|location = New York|pages = 29, 33}}</ref> Predstavil je idealiziran, romantiziran prikaz kitajske kulture, vendar so nanj vplivali »vnaprej določeni vizualni znaki«. Medtem ko so pokrajine chinoiserie, ki jih je upodobil Aleksander, natančno odražale kitajsko pokrajino, »je paradoksalno, da je to posnemanje in ponavljanje ikoničnih znakov Kitajske, ki izničijo samo možnost avtentičnosti in jih upodabljajo v stereotipe«. Prikaz Kitajske in vzhodne Azije v evropskem in ameriškem slikarstvu je bil odvisen od razumevanja vzhoda s strani zahodnih predsodkov, ne pa reprezentacije vzhodne kulture kot je v resnici.
== Notranja oprema ==
[[File:Albert von Keller 001.jpg|thumb|left|Prikaz kitajskega zložljivega zaslona kot notranje opreme v oljni sliki ''Chopin'' (1873), Alberta von Kellerja]]
[[File:Behang.chinoiserie.jpg|thumb|right|Slikano platno kot tapeta za stene, Geelvinck-Hinlopen Huis]]
[[File:Chinesisches Teehaus Potsdam IMG 3489.jpg|thumb|Kitajska hiša iz Potsdama (Nemčija)]]
[[File:Chinese Village.jpg|thumb|"Kitajska vas" v Carskem selu, ki ga je naročila Katarina Velika]]
[[File:Palazzina cinese 0001.JPG|thumb|"Kitajska palača" iz Palerma, narilo Ferdinanda I. Sicilskega]]
Različni evropski monarhi, na primer [[Ludvik XV. Francoski]], so chinoiserie dajali posebno naklonjenost, saj se je lepo mešala z rokoko slogom. Celotne sobe, denimo tiste v [[Graščina Chantilly |Château de Chantilly]], so bile poslikane s kompozicijami chinoiserie, umetniki, kot je [[Antoine Watteau]] in drugi, pa so v ta slog vnesli strokovno obrt.<ref>{{cite web|url=http://www.gotheborg.com/glossary/glossaryindex.htm?http://www.gotheborg.com/glossary/data/chinoiserie.shtml|title=chinoiserie|author=Jan-Erik Nilsson|publisher=Gothenborg.com|accessdate=2007-09-17}}</ref> Srednjeevropske palače, kot sta grad Wörlitz ali grad Pillnitz, imajo sobe, okrašene s kitajskimi značilnostmi, medtem ko v palači [[Sanssouci]] pri [[Potsdam]]u stoji ''Zmajeva hiša'' (''Das Drachenhaus'') in ''Kitajska hiša'' (''Das Chinesische Haus'').<ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 44–45.</ref> Paviljoni užitka v 'kitajskem slogu' so se pojavili v formalnih parterjih poznobaročnih in rokokojskih nemških in ruskih palač ter v ploščicah v [[Aranjuez]]u blizu [[Madrid]]a. Kitajske vasi so bile zgrajene v gorskem parku Wilhelshöhe blizu Kassla v Nemčiji; v Drottningholmu na Švedskem in v Carskem selu v Rusiji. Zlasti mize za čaj iz mahagonija Thomasa Chippendala in kitajske omare so bile okrašene z zasteklitvami in ograjami, c. 1753–70, toda trezne poklone opremljenosti zgodnjih Qing učenjakov so bile tudi naturalizirane, saj se je ''tang'' razvil v srednje-gruzijsko stransko mizo in v naslonjačih s hrbtišči, primernih za angleške gospode in kitajske učenjake. Vsaka prilagoditev kitajskih načel oblikovanja ne spada v osrednji chinoiserie. Mediji so vključevali imitacijo poslikave posode z lakom in poslikan kositer (''tôle''), zgodnje poslikana ozadja na rjuhah, po gravurah Jean-Baptiste Pillementa ter keramične figurice in namizne okraske.
V 17. in 18. stoletju so Evropejci začeli izdelovati pohištvo, ki je posnemalo pohištvo iz kitajskega laka. Pogosto so ga krasili ebenovina in slonovina ali kitajski motivi, kot so pagode. Thomas Chippendale je pomagal popularizirati proizvodnjo pohištva chinoiserie z izdajo svoje oblikovalske knjige ''The Gentleman and Cabinet-maker's Director: Being a large Collection of the Most Elegant and Useful Designs of Household Furniture, In the Most Fashionable Taste''. Njegovi modeli so bili vodnik za zapleteno chinoiserie pohištvo in njegovo dekoracijo. Njegovi stoli in omare so bili pogosto okrašeni s prizori pisanih ptic, cvetov ali podob eksotičnih namišljenih krajev. Kompozicije te dekoracije so bile pogosto nesimetrične.
Povečana uporaba ozadij v evropskih domovih v 18. stoletju odraža tudi splošno fascinacijo z motivi chinoiserie. Z vzponom vile in vse večjim okusom po notranjosti, osvetljeni s soncem, je priljubljenost ozadij rasla. John Cornforth ugotavlja, da so prej »teksture tapiserij, žamet in damast absorbirale svetlobo«, zdaj pa je bil splošni interes dekoracija, ki odseva svetlobo. Povpraševanje po tapetah, ki so jih ustvarili kitajski umetniki, se je začelo najprej pri evropskih aristokratih med letoma 1740 in 1790.<ref name=":3">{{Cite journal|url = |title = Wallpaper and its History|last = Entwistle|first = E. A.|date = 1961|journal = Journal of the Royal Society of Arts|doi = |pmid = |access-date = |pages = 450–456}}</ref> Razkošna ozadja, ki so jim bila na voljo, so bila edinstvena, ročno izdelana in draga. Poznejše ozadje z motivi chinoiserie je postalo dostopno srednjem razredu, ko se je lahko natisnilo in tako nastalo v različnih kategorijah in cenah.<ref>{{Cite book|title = Behind Closed Doors|last = Vickery|first = Amanda|publisher = Yale UP|year = 2009|isbn = 978-0-300-16896-9|location = New Haven, CT|pages = 151}}</ref>
Vzorci na ozadju chinoiserie so podobni pagodam, cvetličnim vzorcem in eksotičnim namišljenim prizorom, ki jih najdemo na pohištvu in porcelanu chinoiserie. Tako kot pohištvo chinoiserie in druge dekorativne oblike umetnosti so tudi chinoiserie ozadje običajno postavljali v spalnice, toalete in druge zasebne prostore hiše. Vzorec na ozadju naj bi dopolnjeval dekorativne predmete in pohištvo v sobi ter ustvaril komplementarno ozadje.
== Arhitektura in parki ==
Evropsko razumevanje kitajskega in vzhodnoazijskega oblikovanja vrtov je ponazorjeno z uporabo besede ''Sharawadgi'', ki se razume kot lepota, brez reda, ki ima obliko estetsko prijetne nepravilnosti v krajinskem oblikovanju. Beseda je potovala skupaj z uvoženimi lakiranimi izdelki iz Japonske, kjer je bil ''shara'aji'' idiom pri ocenjevanju oblikovanja v dekorativni umetnosti.<ref>{{Cite journal|url = |title = Japanese Art, Aesthetics, and a European Discourse: Unraveling Sharawadgi|last = Kuitert|first = Wybe|date = 2014|journal = Japan Review|doi = |pmid = |access-date = |pages = 78|volume = 27}}[http://ngjs.nl/files/artikelen/2014_Unraveling_Sharawadgi_Kuitert.pdf Online as PDF]</ref> Sir William Temple (1628–1699), ki se sklicuje na takšno umetniško delo, v svoj esej'' Gardens of Epicurus'', napisan leta 1685 in objavljen leta 1690, uvaja izraz ''sharawadgi''. Pod Templovim vplivom so evropski vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabili koncept ''sharawadgi'', da so ustvarili vrtove, za katere se verjame, da odražajo asimetrijo in naturalizem vzhodnih vrtov.
Ti vrtovi pogosto vsebujejo različne dišeče rastline, cvetje in drevesa, okrasne skale, ribnike ali jezero z ribami in zvite poti. Pogosto jih obdaja zid. Arhitekturne značilnosti teh vrtov pogosto vključujejo pagode, svečane dvorane, ki se uporabljajo za praznovanja ali počitnice, paviljone s cvetjem in sezonske elemente.<ref>Zhou, Ruru (2015). "Chinese Gardens". ''China Highlights''.</ref>
Krajine, kot so londonski Kew Gardens, kažejo izrazit kitajski vpliv v arhitekturi. Monumentalna pagoda s 163 metri v središču vrta, ki jo je oblikoval in zgradil William Chambers, ima močne angleške arhitekturne elemente, kar je prineslo produkt kombiniranih kultur (Bald, 290). Njegova replika je bila zgrajena v münchenskem ''Englischer Garten'', medtem ko ''Kitajski vrt Oranienbaum'' vključuje še eno pagodo in tudi kitajsko čajnico. Čeprav je vzpon resnejšega pristopa v neoklasicizmu od 1770-ih naprej po navadi nadomestil orientalsko navdihnjene modele, je na vrhuncu regetskega "grškega" pohištva princ Regent prišel s primerom paviljona v Brightonu in Chamberlainova manufaktura ''Worcester china'' posnemala ''Imari'' posodo.
== Čaj ==
[[File:Moscow 05-2017 img44 Tea House at Myasnitskaya.jpg|right|thumb|Čajnica na ulici Mjasnickaja v Moskvi]]
Ena od stvari, ki je pripomogla k priljubljenosti chinoiserie, je bil modni napitek iz 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/sections/thesalt/2015/04/07/396664685/tea-tuesdays-how-tea-sugar-reshaped-the-british-empire|title=Tea Tuesdays: How Tea + Sugar Reshaped The British Empire|author=|date=|website=npr.org|accessdate=12 April 2018}}</ref> Ženska in domača kultura pitja čaja je zahtevala primerno ''chinoiserie mise en scène''. Po besedah Beeversa je bilo »pitje čaja temeljni del vljudne družbe; veliko zanimanja za kitajske izvozne izdelke in chinoiserie je izhajalo iz želje po ustvarjanju ustreznih nastavitev za ritual pitja čaja«. Po letu 1750 je Anglija letno uvozila 10.000.000 funtov čaja, kar dokazuje, kako razširjena je bila ta praksa.<ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Reka N. |title=English Tea Caddy |journal=Bulletin (St. Louis Art Museum) |date=1979 |volume=15 |issue=2 |pages=174–175 |jstor=40716247 }}</ref> Okus porcelana chinoiserie, tako izvoznih izdelkov kot evropskih imitacij in pitja čaja je bil bolj povezan z ženskami kot moškimi. Številne aristokratske in družbeno pomembne ženske so bile znane zbiralke porcelana chinoiserie, med njimi kraljica Marija, kraljica Anne, Henrietta Howard in vojvodinja Queensbury, vse družbeno pomembne ženske. To je pomembno, saj so bili njihovi domovi vzor dobrega okusa in družabnosti.<ref>{{cite journal |last1=Porter |first1=David |title=Monstrous Beauty: Eighteenth-Century Fashion and the Aesthetics of the Chinese Taste |journal=Eighteenth-Century Studies |date=2002 |volume=35 |issue=3 |pages=395–411 |doi=10.1353/ecs.2002.0031 }}</ref> En sam zgodovinski incident, v katerem je prišlo do »hude konkurence med Margaretto, 2. vojvodo Portlandom, in Elizabeth, grofico Ilchester, za japonsko modro-belo ploščo«, prikazuje, kako so bogate potrošnice potrdile svojo kupno moč in igrale vlogo pri ustvarjanju prevladujoče mode.
== Literarna kritika ==
Izraz se uporablja tudi v literarni kritiki za opis očiščenega '' Chinese-esque'' sloga pisanja, kakršen je Ernest Bramah v svojih Kai Lung zgodbah, Barry Hughart v svojih romanih ''Master Li & Number Ten Ox'' in Stephen Marley v svojih ''Chia Black Dragon'' seriji.
== Moda ==
Izraz se uporablja tudi v modni industriji za opis »dizajna v tekstilu, modi in dekorativni umetnosti, ki izhajajo iz kitajskih slogov«.<ref>{{Cite book |title=The Fairchild Dictionary of Fashion |last=Calasibetta |first=Charlotte Mankey |author2=Tortora, Phyllis |authorlink= |year=2010 |publisher=Fairchild Publications |location=New York |isbn=978-1-56367-973-5 |page= |url=http://fairchildpub.files.wordpress.com/2009/08/fashion-dictionary-sample1.pdf |accessdate=2011-02-17 |quote= }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*Chang, Sheng-Ching (張省卿),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang – shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社 (Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015.
*Eerdmans, Emily (2006). "The International Court Style: William & Mary and Queen Anne: 1689–1714, The Call of the Orient". Classic English Design and Antiques: Period Styles and Furniture; The Hyde Park Antiques Collection. New York: Rizzoli International Publications. pp. 22–25. ISBN 978-0-8478-2863-0.CS1 maint: ref=harv (link)
*Honour, Hugh (1961). Chinoiserie: The Vision of Cathay. London: John Murray.
== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
{{Commons category| Chinoiserie}}
* [http://www.encyclopedia.com/html/c1/chinoise.asp Chinoiserie] in the Columbia Encyclopedia
* [http://www.getty.edu/art/exhibitions/orient/ (Getty Museum) "Imagining the Orient"] exhibition, 2004–05.
* [http://harpsichordphoto.org/myers/ Example of Chinoiserie in a French Style Harpsichord]
[[Kategorija:Kitajska umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
6ij07j0ru5ryyjsgc5aoqwrpb8p8r19
5724698
5724696
2022-07-28T09:23:49Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Rokoko]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Italic title}}
[[File:Museo delle porcellane di Firenze, porcellane viennesi a cineserie, 1799, 02.JPG|thumb| Dunajski porcelanski vrč iz leta 1799, okrašen tako, da posnema še en redek kitajski izdelek, lakirano posodo]]
'''Chinoiserie''' (francosko: [ʃinwazʁi]; [[prevzeta beseda]] iz francoske ''chinoiserie'', iz kitajske ''chinois''; poenostavljena kitajščina: 中国 风; tradicionalna kitajska: 中國 風; pinjin: ''Žōnguófēng''; lit .: 'Kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.<ref>{{cite web|url = http://www.oed.com/view/Entry/31805?redirectedFrom=Chinoiserie#eid9510224|title = Chinois|publisher = The Oxford English Dictionary|accessdate = 2015-12-09}}</ref> Estetika Chinoiserie je bila izražena na različne načine, odvisno od regije. Priznanje gre orientalizmu, ki je kulture Daljnega vzhoda proučeval z zgodovinskega, filološkega, antropološkega, filozofskega in religioznega vidika. Ko se je prvič pojavil v 17. stoletju, se je ta trend populariziral v 18. stoletju zaradi porasta trgovine s Kitajsko in vzhodno Azijo.<ref name=":0">{{Cite book|title = Chinese Whispers: Chinoiserie in Britain, 1650–1930|last = Beevers|first = David|publisher = Royal Pavilion & Museums|year = 2009|isbn = 978-0-948723-71-1|location = Brighton|pages = 19}}</ref>
Chinoiserie je kot slog povezan z [[rokoko]]jem.<ref>{{cite web|url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-chinoiserie/|title=Style Guide: Chinoiserie|first=Victoria and Albert Museum, Digital Media|last=webmaster@vam.ac.uk|date=|website=www.vam.ac.uk|accessdate=12 April 2018}}</ref> Za oba sloga je značilna bujna dekoracija, asimetrija, osredotočenost na materiale ter stilizirano naravo in teme, ki se osredotočajo na prosti čas in užitek. Chinoiserie se osredotoča na teme, za katere so Evropejci iz kolonialne dobe mislili, da so tipične za kitajsko kulturo.
== Zgodovina ==
[[File:Kew Gardens Pagoda.jpg|thumb|200px|right|Sir William Chambersova pagoda v Kraljevem botaničnem vrtu v Kewu, London]]
[[File:Le Jardin chinois (detail) by François Boucher.jpg|thumb|left|200px|''Kitajski vrt'', chinoiserie slika, [[François Boucher]]]]
Chinoiserie je vstopil v evropsko umetnost in dekoracijo sredi do konca 17. stoletja; delo Atanazija Kircherja je vplivalo na proučevanje orientalizma. Priljubljenost chinoiserie je dosegla vrhunec okoli sredine 18. stoletja, ko so jo povezali z rokoko slogom in z deli [[François Boucher|Françoisa Boucherja]], [[Thomas Chippendale|Thomasa Chippendala]] in [[Jean-Baptist Pillement|Jeana-Baptista Pillementa]]. Populariziral ga je tudi priliv kitajskih in indijskih dobrin, ki so jih vsako leto v Evropo pripeljala podjetja iz angleške, nizozemske, francoske in švedske vzhodne Indije. Čeprav chinoiserie nikoli ni povsem izšel iz mode, je v Evropi upadel do 1760-ih, ko je postal popularen neoklasicistični slog, čeprav je v novonastalih Združenih državah Amerike ostal še v zgodnjem 19. stoletju. V Evropi in ZDA je chinoiserie od sredine 19. stoletja do 1920-ih ponovno postal priljubljen in danes v elitni notranjosti oblikovanja in mode.
Čeprav je po navadi razumljen kot evropski slog, je bil chinoiserie svetovni pojav. Lokalne različice so bile razvite v Indiji, na Japonskem, v Perziji in zlasti v Latinski Ameriki. Španski trgovci so skozi Manila Galleon Trade prinesli velike količine kitajskega porcelana, laka, tekstila in začimb od kitajskih trgovcev s sedežem v [[Manila|Manili]] na nove španske trge v [[Acapulco|Acapulcu]], [[Panama|Panami]] in [[Lima|Limi]]. Ti izdelki so nato navdihnili lokalne umetnike in obrtnike, kot so keramičarji, ki so v Puebli de Los Angeles izdelovali [[Talavera lončenina|Talavera lončenino]].<ref>{{Cite book|title=Made in the Americas: the new world discovers Asia|last=Carr|first=Dennis|last2=Bailey|first2=Gauvin A|last3=Brook|first3=Timothy|last4=Codding|first4=Mitchell|last5=Corrigan|first5=Karina|last6=Pierce|first6=Donna|last7=Museum of Fine Arts|first7=Boston|date=2015-01-01|isbn=978-0-87846-812-6|language=en|oclc = 916494129}}</ref>
== Popularizacija ==
Veliko razlogov je bilo, da je chinoiserie v 18. stoletju v Evropi pridobil tako priljubljenost. Evropejci so bili navdušeni nad eksotičnim vzhodom zaradi povečanega, a še vedno omejenega dostopa do novih kultur s pomočjo razširjene trgovine z vzhodno Azijo, zlasti s Kitajsko. Omejeno število izkušenj iz vzhodne Azije iz prve roke in njihovo omejeno kroženje sta ustvarila stopnjo mistifikacije in dezinformacij, ki sta prispevali k mistifikaciji vzhodnoazijskih kultur. Misel Evropejcev je širša regija sveta, ki bi lahko zajela tudi Kitajsko, pa tudi Japonsko, Korejo, Jugovzhodno Azijo, Indijo ali celo Perzijo. V umetnosti je slog Orienta veljal za vir navdiha; vzdušje, bogato s podobami in harmonične zasnove orientalskega sloga odražajo sliko idealnega sveta, iz katerega črpajo ideje za preoblikovanje lastne kulture. Zaradi tega je treba slog chinoiserie obravnavati kot pomemben rezultat izmenjave med Zahodom in Vzhodom. V 19. stoletju, zlasti v njegovem zadnjem obdobju, se je slog chinoiserie asimiliral pod splošno generično definicijo eksotizma.<ref name="Deguo Wolizi 2015, pp. 37-44">張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 37–44.</ref> Kljub temu, da je korenina besede ''chinoiserie'' (Kitajska – ''Chine''), Evropejci 17. in 18. stoletja niso imeli jasne predstave, kako je Kitajska v resnici. Pogosto so se z izrazi, kot so »Orient«, »Daljni vzhod« ali »Kitajska« enako uporabljali za označevanje regije Vzhodne Azije, ki je imela pravilno kitajsko kulturo kot glavnega predstavnika, vendar se lahko pomen izraza spreminja v različnih okoliščinah. Sir William Chambers, na primer, v svojem delu ''Disertacija o orientalskem vrtnarjenju'' iz leta 1772 generično naslavlja Kitajsko kot 'Orient'. V finančnih evidencah Ludvika XIV. v 17. in 18. stoletju so bili že registrirani izrazi, kot so ''façon de la Chine'' - kitajski način ali ''à la chinoise'' - narejeno na kitajski način. V 19. stoletju se je izraz ''chinoiserie'' prvič pojavil v francoski literaturi. V romanu ''L'Interdiction'', objavljenem leta 1836, je [[Honoré de Balzac]] chinoiserie uporabil za sklicevanje na obrt, izdelano v kitajskem slogu. Od tega trenutka se je izraz začel uveljavljati in se začel pogosteje uporabljati za pomene predmetov, proizvedenih v kitajskem slogu, včasih pa tudi za označevanje gracioznih predmetov majhne dimenzije. Leta 1878 je ''chinoiserie'' uradno vpisan v Dictionnaire de l'Académie.
Po širjenju pripovedi [[Marco Polo|Marca Pola]] je znanje o Kitajski, ki so ga imeli Evropejci, še naprej v glavnem izhajalo iz poročil trgovcev in diplomatskih odposlancev. Iz druge polovice 17. stoletja so pomembno vlogo pri tej izmenjavi informacij prevzeli jezuiti, katerih nenehno zbiranje misijonske inteligence in prepisovanje jezikov je dalo evropski javnosti nov globlji vpogled v kitajsko cesarstvo in njegovo kulturo. <ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 42–44.</ref>
Medtem ko so Evropejci pogosto imeli napačne predstave o vzhodni Aziji, pa to ni nujno izključevalo njihove fascinacije in spoštovanja. Zlasti Kitajci, ki so imeli »izredno dovršeno umetnost ... [in] katere dvorni ceremonial je bil še bolj izpopolnjen kot tisti iz Versaillesa, so bili pojmovani kot visoko civilizirani«.<ref>{{Cite journal|url = |title = Chinoiserie|last = Mayor|first = A. Hyatt|date = 1941|journal = The Metropolitan Museum of Art Bulletin|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> Kot je dejal Voltaire v svojem ''Art de la Chine'', »ostaja dejstvo, da so pred štirimi tisoč leti, ko nismo znali brati, oni [Kitajci] vedeli vse, kar je koristno, s čimer se danes hvalimo«.<ref>Voltaire ''as qtd. in'' Lovejoy, Arthur. (1948) ''Essays in the History of Ideas'' (1948). Johns Hopkins U. Press. 1978 edition: {{ISBN|0-313-20504-3}}</ref> Z drugimi besedami, nekje na drugem koncu sveta je obstajala kultura, ki je bila tako bogata, da je tekmovala s civilizacijo Rima in Grčije. Chinoiserie je ustvaril sokopozicijo med nečim novim in eksotičnim za Evropejce, hkrati pa je odražal vrednote 4000 let stare kulture, iz katere so ti predmeti izhajali.
Chinoiserie ni bil splošno priljubljen. Nekateri kritiki so slog razumeli kot »... umik od razuma in okusa in spuščanje v moralno dvoumen svet, ki temelji na hedonizmu, občutku in vrednotah, za katere se dojema, da so ženstveni«. Videlo se je, da nima logike in razloga, na katerem je temeljila antična umetnost. Arhitekt in avtor Robert Morris je trdil, da »... je sestavljen iz preprostih muh in sanj, brez pravil ali ukazov, ne zahteva, da bi se uresničila rodovitnost genija«. Tisti z bolj arheološkim pogledom na Vzhod so smatrali da je slog chinoiserie z izkrivljanjem in muhastim pristopom zasmehovanje dejanske kitajske umetnosti in arhitekture. Nazadnje so nekateri menili, da zanimanje za chinoiserie kaže na prevladujočo 'kulturno zmedo' v evropski družbi.<ref>{{Cite book|title = Interracial Encounters: Reciprocal Representations in African and Asian American Literatures, 1896–1937|last = Lee|first = Julia H.|publisher = NYU Press|year = 2011|isbn = 978-0-8147-5257-9|location = New York|pages = 114–37}}</ref>
== Vztrajanje po 18. stoletju ==
Chinoiserie se je obdržal v 19. in 20. stoletju, vendar mu je padla priljubljenost. Po smrti kralja [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]], velikega zagovornika sloga, se je leta 1830 zmanjšal interes za kitajsko vzpodbujen dekor. [[Prva opijska vojna]] 1839–1842 med Veliko Britanijo in Kitajsko je motila trgovino in povzročila nadaljnji upad zanimanja za Orient. Kitajska je zaprla vrata za izvoz in uvoz in za mnoge ljudi je chinoiserie postal moda preteklosti.
Ko so se britansko-kitajski odnosi proti koncu 19. stoletja stabilizirali, je prišlo do oživljanja zanimanja za chinoiserie. Princ Albert je na primer prestavil številna dela od [[Kraljevi paviljon, Brighton |kraljevega paviljona]] Jurija IV. v [[Brighton]]u do dostopnejše Buckinghamske palače. Chinoiserie je Britanijo opomnil na njeno nekdanjo kolonialno slavo, ki je hitro bledela z moderno dobo.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:Cuboid vase MET DP-16489-034.jpg|Kuboidna vaza; okoli 1870; kostni porcelan; 20,8 × 10,2 × 10 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Pair of round, flat bodied bottles MET DP-1687-026.jpg|Par okroglih in ploskih steklenic; 1870–1880; porcelan; prva steklenica: 26,4 × 21 × 10,6 cm, druga steklenica: 25,7 × 20,2 × 10,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Wall Clock, c. 1880, probably made by Escalier de Cristal, Paris, bronze and enamel - Art Institute of Chicago - DSC09884.JPG|Stenska ura; okoli leta 1880; bron in emajl; verjetno izdelal Escalier de Cristal (Pariz); Umetnostni inštitut iz Chicaga (ZDA)
Slika:Rex Whistler - Wallpaper in the Chinoiserie Style, with a Picture Frame as its Central Motif 1932.jpg|Ozadje v slogu chinoiserie, katerega osrednji motiv je Rex Whistler s slikovnim okvirjem]]
</gallery>
== Kitajski porcelan ==
Od [[renesansa|renesanse]] do 18. stoletja so zahodni oblikovalci poskušali posnemati tehnično dovršenost kitajskega izvoznega porcelana (in kar zadeva japonski izvozni porcelan - Evropejci so bili na splošno nejasni kot izvor 'orientalskega' uvoza), le z delnim uspehom. Eden prvih uspešnih poskusov je bil na primer [[Medičejski porcelan]], ki je bil izdelan v Firencah v poznem 16. stoletju. Kljub temu, da nikoli ni bil komercialne narave, je bil naslednji večji poskus ponovitve kitajskega porcelana tovarna mehkih paste v [[Rouen]]u leta 1673, z Edme Poterat, ki je bil cenjen kot ustvarjalec francoske tradicije lončarstva z mehko pasto, je leta 1647 odprl svojo tovarno.<ref>{{cite web|last=Editors |first=The |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510765/Rouen-ware |title=Rouen ware | pottery |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2015-06-18}}</ref> Na koncu so si prizadevali posnemati trde paste iz porcelana, ki so bile zelo spoštovane. Neposredna imitacija kitajskih modelov v [[fajansa|fajansi]] se je začela v poznem 17. stoletju, v evropsko proizvodnjo porcelana, najbolj naravno v čajnih izdelkih in je dosegla vrhunec v rokoko chinoiserie (približno 1740–1770).
Najstarejša namigovanja o chinoiserie se pojavljajo v začetku 17. stoletja, v umetnosti narodov z aktivnimi podjetji Vzhodne Indije, Nizozemske in Anglije, nato do sredine 17. stoletja tudi na Portugalskem. Lončene glazirane posode, izdelane v [[Delft]]u in drugih nizozemskih mestih, so v začetku 17. stoletja prevzele pristno modro-belo barvo Ming. Po izidu knjige Johana Nieuhofa je 150 slik spodbudilo chinoiserie in postal je še posebej priljubljen v 18. stoletju. Zgodnji keramični izdelki v [[Meissenski porcelan|Meissenskem porcelanu]] in drugih tovarnah so naravno posnemali kitajske modele, čeprav so oblike za 'uporabne izdelke', namizne in čajne izdelke običajno ostajale zahodne in pogosto temeljile na srebrnih oblikah. Dekorativni izdelki, kot so vaze, so sledile kitajskim oblikam.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:MediciPorcelainBottle1.png|Porcelanasta steklenica Medici; 1575-1787; Louvre. Igralnica porcelana v San Marcu je bila eden najstarejših uspešnih poskusov posnemanja kitajskega porcelana v evropski zgodovini.<ref name="britannica1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/372403/Medici-porcelain |title=Medici porcelain |publisher=Britannica.com |date=2013-07-22 |accessdate=2015-06-18}}</ref>
Slika:Coffeepot MET DP166663.jpg|Avstrijska kava; okoli 1720; porcelan iz trde paste; 17,8 × 15,9 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Covered vase MET DP260828.jpg|Pokrite vaze; okoli 1770; porcelan iz mehke paste; višina: 38,7 cm, širina: 16,5 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
</gallery>
== Slikarstvo ==
Ideje o dekorativni in slikovni umetnosti Vzhoda so prežele evropsko in ameriško umetniško in obrtniško sceno. Na primer, v Združenih državah Amerike je »Charleston do sredine 18. stoletja uvažal impresivno paleto azijskih izvoznih luksuznih dobrin [na primer] ... slike.«<ref>Leath, R. A.. (1999). "After the Chinese Taste": Chinese Export Porcelain and Chinoiserie Design in Eighteen-Century Charleston. ''[https://www.jstor.org/stable/25616724 Historical Archaeology]'', ''33''(3), 48–61.</ref> Vidiki kitajskega slikarstva, ki so bili integrirani v evropsko in ameriška vizualna umetnost vključujejo asimetrične kompozicije, lahkotne teme in splošen občutek muhavosti.
Na Williama Alexandra (1767–1816), britanskega slikarja, ilustratorja in graverja, ki je v 18. stoletju potoval po vzhodni Aziji in na Kitajsko, je neposredno vplivala kultura in pokrajina, ki jo je videl na vzhodu.<ref name=":1">{{Cite book|title = Chinoiserie: Commerce and Critical Ornament in Eighteenth-Century Britain|last = Sloboda|first = Stacey|publisher = Manchester UP|year = 2014|isbn = 978-0-7190-8945-9|location = New York|pages = 29, 33}}</ref> Predstavil je idealiziran, romantiziran prikaz kitajske kulture, vendar so nanj vplivali »vnaprej določeni vizualni znaki«. Medtem ko so pokrajine chinoiserie, ki jih je upodobil Aleksander, natančno odražale kitajsko pokrajino, »je paradoksalno, da je to posnemanje in ponavljanje ikoničnih znakov Kitajske, ki izničijo samo možnost avtentičnosti in jih upodabljajo v stereotipe«. Prikaz Kitajske in vzhodne Azije v evropskem in ameriškem slikarstvu je bil odvisen od razumevanja vzhoda s strani zahodnih predsodkov, ne pa reprezentacije vzhodne kulture kot je v resnici.
== Notranja oprema ==
[[File:Albert von Keller 001.jpg|thumb|left|Prikaz kitajskega zložljivega zaslona kot notranje opreme v oljni sliki ''Chopin'' (1873), Alberta von Kellerja]]
[[File:Behang.chinoiserie.jpg|thumb|right|Slikano platno kot tapeta za stene, Geelvinck-Hinlopen Huis]]
[[File:Chinesisches Teehaus Potsdam IMG 3489.jpg|thumb|Kitajska hiša iz Potsdama (Nemčija)]]
[[File:Chinese Village.jpg|thumb|"Kitajska vas" v Carskem selu, ki ga je naročila Katarina Velika]]
[[File:Palazzina cinese 0001.JPG|thumb|"Kitajska palača" iz Palerma, narilo Ferdinanda I. Sicilskega]]
Različni evropski monarhi, na primer [[Ludvik XV. Francoski]], so chinoiserie dajali posebno naklonjenost, saj se je lepo mešala z rokoko slogom. Celotne sobe, denimo tiste v [[Graščina Chantilly |Château de Chantilly]], so bile poslikane s kompozicijami chinoiserie, umetniki, kot je [[Antoine Watteau]] in drugi, pa so v ta slog vnesli strokovno obrt.<ref>{{cite web|url=http://www.gotheborg.com/glossary/glossaryindex.htm?http://www.gotheborg.com/glossary/data/chinoiserie.shtml|title=chinoiserie|author=Jan-Erik Nilsson|publisher=Gothenborg.com|accessdate=2007-09-17}}</ref> Srednjeevropske palače, kot sta grad Wörlitz ali grad Pillnitz, imajo sobe, okrašene s kitajskimi značilnostmi, medtem ko v palači [[Sanssouci]] pri [[Potsdam]]u stoji ''Zmajeva hiša'' (''Das Drachenhaus'') in ''Kitajska hiša'' (''Das Chinesische Haus'').<ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 44–45.</ref> Paviljoni užitka v 'kitajskem slogu' so se pojavili v formalnih parterjih poznobaročnih in rokokojskih nemških in ruskih palač ter v ploščicah v [[Aranjuez]]u blizu [[Madrid]]a. Kitajske vasi so bile zgrajene v gorskem parku Wilhelshöhe blizu Kassla v Nemčiji; v Drottningholmu na Švedskem in v Carskem selu v Rusiji. Zlasti mize za čaj iz mahagonija Thomasa Chippendala in kitajske omare so bile okrašene z zasteklitvami in ograjami, c. 1753–70, toda trezne poklone opremljenosti zgodnjih Qing učenjakov so bile tudi naturalizirane, saj se je ''tang'' razvil v srednje-gruzijsko stransko mizo in v naslonjačih s hrbtišči, primernih za angleške gospode in kitajske učenjake. Vsaka prilagoditev kitajskih načel oblikovanja ne spada v osrednji chinoiserie. Mediji so vključevali imitacijo poslikave posode z lakom in poslikan kositer (''tôle''), zgodnje poslikana ozadja na rjuhah, po gravurah Jean-Baptiste Pillementa ter keramične figurice in namizne okraske.
V 17. in 18. stoletju so Evropejci začeli izdelovati pohištvo, ki je posnemalo pohištvo iz kitajskega laka. Pogosto so ga krasili ebenovina in slonovina ali kitajski motivi, kot so pagode. Thomas Chippendale je pomagal popularizirati proizvodnjo pohištva chinoiserie z izdajo svoje oblikovalske knjige ''The Gentleman and Cabinet-maker's Director: Being a large Collection of the Most Elegant and Useful Designs of Household Furniture, In the Most Fashionable Taste''. Njegovi modeli so bili vodnik za zapleteno chinoiserie pohištvo in njegovo dekoracijo. Njegovi stoli in omare so bili pogosto okrašeni s prizori pisanih ptic, cvetov ali podob eksotičnih namišljenih krajev. Kompozicije te dekoracije so bile pogosto nesimetrične.
Povečana uporaba ozadij v evropskih domovih v 18. stoletju odraža tudi splošno fascinacijo z motivi chinoiserie. Z vzponom vile in vse večjim okusom po notranjosti, osvetljeni s soncem, je priljubljenost ozadij rasla. John Cornforth ugotavlja, da so prej »teksture tapiserij, žamet in damast absorbirale svetlobo«, zdaj pa je bil splošni interes dekoracija, ki odseva svetlobo. Povpraševanje po tapetah, ki so jih ustvarili kitajski umetniki, se je začelo najprej pri evropskih aristokratih med letoma 1740 in 1790.<ref name=":3">{{Cite journal|url = |title = Wallpaper and its History|last = Entwistle|first = E. A.|date = 1961|journal = Journal of the Royal Society of Arts|doi = |pmid = |access-date = |pages = 450–456}}</ref> Razkošna ozadja, ki so jim bila na voljo, so bila edinstvena, ročno izdelana in draga. Poznejše ozadje z motivi chinoiserie je postalo dostopno srednjem razredu, ko se je lahko natisnilo in tako nastalo v različnih kategorijah in cenah.<ref>{{Cite book|title = Behind Closed Doors|last = Vickery|first = Amanda|publisher = Yale UP|year = 2009|isbn = 978-0-300-16896-9|location = New Haven, CT|pages = 151}}</ref>
Vzorci na ozadju chinoiserie so podobni pagodam, cvetličnim vzorcem in eksotičnim namišljenim prizorom, ki jih najdemo na pohištvu in porcelanu chinoiserie. Tako kot pohištvo chinoiserie in druge dekorativne oblike umetnosti so tudi chinoiserie ozadje običajno postavljali v spalnice, toalete in druge zasebne prostore hiše. Vzorec na ozadju naj bi dopolnjeval dekorativne predmete in pohištvo v sobi ter ustvaril komplementarno ozadje.
== Arhitektura in parki ==
Evropsko razumevanje kitajskega in vzhodnoazijskega oblikovanja vrtov je ponazorjeno z uporabo besede ''Sharawadgi'', ki se razume kot lepota, brez reda, ki ima obliko estetsko prijetne nepravilnosti v krajinskem oblikovanju. Beseda je potovala skupaj z uvoženimi lakiranimi izdelki iz Japonske, kjer je bil ''shara'aji'' idiom pri ocenjevanju oblikovanja v dekorativni umetnosti.<ref>{{Cite journal|url = |title = Japanese Art, Aesthetics, and a European Discourse: Unraveling Sharawadgi|last = Kuitert|first = Wybe|date = 2014|journal = Japan Review|doi = |pmid = |access-date = |pages = 78|volume = 27}}[http://ngjs.nl/files/artikelen/2014_Unraveling_Sharawadgi_Kuitert.pdf Online as PDF]</ref> Sir William Temple (1628–1699), ki se sklicuje na takšno umetniško delo, v svoj esej'' Gardens of Epicurus'', napisan leta 1685 in objavljen leta 1690, uvaja izraz ''sharawadgi''. Pod Templovim vplivom so evropski vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabili koncept ''sharawadgi'', da so ustvarili vrtove, za katere se verjame, da odražajo asimetrijo in naturalizem vzhodnih vrtov.
Ti vrtovi pogosto vsebujejo različne dišeče rastline, cvetje in drevesa, okrasne skale, ribnike ali jezero z ribami in zvite poti. Pogosto jih obdaja zid. Arhitekturne značilnosti teh vrtov pogosto vključujejo pagode, svečane dvorane, ki se uporabljajo za praznovanja ali počitnice, paviljone s cvetjem in sezonske elemente.<ref>Zhou, Ruru (2015). "Chinese Gardens". ''China Highlights''.</ref>
Krajine, kot so londonski Kew Gardens, kažejo izrazit kitajski vpliv v arhitekturi. Monumentalna pagoda s 163 metri v središču vrta, ki jo je oblikoval in zgradil William Chambers, ima močne angleške arhitekturne elemente, kar je prineslo produkt kombiniranih kultur (Bald, 290). Njegova replika je bila zgrajena v münchenskem ''Englischer Garten'', medtem ko ''Kitajski vrt Oranienbaum'' vključuje še eno pagodo in tudi kitajsko čajnico. Čeprav je vzpon resnejšega pristopa v neoklasicizmu od 1770-ih naprej po navadi nadomestil orientalsko navdihnjene modele, je na vrhuncu regetskega "grškega" pohištva princ Regent prišel s primerom paviljona v Brightonu in Chamberlainova manufaktura ''Worcester china'' posnemala ''Imari'' posodo.
== Čaj ==
[[File:Moscow 05-2017 img44 Tea House at Myasnitskaya.jpg|right|thumb|Čajnica na ulici Mjasnickaja v Moskvi]]
Ena od stvari, ki je pripomogla k priljubljenosti chinoiserie, je bil modni napitek iz 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/sections/thesalt/2015/04/07/396664685/tea-tuesdays-how-tea-sugar-reshaped-the-british-empire|title=Tea Tuesdays: How Tea + Sugar Reshaped The British Empire|author=|date=|website=npr.org|accessdate=12 April 2018}}</ref> Ženska in domača kultura pitja čaja je zahtevala primerno ''chinoiserie mise en scène''. Po besedah Beeversa je bilo »pitje čaja temeljni del vljudne družbe; veliko zanimanja za kitajske izvozne izdelke in chinoiserie je izhajalo iz želje po ustvarjanju ustreznih nastavitev za ritual pitja čaja«. Po letu 1750 je Anglija letno uvozila 10.000.000 funtov čaja, kar dokazuje, kako razširjena je bila ta praksa.<ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Reka N. |title=English Tea Caddy |journal=Bulletin (St. Louis Art Museum) |date=1979 |volume=15 |issue=2 |pages=174–175 |jstor=40716247 }}</ref> Okus porcelana chinoiserie, tako izvoznih izdelkov kot evropskih imitacij in pitja čaja je bil bolj povezan z ženskami kot moškimi. Številne aristokratske in družbeno pomembne ženske so bile znane zbiralke porcelana chinoiserie, med njimi kraljica Marija, kraljica Anne, Henrietta Howard in vojvodinja Queensbury, vse družbeno pomembne ženske. To je pomembno, saj so bili njihovi domovi vzor dobrega okusa in družabnosti.<ref>{{cite journal |last1=Porter |first1=David |title=Monstrous Beauty: Eighteenth-Century Fashion and the Aesthetics of the Chinese Taste |journal=Eighteenth-Century Studies |date=2002 |volume=35 |issue=3 |pages=395–411 |doi=10.1353/ecs.2002.0031 }}</ref> En sam zgodovinski incident, v katerem je prišlo do »hude konkurence med Margaretto, 2. vojvodo Portlandom, in Elizabeth, grofico Ilchester, za japonsko modro-belo ploščo«, prikazuje, kako so bogate potrošnice potrdile svojo kupno moč in igrale vlogo pri ustvarjanju prevladujoče mode.
== Literarna kritika ==
Izraz se uporablja tudi v literarni kritiki za opis očiščenega '' Chinese-esque'' sloga pisanja, kakršen je Ernest Bramah v svojih Kai Lung zgodbah, Barry Hughart v svojih romanih ''Master Li & Number Ten Ox'' in Stephen Marley v svojih ''Chia Black Dragon'' seriji.
== Moda ==
Izraz se uporablja tudi v modni industriji za opis »dizajna v tekstilu, modi in dekorativni umetnosti, ki izhajajo iz kitajskih slogov«.<ref>{{Cite book |title=The Fairchild Dictionary of Fashion |last=Calasibetta |first=Charlotte Mankey |author2=Tortora, Phyllis |authorlink= |year=2010 |publisher=Fairchild Publications |location=New York |isbn=978-1-56367-973-5 |page= |url=http://fairchildpub.files.wordpress.com/2009/08/fashion-dictionary-sample1.pdf |accessdate=2011-02-17 |quote= }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*Chang, Sheng-Ching (張省卿),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang – shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社 (Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015.
*Eerdmans, Emily (2006). "The International Court Style: William & Mary and Queen Anne: 1689–1714, The Call of the Orient". Classic English Design and Antiques: Period Styles and Furniture; The Hyde Park Antiques Collection. New York: Rizzoli International Publications. pp. 22–25. ISBN 978-0-8478-2863-0.CS1 maint: ref=harv (link)
*Honour, Hugh (1961). Chinoiserie: The Vision of Cathay. London: John Murray.
== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
{{Commons category| Chinoiserie}}
* [http://www.encyclopedia.com/html/c1/chinoise.asp Chinoiserie] in the Columbia Encyclopedia
* [http://www.getty.edu/art/exhibitions/orient/ (Getty Museum) "Imagining the Orient"] exhibition, 2004–05.
* [http://harpsichordphoto.org/myers/ Example of Chinoiserie in a French Style Harpsichord]
[[Kategorija:Kitajska umetnost]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
cqcxiypevc1ba0gdyybo33zllhr8t0x
5724700
5724698
2022-07-28T09:25:43Z
TadejM
738
dodal [[Kategorija:Rokoko]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Italic title}}
[[File:Museo delle porcellane di Firenze, porcellane viennesi a cineserie, 1799, 02.JPG|thumb| Dunajski porcelanski vrč iz leta 1799, okrašen tako, da posnema še en redek kitajski izdelek, lakirano posodo]]
'''Chinoiserie''' (francosko: [ʃinwazʁi]; [[prevzeta beseda]] iz francoske ''chinoiserie'', iz kitajske ''chinois''; poenostavljena kitajščina: 中国 风; tradicionalna kitajska: 中國 風; pinjin: ''Žōnguófēng''; lit .: 'Kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.<ref>{{cite web|url = http://www.oed.com/view/Entry/31805?redirectedFrom=Chinoiserie#eid9510224|title = Chinois|publisher = The Oxford English Dictionary|accessdate = 2015-12-09}}</ref> Estetika Chinoiserie je bila izražena na različne načine, odvisno od regije. Priznanje gre orientalizmu, ki je kulture Daljnega vzhoda proučeval z zgodovinskega, filološkega, antropološkega, filozofskega in religioznega vidika. Ko se je prvič pojavil v 17. stoletju, se je ta trend populariziral v 18. stoletju zaradi porasta trgovine s Kitajsko in vzhodno Azijo.<ref name=":0">{{Cite book|title = Chinese Whispers: Chinoiserie in Britain, 1650–1930|last = Beevers|first = David|publisher = Royal Pavilion & Museums|year = 2009|isbn = 978-0-948723-71-1|location = Brighton|pages = 19}}</ref>
Chinoiserie je kot slog povezan z [[rokoko]]jem.<ref>{{cite web|url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-chinoiserie/|title=Style Guide: Chinoiserie|first=Victoria and Albert Museum, Digital Media|last=webmaster@vam.ac.uk|date=|website=www.vam.ac.uk|accessdate=12 April 2018}}</ref> Za oba sloga je značilna bujna dekoracija, asimetrija, osredotočenost na materiale ter stilizirano naravo in teme, ki se osredotočajo na prosti čas in užitek. Chinoiserie se osredotoča na teme, za katere so Evropejci iz kolonialne dobe mislili, da so tipične za kitajsko kulturo.
== Zgodovina ==
[[File:Kew Gardens Pagoda.jpg|thumb|200px|right|Sir William Chambersova pagoda v Kraljevem botaničnem vrtu v Kewu, London]]
[[File:Le Jardin chinois (detail) by François Boucher.jpg|thumb|left|200px|''Kitajski vrt'', chinoiserie slika, [[François Boucher]]]]
Chinoiserie je vstopil v evropsko umetnost in dekoracijo sredi do konca 17. stoletja; delo Atanazija Kircherja je vplivalo na proučevanje orientalizma. Priljubljenost chinoiserie je dosegla vrhunec okoli sredine 18. stoletja, ko so jo povezali z rokoko slogom in z deli [[François Boucher|Françoisa Boucherja]], [[Thomas Chippendale|Thomasa Chippendala]] in [[Jean-Baptist Pillement|Jeana-Baptista Pillementa]]. Populariziral ga je tudi priliv kitajskih in indijskih dobrin, ki so jih vsako leto v Evropo pripeljala podjetja iz angleške, nizozemske, francoske in švedske vzhodne Indije. Čeprav chinoiserie nikoli ni povsem izšel iz mode, je v Evropi upadel do 1760-ih, ko je postal popularen neoklasicistični slog, čeprav je v novonastalih Združenih državah Amerike ostal še v zgodnjem 19. stoletju. V Evropi in ZDA je chinoiserie od sredine 19. stoletja do 1920-ih ponovno postal priljubljen in danes v elitni notranjosti oblikovanja in mode.
Čeprav je po navadi razumljen kot evropski slog, je bil chinoiserie svetovni pojav. Lokalne različice so bile razvite v Indiji, na Japonskem, v Perziji in zlasti v Latinski Ameriki. Španski trgovci so skozi Manila Galleon Trade prinesli velike količine kitajskega porcelana, laka, tekstila in začimb od kitajskih trgovcev s sedežem v [[Manila|Manili]] na nove španske trge v [[Acapulco|Acapulcu]], [[Panama|Panami]] in [[Lima|Limi]]. Ti izdelki so nato navdihnili lokalne umetnike in obrtnike, kot so keramičarji, ki so v Puebli de Los Angeles izdelovali [[Talavera lončenina|Talavera lončenino]].<ref>{{Cite book|title=Made in the Americas: the new world discovers Asia|last=Carr|first=Dennis|last2=Bailey|first2=Gauvin A|last3=Brook|first3=Timothy|last4=Codding|first4=Mitchell|last5=Corrigan|first5=Karina|last6=Pierce|first6=Donna|last7=Museum of Fine Arts|first7=Boston|date=2015-01-01|isbn=978-0-87846-812-6|language=en|oclc = 916494129}}</ref>
== Popularizacija ==
Veliko razlogov je bilo, da je chinoiserie v 18. stoletju v Evropi pridobil tako priljubljenost. Evropejci so bili navdušeni nad eksotičnim vzhodom zaradi povečanega, a še vedno omejenega dostopa do novih kultur s pomočjo razširjene trgovine z vzhodno Azijo, zlasti s Kitajsko. Omejeno število izkušenj iz vzhodne Azije iz prve roke in njihovo omejeno kroženje sta ustvarila stopnjo mistifikacije in dezinformacij, ki sta prispevali k mistifikaciji vzhodnoazijskih kultur. Misel Evropejcev je širša regija sveta, ki bi lahko zajela tudi Kitajsko, pa tudi Japonsko, Korejo, Jugovzhodno Azijo, Indijo ali celo Perzijo. V umetnosti je slog Orienta veljal za vir navdiha; vzdušje, bogato s podobami in harmonične zasnove orientalskega sloga odražajo sliko idealnega sveta, iz katerega črpajo ideje za preoblikovanje lastne kulture. Zaradi tega je treba slog chinoiserie obravnavati kot pomemben rezultat izmenjave med Zahodom in Vzhodom. V 19. stoletju, zlasti v njegovem zadnjem obdobju, se je slog chinoiserie asimiliral pod splošno generično definicijo eksotizma.<ref name="Deguo Wolizi 2015, pp. 37-44">張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 37–44.</ref> Kljub temu, da je korenina besede ''chinoiserie'' (Kitajska – ''Chine''), Evropejci 17. in 18. stoletja niso imeli jasne predstave, kako je Kitajska v resnici. Pogosto so se z izrazi, kot so »Orient«, »Daljni vzhod« ali »Kitajska« enako uporabljali za označevanje regije Vzhodne Azije, ki je imela pravilno kitajsko kulturo kot glavnega predstavnika, vendar se lahko pomen izraza spreminja v različnih okoliščinah. Sir William Chambers, na primer, v svojem delu ''Disertacija o orientalskem vrtnarjenju'' iz leta 1772 generično naslavlja Kitajsko kot 'Orient'. V finančnih evidencah Ludvika XIV. v 17. in 18. stoletju so bili že registrirani izrazi, kot so ''façon de la Chine'' - kitajski način ali ''à la chinoise'' - narejeno na kitajski način. V 19. stoletju se je izraz ''chinoiserie'' prvič pojavil v francoski literaturi. V romanu ''L'Interdiction'', objavljenem leta 1836, je [[Honoré de Balzac]] chinoiserie uporabil za sklicevanje na obrt, izdelano v kitajskem slogu. Od tega trenutka se je izraz začel uveljavljati in se začel pogosteje uporabljati za pomene predmetov, proizvedenih v kitajskem slogu, včasih pa tudi za označevanje gracioznih predmetov majhne dimenzije. Leta 1878 je ''chinoiserie'' uradno vpisan v Dictionnaire de l'Académie.
Po širjenju pripovedi [[Marco Polo|Marca Pola]] je znanje o Kitajski, ki so ga imeli Evropejci, še naprej v glavnem izhajalo iz poročil trgovcev in diplomatskih odposlancev. Iz druge polovice 17. stoletja so pomembno vlogo pri tej izmenjavi informacij prevzeli jezuiti, katerih nenehno zbiranje misijonske inteligence in prepisovanje jezikov je dalo evropski javnosti nov globlji vpogled v kitajsko cesarstvo in njegovo kulturo. <ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 42–44.</ref>
Medtem ko so Evropejci pogosto imeli napačne predstave o vzhodni Aziji, pa to ni nujno izključevalo njihove fascinacije in spoštovanja. Zlasti Kitajci, ki so imeli »izredno dovršeno umetnost ... [in] katere dvorni ceremonial je bil še bolj izpopolnjen kot tisti iz Versaillesa, so bili pojmovani kot visoko civilizirani«.<ref>{{Cite journal|url = |title = Chinoiserie|last = Mayor|first = A. Hyatt|date = 1941|journal = The Metropolitan Museum of Art Bulletin|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> Kot je dejal Voltaire v svojem ''Art de la Chine'', »ostaja dejstvo, da so pred štirimi tisoč leti, ko nismo znali brati, oni [Kitajci] vedeli vse, kar je koristno, s čimer se danes hvalimo«.<ref>Voltaire ''as qtd. in'' Lovejoy, Arthur. (1948) ''Essays in the History of Ideas'' (1948). Johns Hopkins U. Press. 1978 edition: {{ISBN|0-313-20504-3}}</ref> Z drugimi besedami, nekje na drugem koncu sveta je obstajala kultura, ki je bila tako bogata, da je tekmovala s civilizacijo Rima in Grčije. Chinoiserie je ustvaril sokopozicijo med nečim novim in eksotičnim za Evropejce, hkrati pa je odražal vrednote 4000 let stare kulture, iz katere so ti predmeti izhajali.
Chinoiserie ni bil splošno priljubljen. Nekateri kritiki so slog razumeli kot »... umik od razuma in okusa in spuščanje v moralno dvoumen svet, ki temelji na hedonizmu, občutku in vrednotah, za katere se dojema, da so ženstveni«. Videlo se je, da nima logike in razloga, na katerem je temeljila antična umetnost. Arhitekt in avtor Robert Morris je trdil, da »... je sestavljen iz preprostih muh in sanj, brez pravil ali ukazov, ne zahteva, da bi se uresničila rodovitnost genija«. Tisti z bolj arheološkim pogledom na Vzhod so smatrali da je slog chinoiserie z izkrivljanjem in muhastim pristopom zasmehovanje dejanske kitajske umetnosti in arhitekture. Nazadnje so nekateri menili, da zanimanje za chinoiserie kaže na prevladujočo 'kulturno zmedo' v evropski družbi.<ref>{{Cite book|title = Interracial Encounters: Reciprocal Representations in African and Asian American Literatures, 1896–1937|last = Lee|first = Julia H.|publisher = NYU Press|year = 2011|isbn = 978-0-8147-5257-9|location = New York|pages = 114–37}}</ref>
== Vztrajanje po 18. stoletju ==
Chinoiserie se je obdržal v 19. in 20. stoletju, vendar mu je padla priljubljenost. Po smrti kralja [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]], velikega zagovornika sloga, se je leta 1830 zmanjšal interes za kitajsko vzpodbujen dekor. [[Prva opijska vojna]] 1839–1842 med Veliko Britanijo in Kitajsko je motila trgovino in povzročila nadaljnji upad zanimanja za Orient. Kitajska je zaprla vrata za izvoz in uvoz in za mnoge ljudi je chinoiserie postal moda preteklosti.
Ko so se britansko-kitajski odnosi proti koncu 19. stoletja stabilizirali, je prišlo do oživljanja zanimanja za chinoiserie. Princ Albert je na primer prestavil številna dela od [[Kraljevi paviljon, Brighton |kraljevega paviljona]] Jurija IV. v [[Brighton]]u do dostopnejše Buckinghamske palače. Chinoiserie je Britanijo opomnil na njeno nekdanjo kolonialno slavo, ki je hitro bledela z moderno dobo.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:Cuboid vase MET DP-16489-034.jpg|Kuboidna vaza; okoli 1870; kostni porcelan; 20,8 × 10,2 × 10 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Pair of round, flat bodied bottles MET DP-1687-026.jpg|Par okroglih in ploskih steklenic; 1870–1880; porcelan; prva steklenica: 26,4 × 21 × 10,6 cm, druga steklenica: 25,7 × 20,2 × 10,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Wall Clock, c. 1880, probably made by Escalier de Cristal, Paris, bronze and enamel - Art Institute of Chicago - DSC09884.JPG|Stenska ura; okoli leta 1880; bron in emajl; verjetno izdelal Escalier de Cristal (Pariz); Umetnostni inštitut iz Chicaga (ZDA)
Slika:Rex Whistler - Wallpaper in the Chinoiserie Style, with a Picture Frame as its Central Motif 1932.jpg|Ozadje v slogu chinoiserie, katerega osrednji motiv je Rex Whistler s slikovnim okvirjem]]
</gallery>
== Kitajski porcelan ==
Od [[renesansa|renesanse]] do 18. stoletja so zahodni oblikovalci poskušali posnemati tehnično dovršenost kitajskega izvoznega porcelana (in kar zadeva japonski izvozni porcelan - Evropejci so bili na splošno nejasni kot izvor 'orientalskega' uvoza), le z delnim uspehom. Eden prvih uspešnih poskusov je bil na primer [[Medičejski porcelan]], ki je bil izdelan v Firencah v poznem 16. stoletju. Kljub temu, da nikoli ni bil komercialne narave, je bil naslednji večji poskus ponovitve kitajskega porcelana tovarna mehkih paste v [[Rouen]]u leta 1673, z Edme Poterat, ki je bil cenjen kot ustvarjalec francoske tradicije lončarstva z mehko pasto, je leta 1647 odprl svojo tovarno.<ref>{{cite web|last=Editors |first=The |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510765/Rouen-ware |title=Rouen ware | pottery |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2015-06-18}}</ref> Na koncu so si prizadevali posnemati trde paste iz porcelana, ki so bile zelo spoštovane. Neposredna imitacija kitajskih modelov v [[fajansa|fajansi]] se je začela v poznem 17. stoletju, v evropsko proizvodnjo porcelana, najbolj naravno v čajnih izdelkih in je dosegla vrhunec v rokoko chinoiserie (približno 1740–1770).
Najstarejša namigovanja o chinoiserie se pojavljajo v začetku 17. stoletja, v umetnosti narodov z aktivnimi podjetji Vzhodne Indije, Nizozemske in Anglije, nato do sredine 17. stoletja tudi na Portugalskem. Lončene glazirane posode, izdelane v [[Delft]]u in drugih nizozemskih mestih, so v začetku 17. stoletja prevzele pristno modro-belo barvo Ming. Po izidu knjige Johana Nieuhofa je 150 slik spodbudilo chinoiserie in postal je še posebej priljubljen v 18. stoletju. Zgodnji keramični izdelki v [[Meissenski porcelan|Meissenskem porcelanu]] in drugih tovarnah so naravno posnemali kitajske modele, čeprav so oblike za 'uporabne izdelke', namizne in čajne izdelke običajno ostajale zahodne in pogosto temeljile na srebrnih oblikah. Dekorativni izdelki, kot so vaze, so sledile kitajskim oblikam.
<gallery widths="170px" heights="170px">
Slika:MediciPorcelainBottle1.png|Porcelanasta steklenica Medici; 1575-1787; Louvre. Igralnica porcelana v San Marcu je bila eden najstarejših uspešnih poskusov posnemanja kitajskega porcelana v evropski zgodovini.<ref name="britannica1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/372403/Medici-porcelain |title=Medici porcelain |publisher=Britannica.com |date=2013-07-22 |accessdate=2015-06-18}}</ref>
Slika:Coffeepot MET DP166663.jpg|Avstrijska kava; okoli 1720; porcelan iz trde paste; 17,8 × 15,9 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
Slika:Covered vase MET DP260828.jpg|Pokrite vaze; okoli 1770; porcelan iz mehke paste; višina: 38,7 cm, širina: 16,5 cm; Metropolitanski muzej umetnosti
</gallery>
== Slikarstvo ==
Ideje o dekorativni in slikovni umetnosti Vzhoda so prežele evropsko in ameriško umetniško in obrtniško sceno. Na primer, v Združenih državah Amerike je »Charleston do sredine 18. stoletja uvažal impresivno paleto azijskih izvoznih luksuznih dobrin [na primer] ... slike.«<ref>Leath, R. A.. (1999). "After the Chinese Taste": Chinese Export Porcelain and Chinoiserie Design in Eighteen-Century Charleston. ''[https://www.jstor.org/stable/25616724 Historical Archaeology]'', ''33''(3), 48–61.</ref> Vidiki kitajskega slikarstva, ki so bili integrirani v evropsko in ameriška vizualna umetnost vključujejo asimetrične kompozicije, lahkotne teme in splošen občutek muhavosti.
Na Williama Alexandra (1767–1816), britanskega slikarja, ilustratorja in graverja, ki je v 18. stoletju potoval po vzhodni Aziji in na Kitajsko, je neposredno vplivala kultura in pokrajina, ki jo je videl na vzhodu.<ref name=":1">{{Cite book|title = Chinoiserie: Commerce and Critical Ornament in Eighteenth-Century Britain|last = Sloboda|first = Stacey|publisher = Manchester UP|year = 2014|isbn = 978-0-7190-8945-9|location = New York|pages = 29, 33}}</ref> Predstavil je idealiziran, romantiziran prikaz kitajske kulture, vendar so nanj vplivali »vnaprej določeni vizualni znaki«. Medtem ko so pokrajine chinoiserie, ki jih je upodobil Aleksander, natančno odražale kitajsko pokrajino, »je paradoksalno, da je to posnemanje in ponavljanje ikoničnih znakov Kitajske, ki izničijo samo možnost avtentičnosti in jih upodabljajo v stereotipe«. Prikaz Kitajske in vzhodne Azije v evropskem in ameriškem slikarstvu je bil odvisen od razumevanja vzhoda s strani zahodnih predsodkov, ne pa reprezentacije vzhodne kulture kot je v resnici.
== Notranja oprema ==
[[File:Albert von Keller 001.jpg|thumb|left|Prikaz kitajskega zložljivega zaslona kot notranje opreme v oljni sliki ''Chopin'' (1873), Alberta von Kellerja]]
[[File:Behang.chinoiserie.jpg|thumb|right|Slikano platno kot tapeta za stene, Geelvinck-Hinlopen Huis]]
[[File:Chinesisches Teehaus Potsdam IMG 3489.jpg|thumb|Kitajska hiša iz Potsdama (Nemčija)]]
[[File:Chinese Village.jpg|thumb|"Kitajska vas" v Carskem selu, ki ga je naročila Katarina Velika]]
[[File:Palazzina cinese 0001.JPG|thumb|"Kitajska palača" iz Palerma, narilo Ferdinanda I. Sicilskega]]
Različni evropski monarhi, na primer [[Ludvik XV. Francoski]], so chinoiserie dajali posebno naklonjenost, saj se je lepo mešala z rokoko slogom. Celotne sobe, denimo tiste v [[Graščina Chantilly |Château de Chantilly]], so bile poslikane s kompozicijami chinoiserie, umetniki, kot je [[Antoine Watteau]] in drugi, pa so v ta slog vnesli strokovno obrt.<ref>{{cite web|url=http://www.gotheborg.com/glossary/glossaryindex.htm?http://www.gotheborg.com/glossary/data/chinoiserie.shtml|title=chinoiserie|author=Jan-Erik Nilsson|publisher=Gothenborg.com|accessdate=2007-09-17}}</ref> Srednjeevropske palače, kot sta grad Wörlitz ali grad Pillnitz, imajo sobe, okrašene s kitajskimi značilnostmi, medtem ko v palači [[Sanssouci]] pri [[Potsdam]]u stoji ''Zmajeva hiša'' (''Das Drachenhaus'') in ''Kitajska hiša'' (''Das Chinesische Haus'').<ref>張省卿 (Sheng-Ching Chang),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang- shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社(Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015, pp. 44–45.</ref> Paviljoni užitka v 'kitajskem slogu' so se pojavili v formalnih parterjih poznobaročnih in rokokojskih nemških in ruskih palač ter v ploščicah v [[Aranjuez]]u blizu [[Madrid]]a. Kitajske vasi so bile zgrajene v gorskem parku Wilhelshöhe blizu Kassla v Nemčiji; v Drottningholmu na Švedskem in v Carskem selu v Rusiji. Zlasti mize za čaj iz mahagonija Thomasa Chippendala in kitajske omare so bile okrašene z zasteklitvami in ograjami, c. 1753–70, toda trezne poklone opremljenosti zgodnjih Qing učenjakov so bile tudi naturalizirane, saj se je ''tang'' razvil v srednje-gruzijsko stransko mizo in v naslonjačih s hrbtišči, primernih za angleške gospode in kitajske učenjake. Vsaka prilagoditev kitajskih načel oblikovanja ne spada v osrednji chinoiserie. Mediji so vključevali imitacijo poslikave posode z lakom in poslikan kositer (''tôle''), zgodnje poslikana ozadja na rjuhah, po gravurah Jean-Baptiste Pillementa ter keramične figurice in namizne okraske.
V 17. in 18. stoletju so Evropejci začeli izdelovati pohištvo, ki je posnemalo pohištvo iz kitajskega laka. Pogosto so ga krasili ebenovina in slonovina ali kitajski motivi, kot so pagode. Thomas Chippendale je pomagal popularizirati proizvodnjo pohištva chinoiserie z izdajo svoje oblikovalske knjige ''The Gentleman and Cabinet-maker's Director: Being a large Collection of the Most Elegant and Useful Designs of Household Furniture, In the Most Fashionable Taste''. Njegovi modeli so bili vodnik za zapleteno chinoiserie pohištvo in njegovo dekoracijo. Njegovi stoli in omare so bili pogosto okrašeni s prizori pisanih ptic, cvetov ali podob eksotičnih namišljenih krajev. Kompozicije te dekoracije so bile pogosto nesimetrične.
Povečana uporaba ozadij v evropskih domovih v 18. stoletju odraža tudi splošno fascinacijo z motivi chinoiserie. Z vzponom vile in vse večjim okusom po notranjosti, osvetljeni s soncem, je priljubljenost ozadij rasla. John Cornforth ugotavlja, da so prej »teksture tapiserij, žamet in damast absorbirale svetlobo«, zdaj pa je bil splošni interes dekoracija, ki odseva svetlobo. Povpraševanje po tapetah, ki so jih ustvarili kitajski umetniki, se je začelo najprej pri evropskih aristokratih med letoma 1740 in 1790.<ref name=":3">{{Cite journal|url = |title = Wallpaper and its History|last = Entwistle|first = E. A.|date = 1961|journal = Journal of the Royal Society of Arts|doi = |pmid = |access-date = |pages = 450–456}}</ref> Razkošna ozadja, ki so jim bila na voljo, so bila edinstvena, ročno izdelana in draga. Poznejše ozadje z motivi chinoiserie je postalo dostopno srednjem razredu, ko se je lahko natisnilo in tako nastalo v različnih kategorijah in cenah.<ref>{{Cite book|title = Behind Closed Doors|last = Vickery|first = Amanda|publisher = Yale UP|year = 2009|isbn = 978-0-300-16896-9|location = New Haven, CT|pages = 151}}</ref>
Vzorci na ozadju chinoiserie so podobni pagodam, cvetličnim vzorcem in eksotičnim namišljenim prizorom, ki jih najdemo na pohištvu in porcelanu chinoiserie. Tako kot pohištvo chinoiserie in druge dekorativne oblike umetnosti so tudi chinoiserie ozadje običajno postavljali v spalnice, toalete in druge zasebne prostore hiše. Vzorec na ozadju naj bi dopolnjeval dekorativne predmete in pohištvo v sobi ter ustvaril komplementarno ozadje.
== Arhitektura in parki ==
Evropsko razumevanje kitajskega in vzhodnoazijskega oblikovanja vrtov je ponazorjeno z uporabo besede ''Sharawadgi'', ki se razume kot lepota, brez reda, ki ima obliko estetsko prijetne nepravilnosti v krajinskem oblikovanju. Beseda je potovala skupaj z uvoženimi lakiranimi izdelki iz Japonske, kjer je bil ''shara'aji'' idiom pri ocenjevanju oblikovanja v dekorativni umetnosti.<ref>{{Cite journal|url = |title = Japanese Art, Aesthetics, and a European Discourse: Unraveling Sharawadgi|last = Kuitert|first = Wybe|date = 2014|journal = Japan Review|doi = |pmid = |access-date = |pages = 78|volume = 27}}[http://ngjs.nl/files/artikelen/2014_Unraveling_Sharawadgi_Kuitert.pdf Online as PDF]</ref> Sir William Temple (1628–1699), ki se sklicuje na takšno umetniško delo, v svoj esej'' Gardens of Epicurus'', napisan leta 1685 in objavljen leta 1690, uvaja izraz ''sharawadgi''. Pod Templovim vplivom so evropski vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabili koncept ''sharawadgi'', da so ustvarili vrtove, za katere se verjame, da odražajo asimetrijo in naturalizem vzhodnih vrtov.
Ti vrtovi pogosto vsebujejo različne dišeče rastline, cvetje in drevesa, okrasne skale, ribnike ali jezero z ribami in zvite poti. Pogosto jih obdaja zid. Arhitekturne značilnosti teh vrtov pogosto vključujejo pagode, svečane dvorane, ki se uporabljajo za praznovanja ali počitnice, paviljone s cvetjem in sezonske elemente.<ref>Zhou, Ruru (2015). "Chinese Gardens". ''China Highlights''.</ref>
Krajine, kot so londonski Kew Gardens, kažejo izrazit kitajski vpliv v arhitekturi. Monumentalna pagoda s 163 metri v središču vrta, ki jo je oblikoval in zgradil William Chambers, ima močne angleške arhitekturne elemente, kar je prineslo produkt kombiniranih kultur (Bald, 290). Njegova replika je bila zgrajena v münchenskem ''Englischer Garten'', medtem ko ''Kitajski vrt Oranienbaum'' vključuje še eno pagodo in tudi kitajsko čajnico. Čeprav je vzpon resnejšega pristopa v neoklasicizmu od 1770-ih naprej po navadi nadomestil orientalsko navdihnjene modele, je na vrhuncu regetskega "grškega" pohištva princ Regent prišel s primerom paviljona v Brightonu in Chamberlainova manufaktura ''Worcester china'' posnemala ''Imari'' posodo.
== Čaj ==
[[File:Moscow 05-2017 img44 Tea House at Myasnitskaya.jpg|right|thumb|Čajnica na ulici Mjasnickaja v Moskvi]]
Ena od stvari, ki je pripomogla k priljubljenosti chinoiserie, je bil modni napitek iz 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/sections/thesalt/2015/04/07/396664685/tea-tuesdays-how-tea-sugar-reshaped-the-british-empire|title=Tea Tuesdays: How Tea + Sugar Reshaped The British Empire|author=|date=|website=npr.org|accessdate=12 April 2018}}</ref> Ženska in domača kultura pitja čaja je zahtevala primerno ''chinoiserie mise en scène''. Po besedah Beeversa je bilo »pitje čaja temeljni del vljudne družbe; veliko zanimanja za kitajske izvozne izdelke in chinoiserie je izhajalo iz želje po ustvarjanju ustreznih nastavitev za ritual pitja čaja«. Po letu 1750 je Anglija letno uvozila 10.000.000 funtov čaja, kar dokazuje, kako razširjena je bila ta praksa.<ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Reka N. |title=English Tea Caddy |journal=Bulletin (St. Louis Art Museum) |date=1979 |volume=15 |issue=2 |pages=174–175 |jstor=40716247 }}</ref> Okus porcelana chinoiserie, tako izvoznih izdelkov kot evropskih imitacij in pitja čaja je bil bolj povezan z ženskami kot moškimi. Številne aristokratske in družbeno pomembne ženske so bile znane zbiralke porcelana chinoiserie, med njimi kraljica Marija, kraljica Anne, Henrietta Howard in vojvodinja Queensbury, vse družbeno pomembne ženske. To je pomembno, saj so bili njihovi domovi vzor dobrega okusa in družabnosti.<ref>{{cite journal |last1=Porter |first1=David |title=Monstrous Beauty: Eighteenth-Century Fashion and the Aesthetics of the Chinese Taste |journal=Eighteenth-Century Studies |date=2002 |volume=35 |issue=3 |pages=395–411 |doi=10.1353/ecs.2002.0031 }}</ref> En sam zgodovinski incident, v katerem je prišlo do »hude konkurence med Margaretto, 2. vojvodo Portlandom, in Elizabeth, grofico Ilchester, za japonsko modro-belo ploščo«, prikazuje, kako so bogate potrošnice potrdile svojo kupno moč in igrale vlogo pri ustvarjanju prevladujoče mode.
== Literarna kritika ==
Izraz se uporablja tudi v literarni kritiki za opis očiščenega '' Chinese-esque'' sloga pisanja, kakršen je Ernest Bramah v svojih Kai Lung zgodbah, Barry Hughart v svojih romanih ''Master Li & Number Ten Ox'' in Stephen Marley v svojih ''Chia Black Dragon'' seriji.
== Moda ==
Izraz se uporablja tudi v modni industriji za opis »dizajna v tekstilu, modi in dekorativni umetnosti, ki izhajajo iz kitajskih slogov«.<ref>{{Cite book |title=The Fairchild Dictionary of Fashion |last=Calasibetta |first=Charlotte Mankey |author2=Tortora, Phyllis |authorlink= |year=2010 |publisher=Fairchild Publications |location=New York |isbn=978-1-56367-973-5 |page= |url=http://fairchildpub.files.wordpress.com/2009/08/fashion-dictionary-sample1.pdf |accessdate=2011-02-17 |quote= }}</ref>
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*Chang, Sheng-Ching (張省卿),《東方啓蒙西方 – 十八世紀德國沃里兹(Wörlitz)自然風景園林之中國元素(Dongfang qimeng Xifang – shiba shiji Deguo Wolizi (Wörlitz) ziran fengjing yuanlin zhi Zhongguo yuansu) 》 (The East enlightening the West – Chinese elements in the 18th century landscape gardens of Wörlitz in Germany), 台北 (Taipei):輔仁大學出版社 (Furendaxue chubanshe; Fu Jen University Bookstore), 2015.
*Eerdmans, Emily (2006). "The International Court Style: William & Mary and Queen Anne: 1689–1714, The Call of the Orient". Classic English Design and Antiques: Period Styles and Furniture; The Hyde Park Antiques Collection. New York: Rizzoli International Publications. pp. 22–25. ISBN 978-0-8478-2863-0.CS1 maint: ref=harv (link)
*Honour, Hugh (1961). Chinoiserie: The Vision of Cathay. London: John Murray.
== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
{{Commons category| Chinoiserie}}
* [http://www.encyclopedia.com/html/c1/chinoise.asp Chinoiserie] in the Columbia Encyclopedia
* [http://www.getty.edu/art/exhibitions/orient/ (Getty Museum) "Imagining the Orient"] exhibition, 2004–05.
* [http://harpsichordphoto.org/myers/ Example of Chinoiserie in a French Style Harpsichord]
[[Kategorija:Kitajska umetnost]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
[[Kategorija:Rokoko]]
ldntcfxdowcusw26tttlxbux1adcmp6
Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje
0
484195
5724575
5724245
2022-07-27T19:22:48Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em"
|+ <font size="+1">'''Medobčinska zveza'''<br>'''Brda-Zgornje Posočje'''</font><br />
<font size="+1>Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo</font>
|-----
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-----
| align="center" colspan=2 | [[Slika:Panorama Gorizia (estate) 5.jpg|350px]]
|}
|-----
| [[Sedež uprave]] || [[Gorica, Italija|Gorica]]
|-----
| [[Italijanske občine|Občine]] || 12 občin* <br>
(postopek priključevanja še poteka)
|-----
| [[Površina]] || km²
|-----
| [[Prebivalstvo]] ||
|-----
| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] ||
|-----
| Upravitelj || [[Rodolfo Ziberna]]
|-----
| Spletna stran || [http://www.collio-altoisonzo.utifvg.it/ www.collio/altoisonzo.utifvg.it]
|-----
| Lokacija v [[Furlanija-Julijska krajina|deželi]] || [[Slika:UTI del Collio - Alto Isonzo in Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|280px]]
|-----
|}
'''Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje''' tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, ({{lang-it|Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo}}), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih [[območna medobčinska zveza|območnih medobčinskih zvez]] v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]], ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]]. Sestavlja jo dvanajst [[Občina|občin]], ki imajo skupno 72.499 prebivalcev. Sedež območne medobčinske zveze je v [[Gorica, Italija|Gorici]].
==Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje==
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
!prebivalstvo
!površina
!nadmorska višina
|-
|[[Capriva dei Friuli|Koprivno]]
|Capriva del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.708
|align=center|6,32 [[km2]]
|align=right|49 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Krmin]]
|Cormons
|[[Slika:Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|7.366
|align=center|35,09 [[km2]]
|align=right|56 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Fara, Italija|Fara]]
|Farra d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Farra d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.712
|align=center|10,25 [[km2]]
|align=right|46 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gorica, Italija|Gorica]]
|Gorizia
|[[Slika:Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|34.453
|align=center|41,26 [[km2]]
|align=right|84 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gradišče, Italija|Gradišče]]
|Gradisca d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Gradisca d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|6.468
|align=center|11,22 [[km2]]
|align=right|32 [[M.n.m.|m.n.m.]]
|-
|[[Mariano]]
||Mariano del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Mariano del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.509
|align=center|8,59 [[km2]]
|align=right|32 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Medja vas/Medeja]]
|Medea
|[[Slika:Map of comune of Medea (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|946
|align=center|7,36 [[km2]]
|align=right|132 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Morar]]
|Moraro
|[[Slika:Map of comune of Moraro (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|754
|align=center|3,57 [[km2]]
|align=right|44 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Moš, Italija|Moš]]
|Mossa
|[[Slika:Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.544
|align=center|6,21 [[km2]]
|align=right|7 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Romans]]
|Romans d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Romans d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|3.726
|align=center|15,5 [[km2]]
|align=right|23 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Šlovrenc, Italija|Šlovrenc]]
|San Lorenzo Isontino
|[[Slika:Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.564
|align=center|4,40 [[km2]]
|align=right|54 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Vileš]]
|Villesse
|[[Slika:Map of comune of Villesse (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.672
|align=center|12,05 [[km2]]
|align=right|12 [[Mnm|m.n.m]]
|
|}
Pristopne izjave k medobčinski zvezi še niso podpisale:
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
|-
|[[Sovodnje]]
|Savogna d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|-
|[[Dolenje v Brdih]]
|Dolegna del Collio
|[[Slika:Map_of_comune_of_Dolegna_del_Collio_(province_of_Gorizia,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg|80px]]
|-
|[[Števerjan]]
|San Floriano del Collio
|[[Slika:Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|}
[[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]]
== Glej tudi==
* [[Upravna delitev Italije]]
{{it-geo-stub}}
[[Kategorija:Območna medobčinska zveza (Italija)]]
b60d7vb475zvoik4roqjcap3u2gyef1
5724576
5724575
2022-07-27T19:23:40Z
Shabicht
3554
/* Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje */
wikitext
text/x-wiki
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em"
|+ <font size="+1">'''Medobčinska zveza'''<br>'''Brda-Zgornje Posočje'''</font><br />
<font size="+1>Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo</font>
|-----
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-----
| align="center" colspan=2 | [[Slika:Panorama Gorizia (estate) 5.jpg|350px]]
|}
|-----
| [[Sedež uprave]] || [[Gorica, Italija|Gorica]]
|-----
| [[Italijanske občine|Občine]] || 12 občin* <br>
(postopek priključevanja še poteka)
|-----
| [[Površina]] || km²
|-----
| [[Prebivalstvo]] ||
|-----
| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] ||
|-----
| Upravitelj || [[Rodolfo Ziberna]]
|-----
| Spletna stran || [http://www.collio-altoisonzo.utifvg.it/ www.collio/altoisonzo.utifvg.it]
|-----
| Lokacija v [[Furlanija-Julijska krajina|deželi]] || [[Slika:UTI del Collio - Alto Isonzo in Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|280px]]
|-----
|}
'''Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje''' tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, ({{lang-it|Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo}}), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih [[območna medobčinska zveza|območnih medobčinskih zvez]] v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]], ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]]. Sestavlja jo dvanajst [[Občina|občin]], ki imajo skupno 72.499 prebivalcev. Sedež območne medobčinske zveze je v [[Gorica, Italija|Gorici]].
==Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje==
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
!prebivalstvo
!površina
!nadmorska višina
|-
|[[Capriva del Friuli|Koprivno]]
|Capriva del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.708
|align=center|6,32 [[km2]]
|align=right|49 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Krmin]]
|Cormons
|[[Slika:Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|7.366
|align=center|35,09 [[km2]]
|align=right|56 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Fara, Italija|Fara]]
|Farra d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Farra d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.712
|align=center|10,25 [[km2]]
|align=right|46 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gorica, Italija|Gorica]]
|Gorizia
|[[Slika:Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|34.453
|align=center|41,26 [[km2]]
|align=right|84 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gradišče, Italija|Gradišče]]
|Gradisca d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Gradisca d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|6.468
|align=center|11,22 [[km2]]
|align=right|32 [[M.n.m.|m.n.m.]]
|-
|[[Mariano]]
||Mariano del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Mariano del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.509
|align=center|8,59 [[km2]]
|align=right|32 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Medja vas/Medeja]]
|Medea
|[[Slika:Map of comune of Medea (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|946
|align=center|7,36 [[km2]]
|align=right|132 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Morar]]
|Moraro
|[[Slika:Map of comune of Moraro (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|754
|align=center|3,57 [[km2]]
|align=right|44 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Moš, Italija|Moš]]
|Mossa
|[[Slika:Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.544
|align=center|6,21 [[km2]]
|align=right|7 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Romans]]
|Romans d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Romans d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|3.726
|align=center|15,5 [[km2]]
|align=right|23 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Šlovrenc, Italija|Šlovrenc]]
|San Lorenzo Isontino
|[[Slika:Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.564
|align=center|4,40 [[km2]]
|align=right|54 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Vileš]]
|Villesse
|[[Slika:Map of comune of Villesse (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.672
|align=center|12,05 [[km2]]
|align=right|12 [[Mnm|m.n.m]]
|
|}
Pristopne izjave k medobčinski zvezi še niso podpisale:
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
|-
|[[Sovodnje]]
|Savogna d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|-
|[[Dolenje v Brdih]]
|Dolegna del Collio
|[[Slika:Map_of_comune_of_Dolegna_del_Collio_(province_of_Gorizia,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg|80px]]
|-
|[[Števerjan]]
|San Floriano del Collio
|[[Slika:Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|}
[[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]]
== Glej tudi==
* [[Upravna delitev Italije]]
{{it-geo-stub}}
[[Kategorija:Območna medobčinska zveza (Italija)]]
t1zxmzvjj9ssuu6vrumfwm3kuvztp3k
5724606
5724576
2022-07-27T20:26:22Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em"
|+ <font size="+1">'''Medobčinska zveza'''<br>'''Brda-Zgornje Posočje'''</font><br />
<font size="+1>Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo</font>
|-----
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-----
| align="center" colspan=2 | [[Slika:Panorama Gorizia (estate) 5.jpg|350px]]
|}
|-----
| [[Sedež uprave]] || [[Gorica, Italija|Gorica]]
|-----
| [[Italijanske občine|Občine]] || 12 občin* <br>
(postopek priključevanja še poteka)
|-----
| [[Površina]] || km²
|-----
| [[Prebivalstvo]] ||
|-----
| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] ||
|-----
| Upravitelj || [[Rodolfo Ziberna]]
|-----
| Spletna stran || [http://www.collio-altoisonzo.utifvg.it/ www.collio/altoisonzo.utifvg.it]
|-----
| Lokacija v [[Furlanija-Julijska krajina|deželi]] || [[Slika:UTI del Collio - Alto Isonzo in Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|280px]]
|-----
|}
'''Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje''' tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, ({{lang-it|Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo}}), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih [[območna medobčinska zveza|območnih medobčinskih zvez]] v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]], ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]]. Sestavlja jo dvanajst [[Občina|občin]], ki imajo skupno 72.499 prebivalcev. Sedež območne medobčinske zveze je v [[Gorica, Italija|Gorici]].
==Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje==
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
!prebivalstvo
!površina
!nadmorska višina
|-
|[[Capriva del Friuli|Koprivno]]
|Capriva del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.708
|align=center|6,32 [[km2]]
|align=right|49 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Krmin]]
|Cormons
|[[Slika:Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|7.366
|align=center|35,09 [[km2]]
|align=right|56 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Fara, Italija|Fara]]
|Farra d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Farra d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.712
|align=center|10,25 [[km2]]
|align=right|46 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gorica, Italija|Gorica]]
|Gorizia
|[[Slika:Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|34.453
|align=center|41,26 [[km2]]
|align=right|84 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Gradišče, Italija|Gradišče]]
|Gradisca d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Gradisca d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|6.468
|align=center|11,22 [[km2]]
|align=right|32 [[M.n.m.|m.n.m.]]
|-
|[[Mariano]]
||Mariano del Friuli
|[[Slika:Map of comune of Mariano del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.509
|align=center|8,59 [[km2]]
|align=right|32 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Medja vas/Medeja]]
|Medea
|[[Slika:Map of comune of Medea (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|946
|align=center|7,36 [[km2]]
|align=right|132 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Morar]]
|Moraro
|[[Slika:Map of comune of Moraro (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|754
|align=center|3,57 [[km2]]
|align=right|44 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Moš, Italija|Moš]]
|Mossa
|[[Slika:Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.544
|align=center|6,21 [[km2]]
|align=right|7 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Romans]]
|Romans d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Romans d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|3.726
|align=center|15,5 [[km2]]
|align=right|23 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Šlovrenc ob Soči]]
|San Lorenzo Isontino
|[[Slika:Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.564
|align=center|4,40 [[km2]]
|align=right|54 [[Mnm|m.n.m]]
|-
|[[Vileš]]
|Villesse
|[[Slika:Map of comune of Villesse (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|align=right|1.672
|align=center|12,05 [[km2]]
|align=right|12 [[Mnm|m.n.m]]
|
|}
Pristopne izjave k medobčinski zvezi še niso podpisale:
{| class="wikitable sortable"
|- align=right
!občina
!italijansko ime
!lokacija
|-
|[[Sovodnje]]
|Savogna d'Isonzo
|[[Slika:Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|-
|[[Dolenje v Brdih]]
|Dolegna del Collio
|[[Slika:Map_of_comune_of_Dolegna_del_Collio_(province_of_Gorizia,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg|80px]]
|-
|[[Števerjan]]
|San Floriano del Collio
|[[Slika:Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]]
|}
[[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]]
== Glej tudi==
* [[Upravna delitev Italije]]
{{it-geo-stub}}
[[Kategorija:Območna medobčinska zveza (Italija)]]
5by5pv00fat2nvph6j9o0h47hnqr0g0
Uporabniški pogovor:A09090091
3
486683
5724569
5723305
2022-07-27T19:14:19Z
Ljuba brank
92351
/* Popravljanje infopolja */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
:::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST)
:::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST)
:::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST)
== Popravljanje infopolja ==
V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST)
jy7qfueuc0ur6td7am3x3idyqu3142l
5724588
5724569
2022-07-27T19:57:16Z
A09090091
188929
/* Popravljanje infopolja */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
:::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST)
:::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST)
:::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST)
== Popravljanje infopolja ==
V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST)
suotfkm8sesm8wocdp4eihf1iqg3spd
Zgodovina biologije
0
486871
5724649
5711642
2022-07-28T06:35:42Z
Yerpo
8417
/* Klasična genetika, moderna sinteza in evolucijska teorija */ pnp
wikitext
text/x-wiki
[[File:Erasmus Darwin Temple of Nature.jpg|thumb|243x243px|Naslovnica pesniške zbirke ''The Temple of Nature'', ki jo je napisal [[Erasmus Darwin]], stari oče [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]], avtorja [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]]. Slika prikazuje boginjo, ki odstira zaveso izpred boginje [[Artemida (mitologija)|Artemide]], ki je v tem primeru metafora za naravo.]]
'''Zgodovina biologije''' obravnava potek raziskovanja [[Življenje|življenja]], ki se je začel že ob začetkih človeške [[Vrsta (biologija)|vrste]] in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog. Pojmovanje [[Biologija|biologije]] kot znanstvene in [[Naravoslovne vede|naravoslovne]] vede se je pojavilo šele v 19. stoletju, čeprav so se z njo ukvarjali že od samih začetkov, saj so bila njena spoznanja bistvena v tradicionalni [[Medicina|medicini]] in preučevanju [[Živali|živalskih]] ter [[Rastline|rastlinskih]] vrst, ki so živele skupaj s prvimi [[Civilizacija|civilizacijami]], še posebno pozornost pa so posvetili gospodarsko pomembnejšim vrstam. Med bolj poznane mejnike zagotovo spadajo [[ajurveda]] (indijska tradicionalna medicina), egipčanska medicina in dela grških mislecev [[Aristotel|Aristotla]] ter [[Klavdij Galen|Galena]], ki sta delovala v grško-rimskem svetu. Njune ugotovitve so v [[Srednji vek|srednjem veku]] nadalje razvijali [[Muslimani|muslimanski]] zdravniki, med katerimi izstopa [[Perzija|perzijski]] učenjak [[Avicenna|Avicena]]. Velik napredek je biologija doživela v času evropske [[Renesansa|renesanse]], ko so se takratni izobraženci začeli zanimati za [[empirizem]] in odkrivanje novih [[Vrsta (biologija)|vrst]] bitij. Ena izmed ključnih renesančnih znanstvenikov sta bila anatom [[Andreas Vesalius]] in zdravnik ter anatom [[William Harvey]], ki sta izvajala različne eksperimente na področju človeške [[Fiziologija|fiziologije]] ter [[Morfologija (biologija)|morfologije]]. Velik napredek sta v takratnem času omogočila prirodoslovca [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] in [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon]], ki sta začela z razvrščanjem živih bitij in njihovih [[Fosil|fosilnih ostankov]], pozornost pa sta namenjala tudi [[Ontogenija|ontogenetskemu]] razvoju in [[Vedenje|vedenju]] [[Organizem|organizmov]].
[[Antonie van Leeuwenhoek]] je zaslovel z izdelavo prvega enostavnega [[Mikroskop|mikroskopa]], kar je vodilo v spoznavanje takrat še neraziskanega sveta [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]], na podlagi česar je bila kasneje postavljena [[celična teorija]]. Spoznanja o raznolikosti in razvoju življenja je obenem uporabila [[teologija]] z razvojem tako imenovane naravne teologije, ki je dokaze za obstoj [[Bog|boga]] iskala v naravi, zagovarjala hipotezo o stvarjenju ter pomembno vplivala na [[Filozofija|filozofijo]] takratnega časa. Revolucionaren preobrat pa je filozofija doživela s postavitvijo [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]], ki je močno spremenila način razmišljanja izobražencev.
V 18. in 19. stoletju sta [[botanika]] in [[zoologija]] dobili naziv znanstvenih disciplin, čeprav je bilo preučevanje vrst razširjeno že pred tem obdobjem, a se v glavnem ni podrejalo pravilom raziskovanja v naravoslovnih vedah. Razvijati so se začele tudi [[biogeografija]], [[ekologija]] in [[etologija]], saj so [[Naravoslovje|naravoslovci]], kot je bil denimo [[Alexander von Humboldt]], svojo pozornost posvetili odnosom med organizmi in okoljem ter vprašanju, kakšno vlogo ima pri tem geografska razširjenost. Hkrati so takratni naravoslovci začeli obravnavati spreminjanje in [[izumiranje]] vrst, saj nespremenljivost vrst ni bila več [[Verska resnica|dogma]]. Spoznanja iz [[Embriologija|embriologije]] in [[Paleontologija|paleontologije]] so pomembno vplivala na nastanek Darwinove evolucijske teorije z [[Naravni izbor|naravnim izborom]]. V 19. stoletju so dokončno ovrgli [[Abiogeneza|hipotezo o spontanem nastanku življenja]], kljub temu pa mehanizmi dedovanja in osnove [[Genetika|genetike]] še niso bile poznane.
Šele v zgodnjem 20. stoletju, ko so ponovno odkrili dela [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]], se je začel pospešen razvoj [[Genetika|genetike]], pri čemer so imeli glavno vlogo [[Thomas Hunt Morgan]] in njegovi študenti, ki so povečali prepoznavnost [[Populacija (biologija)|populacijske]] genetike in teorije moderne sinteze. Pojav novih bioloških disciplin je sovpadal z odkritjem dvovijačne (helikalne) zgradbe molekule [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], ki sta jo predlagala [[James Dewey Watson|Watson]] in [[Francis Crick|Crick]]. Obenem se je biologija začela deliti na dve večji področji; in sicer na biologijo, ki se ukvarja z nivojem organizma, in [[Celična biologija|celično]] ter [[Molekularna biologija|molekularno biologijo]], ki se posvečata predvsem mikroskopskim organizacijskim nivojem življenja. V poznem 20. stoletju sta večja odkritja prispevali tudi [[genomika]] in [[proteomika]] z raziskovanjem novih molekularnih tehnik ter vplivov okolja na izražanje genov.
Med najbolj znane biologe slovenskega področja poleg ostalih pogosto uvrščamo: 17. stoletje - [[Janez Vajkard Valvasor]]; 18. stoletje - [[Giovanni Antonio Scopoli]]; 19. stoletje - [[Henrik Freyer]], [[Žiga Zois]], [[Fran Erjavec]], [[Ivan Regen]]; 20. in 21. stoletje - [[Jovan Hadži]], [[Zmago Bufon]], [[Miroslav Zei]], [[Tone Wraber]]. Po nekaterih ocenah razvoj slovenske biologije sicer zaostaja za svetovnim, biologija pa, primerjalno glede na ostale znanosti, v Sloveniji v splošni populaciji uživa nenavadno nizek ugled.<ref name="Vilhar">{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/bzid/geni/pdf/vilhar-clanek.pdf |title=Pomen biološkega znanja za splošno izobrazbo |accessdate=17.12.2020 |date= |format=pdf |work=Barbara Vilhar }}</ref>
== Etimologija ==
Izraz biologija izvira iz [[Grščina|grščine]], kjer beseda ''bios'' pomeni življenje in pripona ''-logy'' ponazarja besedno zvezo "veda o".<ref>{{Navedi splet|title=biology {{!}} Origin and meaning of biology by Online Etymology Dictionary|url=https://www.etymonline.com/word/biology|website=www.etymonline.com|accessdate=2020-11-22|language=en}}</ref> Termin biologija je bil najverjetneje v [[naravoslovje]] uveden neodvisno s strani več raziskovalcev; [[Thomas Beddoes]] ga je uporabil leta 1799, [[Karl Friedrich Burdach]] leta 1800, [[Gottfried Reinhold Treviranus]] v svoji knjigi ''Philosophie der lebenden Natur'' leta 1802 in [[Jean-Baptiste Lamarck]] v delu ''Hydrogeologie'' iz leta 1802.<ref>{{Navedi knjigo|edition=Orig.-Ausg|title=Geschichte der Biologie die Wissenschaft vom Leben|url=https://www.worldcat.org/oclc/249521190|location=München|isbn=978-3-406-50834-9|oclc=249521190|last=Junker |first=Thomas}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Biology in the nineteenth century : problems of form, function, and transformation|url=https://www.worldcat.org/oclc/3360878|location=Cambridge|isbn=0-521-21861-6|oclc=3360878|last=Coleman |first=William}}</ref>
Pred začetkom uporabe besede biologija so raziskovanje živali in rastlin poimenovali z različnimi termini. [[Prirodopis|Prirodoslovje]] (tudi prirodopis) se je v veliki meri nanašalo na opisovalne vidike biologije, a je zajemalo tudi [[Mineralogija|mineralogijo]] in nekatera druga področja, ki danes ne sodijo med biološke panoge. Naravna [[filozofija]] in naravna [[teologija]] sta se uporabljali za razprave, ki so se dotikale [[Življenje|življenja]] samega, vzrokov za obstoj življenja in vedenja živali, hkrati pa so sem spadale tudi sodobne [[geologija]], [[fizika]], [[kemija]] in [[astronomija]]. [[Fiziologija]] in botanična [[farmakologija]] ste se prištevali k medicini, saj so se z njima ukvarjali predvsem zdravniki, za katere je bilo nekoč znanje botanike zelo pomembno. [[Botanika]], [[zoologija]] in [[paleontologija]] so v 18. in 19. stoletju postopoma zamenjale izraz prirodoslovje.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=The growth of biological thought : diversity, evolution, and inheritance|url=https://www.worldcat.org/oclc/7875904|publisher=Belknap Press|date=1982|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-36445-7|oclc=7875904|last=Mayr |first=Ernst}}</ref><ref name=":0" />
== Od prvih civilizacij do srednjega veka ==
[[File:Divinatory livers Louvre AO19837.jpg|thumb|left|Glineni modeli živalskih jeter iz 9. ali 8. stoletja pred našim štetjem.|287x287_pik]]
=== Zgodnje kulture ===
V zgodnjih kulturah je bilo bistveno, da so ljudje med seboj prenašali znanje o [[Rastline|rastlinah]] in [[Živali|živalih]] ter na tak način povečevali svojo sposobnost preživetja v naravi. Obenem je verjetno, da so poznali določena dejstva o človeški in živalski [[Anatomija|anatomiji]], ki so jih pridobili predvsem s pomočjo lova ter razkosavanja mesa. Za organizacijo lova je bilo pomembno tudi poznavanje vzorcev živalskih [[Selitev ptic|selitev]]. Velika prelomnica v znanju biologije zgodnjih kultur se je zgodila z [[Neolitska revolucija|neolitsko revolucijo]] pred približno 10 000 leti, ko so ljudje prvič začeli gojiti kulturne rastline in [[Udomačitev|udomačevati]] različne živalske vrste, ki so jih uporabljali predvsem kot vir hrane ([[drobnica]], [[govedo]]) ali kot spremljevalce na lovu ([[Pes|psi]]).<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=3rd ed., rev. and expanded|title=A history of the life sciences|url=https://www.worldcat.org/oclc/50410202|publisher=M. Dekker|date=2002|location=New York|isbn=0-8247-0824-5|oclc=50410202|last=Magner |first=Lois N.}}</ref>
Prve civilizacije, kot so denimo [[Mezopotamija]], [[Egipt]] in [[Kitajska]], so imele precej učenjakov, ki so se ukvarjali z naravoslovnimi vedami.<ref name=":1" />
==== Mezopotamija ====
V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] ni bilo opaznega velikega zanimanja za naravni svet, saj so se v večji meri posvečali raziskovanju sveta bogov. Tako so živalsko [[Fiziologija|fiziologijo]] preučevali predvsem za namene prerokovanja; denimo anatomijo [[Jetra|jeter]], ki so veljala za pomemben [[Organ (biologija)|organ]] pri napovedovanju prihodnosti. Predvideva se, da so znanje o [[Udomačitev|udomačevanju]] in vzreji živali med seboj prenašali ustno, ohranjen je zgolj en dokument o vzreji konj.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Ancient Mesopotamia : new perspectives|url=https://www.worldcat.org/oclc/61397691|publisher=ABC-CLIO|date=2005|location=Santa Barbara, Calif.|isbn=1-57607-966-X|oclc=61397691|last=McIntosh |first=Jane}}</ref>
Mezopotamci niso poznali stroge ločnice med znanostjo v današnjem pomenu besede in magijo.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Civilizations of the ancient Near East|url=https://www.worldcat.org/oclc/32013077|location=New York|isbn=0-684-19279-9|oclc=32013077|last=Sasson |first=Jack M.}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Mesopotamian witchcraft: toward a history and understanding of Babylonian witchcraft beliefs and literature|url=https://www.worldcat.org/oclc/50008486|publisher=Brill/Styx|date=2002|location=Leiden|isbn=90-04-12387-3|oclc=50008486|last=Abusch |first=I. Tzvi}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Israel's divine healer|url=https://www.worldcat.org/oclc/31937706|publisher=Zondervan|date=1995|location=Grand Rapids, Mich.|isbn=0-310-20029-6|oclc=31937706|last=Brown |first=Michael L.}}</ref> To je najboljše vidno pri zdravljenju bolnih, ko so zdravniki predpisovali zdravila in hkrati tudi magične formule, ki jih je bilo treba ponavljati, da je bolnik ozdravel. Najbolj poznani medicinski spis iz [[Babilon|Babilona]] je ''Diagnostični priročnik'' (''Sakikkū'', SA.GIG), ki ga je napisal ''ummânū'' oziroma glavni učenjak [[Esagil-kin-apli]] iz [[Borsipa|Borsipe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Magic and rationality in ancient Near Eastern and Graeco-Roman medicine|url=https://www.worldcat.org/oclc/55600640|publisher=Brill|date=2004|location=Leiden|isbn=90-04-13666-5|oclc=55600640|author1=Horstmanshoff, H.F.J. |last2=Stol |first2=Marten |last3=Tilburg |first3=Cornelis R. van}}</ref> V vzhodnih [[Semiti|semitskih]] kulturah je avtoriteto na področju medicine predstavljal zdravilec in [[Eksorcizem|eksorcist]], ki so ga imenovali ''āšipu.''<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Poklic je bil deden in je hkrati veljal za enega izmed bolj spoštovanih.<ref name=":4" /> Pojavljal se je tudi tako imenovan ''asu,'' zdravilec, ki je bolezni zdravil s pomočjo različnih pripravkov iz [[Zel|zeli]], živalskih [[Tkivo|tkiv]] in [[Mineral|mineralov]]. Ta položaj pa so lahko zasedali tako moški kot ženske, ki so obenem izvajali manjše operacije, naravnavali izpahe in zlome ter oskrbovali rane. Obstajajo tudi zapisi, ki nakazujejo, da so v Mezopotamiji izvajali preventivne ukrepe ter na tak način omejevali širjenje bolezni.<ref name=":2" />
==== Stara Kitajska ====
[[File:Huang-Quan-Xie-sheng-zhen-qin-tu.jpg|thumb|200x200px|''Opis redkih živali'' (写生珍禽图), naslikal [[Huang Čuan]] (903-965) med vladavino dinastije Song.]]
Na [[Kitajska|Kitajskem]] so biološke tematike obravnavali strokovnjaki različnih disciplin, vse od herbologov, zdravnikov, [[Alkimija|alkimistov]] in filozofov. [[Taoizem|Taoistično]] tradicionalno alkimijo lahko denimo prištevamo med znanosti o življenju, saj se je osredotočala na zdravje, njen glavni cilj pa je bil eliksir večnega življenja. Sistem [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]] se običajno asociira s teorijo o [[Jin in jang|jingu in jangu]] ter [[Pet elementov (vušing)|petih elementih]] (vušing).<ref name=":1" /> Taostični filozofi, kot je na primer [[Džuang Džov]] iz 4. stoletja pred našim štetjem, so izražali [[Evolucija|evolucijske ideje]], saj so zavračali načelo nespremenljivosti [[Vrsta (biologija)|vrst]] in predvidevali, da so se različne lastnosti določene vrste razvile kot prilagoditev na [[habitat]], v katerem vrsta živi.<ref>{{Navedi knjigo|title=The shorter Science and civilisation in China : an abridgement of Joseph Needham's original text|url=https://www.worldcat.org/oclc/3345021|publisher=Cambridge University Press|date=1995|location=Cambridge|isbn=0-521-21821-7|oclc=3345021|last=Needham|first=Joseph|year=|page=|cobiss=}}</ref>
==== Stara Indija ====
Eden najstarejših sistemov [[Medicina|medicine]] je znan kot [[ajurveda]] in izvira iz [[Indijska podcelina|indijske podceline]] izpred 1500 let ter temelji na vsebini knjige ''[[Atharvaveda]]'', ene izmed štirih starodavnih indijskih zbirk znanja ter modrosti.
[[Ajurveda]] temelji na konceptu treh telesnih sokov, ki ga imenujemo tudi [[humoralna medicina]] in se je nekoliko kasneje v spremenjeni obliki pojavil v antični [[Grčija|grški]] medicini, kjer so prepoznavali štiri sokove. Poleg treh tekočin v ajurvedi ločimo tudi pet elementov in sedem temeljnih tkiv, iz katerih naj bi bil zgrajen človeški organizem. Indijski učenjaki so živa bitja razvrščali v štiri kategorije, ki so temeljile na načinu rojstva (iz [[Jajce|jajca]], [[Seme|semena]], vročine in vlage ter [[Maternica|maternice]]), natančno pa so opisali stanje [[Zarodek|zarodka]]. Večji napredek je bil narejen na področju [[Kirurgija|kirurgije]].<ref name=":1" /> Ena izmed bolj zgodnjih razprav indijske medicine je bila naslovljena ''[[Sushruta Samhita]]'' ter napisana v [[Sanskrt|sanskrtu]] (klasičnemu jeziku indijske podceline), v njej pa je opisanih več kot 700 zdravilnih rastlin, 64 pripravkov iz mineralnih sestavih in 57 pripravkov iz živalskih virov.<ref>{{Navedi splet|title=Sushruta -the clinician : Teacher par excellence|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Sushruta-the-clinician-%3A-Teacher-par-excellence-Dwivedi-Dwivedi/336a7530a855f44ee11e2705dfee63daa20692dd|website=undefined|date=2007|accessdate=2020-11-23|language=en|first=G.|last=Dwivedi|first2=S.|last2=Dwivedi}}</ref>
==== Stari Egipt ====
Ohranjenih je več [[Papirus|papirusnih zvitkov]], denimo bolj znana papirus [[Edwin Smith|Edwina Smitha]] (opisuje postopke nekdanjih operacij ter je poimenovan po kupcu tega antičnega besedila, ki je nakup opravil leta 1862) in [[Papirus Ebers|Ebersov papirus]] (zvezek, ki obravnava pripravo zdravilnih učinkovin za zdravljenje različnih bolezni). Oba izvirata iz 16. stoletja pred našim štetjem. Za egipčansko medicino je prav tako značilna [[mumifikacija]], s katero so poskušali ohraniti človeške ostanke v čim boljšem stanju in zavreti proces razgradnje.<ref name=":1" />
=== Grška in rimska antična kultura ===
[[File:161Theophrastus 161 frontespizio.jpg|thumb|left| Naslovnica ponatisa posodobljene različice [[Teofrast|Teofrastovega]] dela iz leta 1644, ki jo je napisal približno 300 let pr.n.št.|238x238_pik]]
Vprašanja o življenju so se v [[Grčija|Grčiji]] pojavljala že med filozofi, ki so delovali pred [[Sokrat|Sokratom]], a ti niso dali pomembnejšega prispevka biološkim znanostim. Večji vpliv so imeli [[Hipokrat]] in njegovi privrženci, ki so med drugim zagovarjali tako imenovano [[Humoralna medicina|humoralno medicino]], ki je temeljila na načelu, da je zdravje vsakega posameznika odvisno od razmerja štirih telesnih sokov ([[Kri|krvi]], sluzi ali flegme, črnega [[Žolč|žolča]] in rumenega žolča), ki naj bi tudi do neke mere določali osebnost človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - medicína|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526067/medicina?query=medicina|website=www.termania.net|accessdate=2020-11-24}}</ref><ref name=":1" />
[[File:ibn al-nafis page.jpg|thumb|Biomedicinski zapisi [[Ibn al-Nafis]]a, ki se je posvečal tudi eksperimentalni disekciji in odkril [[Pljučni krvni obtok|pljučni]] ter koronarni krvni obtok.|284x284_pik]]
Eden najbolj vplivnih grških učenjakov je bil [[Aristotel]], ki je imel sicer na samem začetku delovanja precej [[Psevdoznanost|psevdoznanstvenih]] idej, a je kasneje začel uporabljati načela empirizma in se osredotočati predvsem na raznolikost življenja. Znan je po svojih številnih opazovanjih raznih rastlinskih in živalskih vrst v bližnji okolici ter po zasnovi enega izmed prvih sistemov [[Taksonomija|taksonomije]], ki pa ni temeljil na naravnih odnosih med organizmi, ampak je kot glavni kriterij uporabljal [[Morfologija (biologija)|morfološke]] znake, veliko pomembnost pa je v sistemu imel tudi [[Habitat|življenjski prostor]] posameznega bitja. Aristotel naj bi klasificiral 540 živalskih vrst in [[Seciranje|seciral]] vsaj 50.<ref name=":6" />
Med antičnimi misleci in kasnejšimi učenjaki [[Srednji vek|srednjega veka]] vse do 18. stoletja je prevladovalo mišljenje, da so živa bitja razporejena hierarhično, od najpreprostejšega do najbolj zapletenega, pri čemer so človeško vrsto uvrstili na konec te umetno zasnovane verige življenja.<ref name=":6" />
Med grškimi misleci, ki so se ukvarjali z biološkimi znanosti, je eden bolj prepoznavnih tudi [[Teofrast]], ki je napisal zbirko knjig o [[Botanika|botaniki]]. Še danes se uporablja precej poimenovanj, ki jih je uvedel pri rastlinah; denimo izraz ''karpos'' za [[plod]] in ''perikarp'' za [[osemenje]]. Kot avtorja enciklopedije o več kot 600 zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi v medicini je vredno omeniti tudi [[Pedanij Dioskorid|Pedanija Dioskorida]], grškega botanika in zdravnika. [[Plinij starejši|Plinij Starejši]] pa je v svoji zbirki ''Naravoslovje (Naturalis historia)'' preučil mnogo živalskih in rastlinskih vrst, mineralov, draguljev, poldragih kamnov in naravnih pojavov.<ref name=":6" />
V helenističnem obdobju je pod okriljem dinastije [[Ptolemajsko kraljestvo|ptolomajcev]] delovalo nekaj znamenitejših učenjakov, na primer grški zdravnik [[Herofil]] (tudi Herophilus) in [[Erizistrat]], anatom ter zdravnik iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], ki so nadaljevali Aristotlovo delo in obenem izvajali razne [[Disekcija|disekcije]], s tem pa skrbeli za nenehni razvoj [[Fiziologija|fiziologije]] in [[Morfologija (biologija)|morfologije]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Science and Speculation Studies in Hellenistic Theory and Practice /Edited by Jonathan Barnes ... [Et Al.]. –. –|url=https://philpapers.org/rec/BARSAS-18|publisher=Cambridge University Press Editions de la Maison des Sciences de l'Homme, 1982|date=1982|first=Jonathan|last=Barnes}}</ref> Avtoriteta na področju anatomije in medicine je v tem obdobju postal antični znanstvenik [[Klavdij Galen]]. Čeprav se je pojavilo nekaj mislecev, ki so nasprotovali splošno sprejetemu mišljenju o stvarjenju narave in nadzorni vlogi božanstev nad življenjem, njihove ideje niso dobile dovolj podpornikov in vse do 18. ter 19. stoletja se mnenje izobraženih ni bistveno spremenilo. Evolucijski biolog [[Ernst W. Mayr]] je zatrdil, da se po [[Klavdij Galen|Galenovi]] smrti vse do obdobja [[Renesansa|renesanse]] na področju znanosti o življenju ni zgodilo nič omembe vrednega.<ref name=":6" /> Spoznanja, ki so jih razvili antični misleci, so se ohranila, saj jih v srednjem veku niso obravnavali ali jih nadalje razvijali.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ancient philosophy : a very short introduction|url=https://www.worldcat.org/oclc/426044351|publisher=Oxford University Press|date=2000|location=Oxford|isbn=978-0-19-154019-6|oclc=426044351|last=Annas |first=Julia}}</ref>
=== Srednji vek in islamske dežele ===
[[File:Frederick II and eagle.jpg|thumb|''[[De arte venandi]],'' ki jo je napisal [[Friderik II. Hohenstaufen]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in v kateri je obravnavana morfologija ptic.|276x276_pik]]
Propad [[Rimsko cesarstvo|rimskega imperija]] je vodil do postopnega nazadovanja v razvoju takratnega znanja, mnogo antičnih del je bilo uničenih ali izgubljenih, a se je kljub temu grška tradicija v določeni meri ohranila. V islamskem svetu od Srednjega vzhoda do Iberskega polotoka so veliko grških del prevedli v arabski jezik in s tem ohranili precej Aristotlovih zapisov. V obdobju [[Srednji vek|srednjega veka]] je bilo razmeroma malo učenjakov, ki so se ukvarjali s [[Prirodoslovje|prirodoslovjem]]; izstopajo denimo nemška opatinja [[Hildegarda iz Bingna|Hildegarda]], škof [[Albert Veliki]] in cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik II. Hohenstaufen]]. Z razvojem prvih univerz biološke znanosti niso doživele velikega napredka, saj so se tam posvečali predvsem področjema fizike in filozofije.<ref name=":6" />
== Renesansa in zgodnji razvoj ==
Z nastopom evropske [[Renesansa|renesanse]] je bilo med drugim povrnjeno tudi zanimanje za preučevanje živalskih in rastlinskih vrst ter fiziologije. Leta 1543 je [[Andreas Vesalius]] s svojo ''De humani corporis fabrica (O zgradbi človeškega telesa)'' postavil nov mejnik v zgodovini zahodne [[Medicina|medicine]], saj je delo temeljilo na številnih natančnih disekcijah človeških trupel, ki jih je renesančni znanstvenik izvedel med svojim raziskovanjem. Vesalius velja za enega prvih modernih anatomov, ki so se zanašali na empiristična načela, temelječa na natančnemu opazovanju narave in dvomljivemu pogledu na dejstva, ki so bila podkrepljena zgolj z glasom avtoritete. Sočasno z vnovičnim razvojem medicine se je pozornost preusmerila tudi na botaniko, saj so zdravilne rastline še vedno veljale za eno izmed glavnih sestavin zdravilnih učinkovin. Tako so se na primer botaniki [[Otto Brunfels]], [[Hieronymus Bock]] in [[Leonhart Fuchs]] osredotočali na preučevanje divjih rastlin.<ref name=":6" />
Biološke znanosti so začele zanimati številne umetnike, denimo Nemca [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in Italijana [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], ki so pogosto sodelovali z naravoslovci in z natančnimi skicami živalskih ter človeških teles pripomogli k napredku fiziologije ter anatomije. Nadaljevala se je tudi tradicija [[Alkimija|alkimije]] in magije, ki sta temeljili na delih švicarskega alkimista [[Paracelsus|Paracelsusa]] in sta na svojstven način preučevali naravni svet. Alkimisti so [[Organska spojina|organske snovi]] raziskovali s pomočjo raznih kemijskih analiz in eksperimentirali z biološkimi ter mineralnimi učinkovinami. To je bilo v skladu z novodobnim pogledom na svet, ki je velik poudarek dajal tako imenovani mehanični filozofiji 17. stoletja, ko je tradicionalno metaforo narave kot organizma nadomestila primerjava s strojem.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The death of nature : women, ecology, and the scientific revolution|url=https://www.worldcat.org/oclc/20454119|publisher=Harper & Row|date=1980|location=New York|isbn=0-06-250595-5|oclc=20454119|last=Merchant|first=Carolyn|year=|page=|cobiss=}}</ref>
=== Sedemnajsto in osemnajsto stoletje ===
[[File:Cork Micrographia Hooke.png|thumb|right|upright|V svoji knjigi ''Micrographia'' je [[Robert Hooke]] kot prvi uporabil poimenovanje [[celica]] za gradnike živih bitij, četudi celice vse do 19.stoletja še niso veljale za osnovno enoto vsega živega.]]
V 17. in 18. stoletju je velik napredek doživela [[sistematika]], saj so bile poimenovane številne vrste, [[Carl Linnaeus]] pa je predstavil nov enoten sistem klasificiranja živih bitij ter nekoliko kasneje princip znanstvenih imen. Kljub temu je ohranil tradicionalni pogled na živi svet, ki je predvideval, da so vse vrste nespremenljive in del ustvarjene hierarhične celote. Manjše spremembe v mišljenju so se začele pojavljati s širjenjem idej [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Georgesa Louis Leclerca Comte de Buffona]], ki je vrsto označil kot umetno kategorijo ter menil, da morda obstaja skupni prednik vseh živih bitij. Buffonova znanstvena dela so močno vplivala na [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarcka]] in [[Charles Darwin|Darwina]] ter razvoj [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]], četudi je on sam tovrstnemu mišljenju nasprotoval.<ref name=":6" />
Silovit razmah znanstvenega mišljenja je vplival tudi na javnost, kjer se je pojavilo precej posameznikov, ki so se začeli ljubiteljsko ukvarjati z iskanjem in opisovanjem novih vrst ter zbiranjem njihovih primerkov. Mnogi so nepoznane informacije nabirali na daljših plovbah okoli sveta; in sicer na območjih, ki še niso bila dovolj raziskana.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bright paradise : Victorian scientific travellers|url=https://www.worldcat.org/oclc/36865726|publisher=Princeton University Press|date=1997|location=Princeton, N.J.|isbn=0-691-04843-6|oclc=36865726|last=Raby |first=Peter}}</ref>
Anatom [[William Harvey]] se je posvetil raziskovanju fiziologije na živih ljudeh in živalih, kjer je preučeval vlogo [[Kri|krvi]], [[Vena|ven]] in [[Arterija|arterij]]. Znan je predvsem po svojih ugotovitvah o delovanju [[Srce|srca]] in telesnega [[Krvni obtok|krvnega obtoka]], s svojo ''De motu cordis'' iz leta 1628 pa je pomembno vplival na porast kvantitativnega pogleda na fiziologijo, ki jo je s študijami o [[Presnova|presnovi]] obravnaval tudi italijanski zdravnik [[Santorio Santorio]].<ref name=":1" />
V zgodnjem 17. stoletju so se takratni učenjaki posvetili tudi mikroskopskemu svetu. Eden najpomembnejših naravoslovcev, ki je prispeval k odkrivanju organizacijskega nivoja [[Celica|celic]], je angleški fizik in zdravnik [[Robert Hooke]], ki je v svoji knjigi ''Micrographia'' natančno opisal in skiciral celice, opazovane z enostavnim [[Mikroskop|mikroskopom]]. Še večji napredek je prispeval [[Antonie van Leeuwenhoek]], ki je razvil učinkovitejši mikroskop z dvestokratno povečavo in enojnimi lečami ter tako omogočil odkritje [[Bakterije|bakterij]], [[Semenčica|spermijev]], mnogih sladkovodnih [[Protisti|protistov]] in drugih. Podobne raziskave je izvajal tudi [[Jan Swammerdan]], ki se je posvetil [[Entomologija|entomologiji]] in na področju proučevanja žuželk uporabil mikroskopijo.<ref name=":1" />
Mnogo znanstvenikov se je še vedno ukvarjalo s klasificiranjem vedno večjega števila vrst, ki so jih ljubiteljski pustolovci prinašali iz oddaljenih krajev.<ref name=":6" /> Svoj razvoj je doživela tudi [[paleontologija]], na področju katere je [[Nicholas Steno]] leta 1669 objavil esej o nastajanju [[Fosil|fosilnih ostankov]], ki pa ni uspel spremeniti konservativnega mišljenja takratnih naravoslovcev o [[Zemlja|Zemljini]] starosti in obstoju [[Izumiranje|izumiranja]] vrst.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|edition=University of Chicago Press ed|title=The meaning of fossils : episodes in the history of palaeontology|url=https://www.worldcat.org/oclc/11574066|publisher=University of Chicago Press|date=1985|location=Chicago|isbn=0-226-73103-0|oclc=11574066|author=Rudwick, M.J.S.}}</ref>
== 19. stoletje in pojav bioloških disciplin ==
Vse do 19. stoletja se je biologija delila na dve veliki področji; [[Medicina|medicino]], ki je obravnavala vprašanja zgradbe in funkcije (fiziologija ter anatomija), in [[Prirodopis|prirodoslovje]], ki se je osredotočalo na raznolikost življenja ter odnose med živimi bitji in okoljem, ki jih obdaja. V tem obdobju pa se je prirodoslovje razdelilo na več manjših vej; [[Celična biologija|citologijo]], [[Bakteriologija|bakteriologijo]], [[Morfologija (biologija)|morfologijo]], [[Embriologija|embriologijo]], [[Geografija|geografijo]], [[Geologija|geologijo]] in tako dalje.
[[File:Geographie der Pflanzen in den Tropen-Ländern.jpg|thumb|left|Med svojimi potovanji je [[Alexander von Humboldt]] beležil razširjenost rastlinskih vrst po območjih, ki jih je obiskal, ter opisal številne [[Ekološki dejavnik|ekološke dejavnike]], kot sta denimo temperatura in tlak.|215x215_pik]]
=== Prirodoslovje in naravna filozofija ===
Povečano število naravoslovcev, ki so potovali v zgodnjem 19. stoletju, je prispevalo precej novih informacij o raznolikosti in razporejenosti organizmov po površini Zemlje. Veliko pomembnost je imelo delo nemškega raziskovalca [[Alexander von Humboldt|Alexandra von Humboldta]], ki je s kvantitativnim pristopom in kemijskimi ter fizikalnimi tehnikami analiziral odnose med organizmi in njihovim okoljem. Humboldtova delo so postala osnova za nekoliko kasnejši pojav [[Biogeografija|biogeografije]] in navdušila mnoge generacije bodočih znanstvenikov.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|edition=1st Amer. ed|title=The earth encompassed : a history of the environmental sciences|url=https://www.worldcat.org/oclc/44493380|publisher=Norton|date=1992|location=New York|isbn=0-393-32080-4|oclc=44493380|last=Bowler|first=Peter J.|year=|page=|cobiss=}}</ref>
==== Geologija in paleontologija ====
Razvoj [[Geologija|geologije]] je med seboj združil spoznanja prirodoslovja in naravne filozofije, s čimer so bili ustvarjeni osnovni koncepti evolucijskega razmišljanja. [[Georges Cuvier]] in sodobniki so v letih 1790 in zgodnjem 19. stoletju naredili velik napredek na področju primerjalne anatomije in paleontologije. Danes je Cuvier poznan predvsem kot raziskovalec, ki je na podlagi natančnih primerjav živečih [[Sesalci|sesalcev]] in njihovih fosilnih ostankov zaključil, da so [[Fosil|fosili]] ostanki vrst, ki so izumrle. S tem je nasprotoval takrat priljubljeni ideji, da fosilni ostanki pripadajo vrstam, ki živijo drugje in še niso bile odkrite. Fosili, ki so jih odkrili [[Gideon Mantell]], [[William Buckland]], [[Mary Anning]] in [[Richard Owen]], so pokazali, da je pred obdobjem sesalcev na Zemlji prevladoval razred [[Plazilci|plazilcev]].<ref name=":7" /><ref name=":8" />
S svojo zbirko knjig, naslovljeno ''Temelji geologije'' (''Principles of Geology''), je [[Charles Lyell]] predstavil teorijo, da je planet Zemlja neskončno star in na njem že od nekdaj vladajo različni geološki procesi, ki so vzrok za današnji videz Zemlje. To razmišljanje so poimenovali [[uniformitarianizem]], nasprotni pogled, ki pravi, da je bilo v zgodovini Zemlje več katastrof, ki so izničile vso življenje in je to moralo nastati znova, pa se je imenoval [[katastrofizem]].<ref name=":7" /><ref name=":8" />
==== Evolucija in biogeografija ====
[[File:Darwins first tree.jpg|thumb|[[Charles Darwin|Darwin]]ova prva skica evolucijskega drevesa iz leta 1837.|261x261_pik]]
Pred nastankom Darwinove [[Evolucija|evolucijske teorije]] je bila ena najpomembnejših [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckova]] hipoteza o dedovanju pridobljenih lastnosti, ki je razlagala postopen razvoj bitij od najpreprostejših mikrobov vse do človeške vrste. Britanski prirodoslovec [[Charles Darwin]] je s pomočjo [[Alexander von Humboldt|Humboldtovih]] biogeografskih spoznanj, [[Charles Lyell|Lyellovih]] uniformitarianističnih geoloških pogledov, esejev [[Thomas Malthus|Thomasa Malthusa]] o rasti človeške [[Populacija (biologija)|populacije]] in svojih raziskovanj razvil sodobno evolucijsko teorijo, ki jo je v podobni obliki nekaj let kasneje neodvisno zapisal tudi [[Alfred Russel Wallace]]. <ref name=":6" />
Objava evolucijske teorije v Darwinovi knjigi ''[[O nastanku vrst|O nastanku vrst z naravnim izborom]]'' se pogosto označuje kot eden osrednjih dogodkov v zgodovini moderne biologije. Za razliko od del mnogih starejših naravoslovcev je Darwin uspel pridobiti javno zanimanje za svojo teorijo ter v sledečih letih prepričal večino sodobnikov iz naravoslovnih krogov. Kljub temu popolnega sprejetja teorija ni doživela vse do 20. stoletja, ker še niso bili poznani mehanizmi dedovanja.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Evolution : the remarkable history of a scientific theory|url=https://www.worldcat.org/oclc/70826907|publisher=Modern Library|date=2006|location=New York|isbn=0-8129-6849-2|oclc=70826907|last=Larson |first=Edward J.}}</ref>
[[Alfred Russel Wallace|Wallace]] je veliko prispeval k [[Zoogeografija|zoogeografiji]], saj je popisal mnoge živalske vrste in njihovo razširjenost v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Malajsko otočje|malajskem otočju]], kjer je zasnoval tako imenovano Wallacevo ločnico, ki deli [[Favna|favno]] otočja na azijsko in avstralsko cono. Raziskovanje ga je napeljalo k vprašanju, zakaj se favna otokov tako močno razlikuje, četudi imajo vsi razmeroma podobno podnebje. Ugotovil je, da je odgovor v izvoru teh živalskih vrst.<ref name=":9" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=25th anniversary ed|title=Evolution : the history of an idea|url=https://www.worldcat.org/oclc/426118505|publisher=University of California Press|date=2009|location=Berkeley, Calif.|isbn=978-0-520-26128-0|oclc=426118505|last=Bowler |first=Peter J.}}</ref>
Predpostavke evolucijske teorije so sprožile vnovično zanimanje za mehanizme dedovanja, kar je vodilo v odkritje del meniha [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]], ki so bila spregledana vse od leta 1866 in v katerih so bili opisani osnovni zakoni [[Genetika|dedovanja]]. Sočasno so se razvile mnoge druge teorije o dedovanju lastnosti na potomce, ki pa so bile v veliki meri napačne in so jih kot take že kmalu prepoznali. Večji poudarek so začeli dajati tudi [[Ekologija|ekologiji]] in [[Embriologija|embriologiji]], ki so ju posodobili z evolucijskimi spoznanji, njuno popularizacijo pa je spodbujal prirodoslovec [[Ernst Haeckel]], ki je med drugim definiral ekologijo kot biološko vedo.<ref name=":6" />
=== Fiziologija ===
V 19. stoletju je velik razvoj doživela tudi [[fiziologija]], ki ni bila več zgolj medicinska veda, ampak je preusmerila pozornost na širok razpon kemijskih ter fizikalnih procesov znotraj živih bitij – vključujoč živali, mikrobe in rastline. Znova je osrednja metafora biologije postala primerjava organizmov s stroji, kot se je to zgodilo že na začetku renesanse.<ref name=":0" />
==== Celična teorija, mikrobna teorija in embriologija ====
[[File:Albert Edelfelt - Louis Pasteur - 1885.jpg|thumb|K razvoju novega področja mikrobiologije, [[Bakteriologija|bakteriologiji]], je veliko prispeval [[Louis Pasteur]] s svojimi inovativnimi laboratorijskimi tehnikami.|316x316_pik]]
Napredek v mikroskopiji je močno vplival na biološko razmišljanje, saj so že v začetku 19. stoletja mnogi biologi zatrdili, da ima celica veliko večjo pomembnost, kot se ji jo je takrat pripisovalo. V letih 1838 in 1839 sta [[Matthias Jakob Schleiden|Schleiden]] in [[Theodor Schwann|Schwann]] začela promovirati svoji ideji, da (1) je celica osnovna enota življenja in (2) vsaka poseduje vse karakteristične lastnosti [[Življenje|življenja]], nista pa priznavala trditve, da vse celice izvirajo iz drugih celic, ki so se poprej razdelile. Šele s kasnejšimi deli [[Robert Remak|Roberta Remaka]] in [[Rudolf Virchow|Rudolfa Virchowa]] so do leta 1860 skoraj vsi biologi sprejeli tri kriterije, ki so jih povezali v tako imenovano [[Celična teorija|celično teorijo]].<ref name=":0" /><ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Genesis : the evolution of biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/62869613|publisher=Oxford University Press|date=2003|location=Oxford|isbn=1-4237-4592-2|oclc=62869613|last=Sapp |first=Jan}}</ref>
Celična teorija je spremenila pogled biologov na organizme, ki so jih začeli dojemati kot skupke posameznih celic, delujočih kot ena avtonomna celota. Že kmalu so [[Citologija|citologi]] s pomočjo novih mikroskopskih tehnik ugotovili, da so celice mnogo bolj kompleksne, kot so jih opisovali prvotni mikroskopisti, po mnenju katerih naj bi te vsebovale le celično tekočino. Leta 1831 je [[Robert Brown]] opisal [[celično jedro]], do konca 19. stoletja pa je bilo odkritih in opisanih večina celičnih struktur (denimo [[Kromosom|kromosomi]], [[Centrosom|centrosomi]], [[Mitohondrij|mitohondriji]], [[kloroplast]]i in ostali [[Organel|organeli]], ki so jih lahko na preparatih obarvali ter s tem olajšali prepoznavanje). Med letoma 1874 in 1884 je [[Walther Flemming]] opisal potek [[Mitoza|mitoze]] in hkrati pokazal, da proces ni rezultat obdelave preparata z umetnimi pigmenti, temveč se dogaja v živih [[Evkarionti|evkariontskih]] celicah in poteka spontano. Njegovo bistveno spoznanje je bilo tudi, da se kromosomi podvojijo tik pred celično delitvijo in nastankom hčerinske celice. Mnogo raziskave o celičnem razmnoževanju je opravil [[August Weismann]] s svojo teorijo o dednosti, saj je celično jedro in kromosome ([[kromatin]]) v notranjosti označil za dedni material in predlagal ločnico med telesnimi ter spolnimi celicami (trdil je, da se v spolnih celicah število kromosomov prepolovi). Weismann je bil zelo pomemben tudi na področju eksperimentalne [[Embriologija|embriologije]].<ref name=":10" />
Do leta 1850 je bila ovržena teorija o boleznih in miazmah, ki je trdila, da človek zboli zaradi miazm (nečistoč), ki ga obkrožajo - denimo zaradi vdihovanja slabega zraka. Na priljubljenosti je pridobila teorija o mikrobih kot prenašalcih bolezni, kar je bilo posledica številnih novih raziskav na področju mikrobiologije. [[Robert Koch|Roberth Koch]] je veliko prispeval z zasnovo metod gojenja mikroorganizmov v laboratorijih; pripravil je posebna gojišča, ki so v [[Petrijevka|petrijevkah]] vsebovala želatinast agar in nujna hranila za mikrobno rast. Z izvajanjem poskusov je [[Louis Pasteur]] pokazal, da organizmi ne morejo nastati iz neživega, kot so to nekateri še vedno verjeli (kar se imenuje teorija o spontanem nastanku življenja ali [[abiogeneza]]). Še vedno pa se je nadaljevala razprava o [[Vitalizem|vitalizmu]], ki je predvideval, da vsi živi organizmi vsebujejo življenjsko silo, ki jih ločuje od nežive materije.<ref name=":1" />
==== Vzpon organske kemije in eksperimentalne fiziologije ====
V kemiji 19. stoletja je bilo eden glavnih problemov razlikovanje med [[Organska spojina|organskimi]] in [[Anorganska spojina|anorganskimi]] snovmi, predvsem pri procesih, kjer so se organske snovi spreminjale (denimo pri [[Vrenje|vrenju]] in razgradnji poginulih organizmov). Vse od [[Aristotel|Aristotla]] so te procese dojemali kot izključno biološke. Burno razpravo pa so sprožili [[Friedrich Wöhler]], [[Justus von Liebig]] in drugi pionirji [[Organska kemija|organske kemije]], ki so na eksperimentalni način pokazali, da je organski svet mogoče analizirati s fizikalnimi in kemijskimi metodami. Leta 1828 je Wöhler iz anorganske snovi uspel sintetizirati prvo organsko substanco in s tem dokazal, da za nastanek ni potrebna življenjska sila, kar je vodilo v postopen zaton vitalističnega mišljenja. V letu 1833 so bili odkriti tako imenovani celični fermenti (danes bolj znani kot [[Encim|encimi]]), ki vplivajo na kemijske reakcije. Do zgodnjega 20. stoletja je bilo delovanje encimov obrazloženo tudi s principi [[Kemijska kinetika|kemijske kinetike]], ki se je v začetku osredotočala predvsem na hitrost kemijskih reakcij in dejavnike, ki nanjo vplivajo (na primer lastnosti reaktantov, temperatura, prisotnost [[Katalizator|katalizatorja]], [[agregatno stanje]] itd.).<ref name=":0" /><ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=Proteins, enzymes, genes : the interplay of chemistry and biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47008770|publisher=Yale University Press|date=1999|location=New Haven, Conn.|isbn=0-585-35980-6|oclc=47008770|last=Fruton |first=Joseph S.}}</ref>
Fiziologi, kot je bil francoz [[Claude Bernard]], so z eksperimentalnimi metodami in [[Vivisekcija|vivisekcijo]] raziskovali fizikalne in kemijske reakcije znotraj živečih teles, kar je vodilo do postopnega razvoja [[Endokrinologija|endokrinologije]] (ta je še posebno pozornost dobila z odkritjem prvega [[Hormon|hormona]], [[Sekretin|sekretina]], leta 1902), [[Biomehanika|biomehanike]], [[Nutricionistika|nutricionistike]] in [[Prebava|prebave]]. V drugi polovici 19. stoletja so se mnogi biologi začeli zavedati pomembnosti raznolikih eksperimentalnih fizioloških metod znotraj medicine in biologije.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=1st ed|title=The pursuit of perfection : the promise and perils of medical enhancement|url=https://www.worldcat.org/oclc/52127818|publisher=Pantheon Books|date=2003|location=New York|isbn=0-679-43980-3|oclc=52127818|last=Rothman |first=Sheila M.}}</ref>
== Biološke znanosti v 20. stoletju ==
[[File:Embryonic development of a salamander, filmed in the 1920s.ogv|thumb| [[Ontogenija|Ontogenetski]] razvoj močerada, ki je bil posnet v letu 1920.|260x260_pik]]
Z začetkom 20. stoletja so raziskave na področju bioloških znanosti v večji meri postale domena profesorjev in raziskovalcev, ki so bili plačani za opravljanje študij. Še vedno je bila večina dela narejenega s principi [[Morfologija (biologija)|morfoloških]] in [[Filogenija|filogenetskih]] analiz, četudi so začeli poudarjati pomen eksperimentalnega dela. Velik vpliv so denimo imeli antivitalistični eksperimentalni fiziologi in [[Embriologija|embriologi]], ki so delovali na področju Evrope. Dodatno prepoznavnost je eksperimentalni princip raziskovanja pridobil v letih 1900 in 1910, ko so znanstveniki s pomočjo eksperimentalnih metod bistveno prispevali k napredku biologije razvoja organizmov, dedovanja in [[Metabolizem|metabolizma]]. V sledečih letih je tak način znanstvenega dela postal prevladujoča metoda, opisovalna znanost pa je bila zato nekoliko zapostavljena.<ref name=":0" />
=== Ekologija in okoljske znanosti ===
Tudi razvoj [[Ekologija|ekologije]] in okoljskih znanosti je sovpadal s povečano težnjo po eksperimentalnem delu, ki je izviralo iz laboratorijev in preučevanja mikroskopskega nivoja življenja. Ekologija se je pojavila kot kombinacija spoznanj iz [[Biogeografija|biogeografije]] in koncepta [[Biogeokemija|biogeokemijskega]] cikla, ki so ga popularizirali predvsem [[Kemija|kemiki]]. Terenski biologi so razvili več različnih kvantitativnih raziskovalnih metod, kot je denimo delo z [[Metoda linijskega transekta|linijskimi transekti]] (enostavna tehnika za ugotavljanje relativne gostote in številčnosti organizmov posamične vrste), terenskemu delu pa so bili prilagojeni tudi mnogi laboratorijski instrumenti in razni tipi kamer.<ref name=":17" />
V skladu z nagibanjem stroke k natančno reguliranim raziskavam so zoologi in botaniki več pozornosti namenili preučevanju manjših naravnih okolij, kjer so lahko do neke mere nadzorovali dejavnike, ki bi potencialno vplivali na rezultate. Temu so sledile mnoge novo ustanovljene institucije, na primer raziskovalni centri, kjer so lahko spremljali ves potek življenja izbrane živalske vrste. S takšnimi metodami je bilo pridobljenih mnogo izredno natančnih podatkov, ki jih ni bilo mogoče zagotoviti zgolj z opazovanji v naravnem okolju.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Landscapes & labscapes : exploring the lab-field border in biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/690162738|publisher=University of Chicago Press|date=2002|location=Chicago|isbn=978-0-226-45011-7|oclc=690162738|last=Kohler |first=Robert E.}}</ref>
[[Slika:Ed Williams measuring a transect (9664326339).jpg|sličica|280x280_pik|V ekoloških znanostih je postala popularna [[metoda linijskega transekta]]. Na sliki je prikazan transekt, ki zajema tudi reko.]]
Rastlinski ekologiji je veliko prepoznavnost zagotovil koncept [[Ekološka sukcesija|ekološke sukcesije]], ki sta ga v letih 1900 in 1910 razvila [[Henry Chandler Cowles]] in [[Frederic Clements]].<ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=Science in the twentieth century and beyond|url=https://www.worldcat.org/oclc/437299666|publisher=Polity Press|date=2012|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-7456-3469-2|oclc=437299666|last=Agar |first=Jon}}</ref> Druge omembe vredne kvantitativne raziskave ekoloških znanosti, ki so bile izvedene v 20. stoletju, so matematični model dinamičnega ravnovesja med [[Plenilec|plenilcem]] in [[Plenilstvo|plenom]] (razvil ga je [[Alfred Lotka]]), raziskovanje biogeografije in biogeokemijske strukture jezer ter rek, ki ga je izvajala [[Evelyn Hutchinson]] in študije živalskih [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalnih verig]] [[Charles Elton|Charlesa Eltona]]. Ekologija je postala samostojna biološka disciplina v letih 1940 in 1950, ko je [[Eugene P. Odum]] spisal več spoznanj ekosistemske ekologije in odnose med različnimi skupinami organizmov (predvsem kroženje snovi in pretakanje energije) označil za osrednji koncept.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=An entangled bank : the origins of ecosystem ecology|url=https://www.worldcat.org/oclc/24792529|publisher=Rutgers University Press|date=1992|location=New Brunswick, N.J.|isbn=0-8135-1823-7|oclc=24792529|last=Hagen |first=Joel B.}}</ref>
V letu 1960 so v ekologijo vnesli precej evolucijskih principov, ki so še posebej pospešili razvoj [[Populacijska ekologija|populacijske ekologije]], kjer so denimo raziskovali pojav skupinskega izbora. Pozornost raziskovalcev je dobilo tudi vprašanje evolucije [[Ekosistem|ekosistemov]]. Še večji napredek so ekologiji omogočila razširjajoča okoljska gibanja različnih interesnih skupin, ki so ostro nasprotovala nekdaj povsem običajnim praksam, za katere je bilo ugotovljeno, da so škodljive za okolje ali bitja, ki v njem prebivajo. Pereči problemi so postali [[kisli dež]], [[ozonska luknja]] in [[globalno segrevanje]].<ref name=":11" /> V drugi polovici 20. stoletja so okoljske znanosti še posebej napredovale, objavljena je bila denimo [[hipoteza o Gaji]], ki jo je predlagal kemik in naravoslovec [[James Lovelock]], ki trdi, da sta življenje na [[Zemlja|Zemlji]] in sam [[planet]] neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.<ref>{{Navedi revijo|last=Lovelock|first=James E. |last2=Margulis|first2=Lynn|date=1974-02|title=Atmospheric homeostasis by and for the biosphere: the gaia hypothesis|url=http://dx.doi.org/10.1111/j.2153-3490.1974.tb01946.x|magazine=Tellus|volume=26|issue=1-2|pages=2–10|doi=10.1111/j.2153-3490.1974.tb01946.x|issn=0040-2826}}</ref>
=== Klasična genetika, moderna sinteza in evolucijska teorija ===
Letnico 1900 mnogi zgodovinarji znanosti označujejo kot vnovično odkritje [[Gregor Mendel|Mendla]], saj so [[Hugo de Vries]], [[Carl Correns]] in [[Erich von Tschermark]] z raziskovanjem neodvisno prišli do Mendlovih zakonov.<ref>{{Navedi revijo|last=Moore|first=Randy|date=2012|title=The "Rediscovery" of Mendel's Work|url=https://eric.ed.gov/?id=EJ636033|magazine=Bioscene|language=en|volume=27|issue=2|page=|pages=13–24|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Kmalu zatem so citologi [[Kromosom|kromosome]] predlagali kot dedni material, ki ima ključno vlogo pri prenosu informacij od starševske do hčerinskih [[Celica|celic]]. Med letoma 1910 in 1915 so [[Thomas Hunt Morgan]] in sodelavci z raziskovanje [[Vinske mušice|vinskih mušic]] združili Mendlove zakone in ugotovitve o kromosomih v skupno teorijo, ki pa je vsaj na začetku veljala za precej kontroverzno. Dopolnili so tudi opis celične delitve spolnih celic ([[Mejoza|mejoze]]) s procesom prekrižanja (kjer homologni kromosomi medsebojno izmenjajo drobne delce) in natančno konstruirali genetski zemljevid vinske mušice (''[[Drosophila melanogaster]]''), ki je hkrati postala eden izmed najbolj popularnih evkariontskih [[Modelni organizem|modelnih organizmov]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glass|first=Bentley|date=1980-03|title=Thomas Hunt Morgan: The Man and His Science. Garland E. Allen|url=http://dx.doi.org/10.1086/352415|magazine=Isis|volume=71|issue=1|pages=143–146|doi=10.1086/352415|issn=0021-1753}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Mechanism of Mendelian heredity, by T. H. Morgan, A. H. Sturtevant, H. J. Muller [and] C. B. Bridges.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.22551|publisher=H. Holt and company,|date=1915|location=New York :|first=Thomas Hunt|last=Morgan}}</ref>
[[File:Morgan crossover 1.jpg|thumb|Prikaz prekrižanja homolognih kromosomov, ki se odvije v profazi [[Mejoza|mejoze]] I. in ga je s sodelavci opisal ameriški genetik ter embriolog [[Thomas Hunt Morgan]].|270x270_pik]]
Eden ključnih dogodkov tega obdobja je postala postavitev teorije [[Moderna sinteza|moderne sinteze]], ki je združila spoznanja klasične genetike in [[Naravni izbor|naravnega izbora]], ki ga je predlagal Darwin. Z novimi odkritji na področju genetike so namreč mnogi [[Evolucija|evolucijsko teorijo]] označili za pomanjkljivo ali celo napačno, številni pa so znova začeli preučevati lamarkizem (teorijo o dedovanju pridobljenih lastnosti), četudi je bila ta že v 19. stoletju dokazana kot zgrešena. Šele z moderno sintezo iz leta 1920 in 1930 in pojavom populacijske genetike so [[Ronald Aylmer Fisher|R. A. Fisher]], [[J.B.S. Haldane|J. B. S. Haldane]] in [[Sewall Wright]] uspeli znova zavreči vzpon lamarkizma in pridobiti privržence teorije evolucije z naravnim izborom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Unifying biology : the evolutionary synthesis and evolutionary biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/34411399|publisher=Princeton University Press|date=1996|location=Princeton, N.J.|isbn=0-691-03343-9|oclc=34411399|last=Smocovitis |first=Vassiliki B.}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Evolutionary synthesis : perspectives on the unification of biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/6223021|publisher=Harvard University Press|date=1980|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-27225-0|oclc=6223021|last1=Mayr |first1=Ernst |last2=Provine |first2=William B.}}</ref>
V drugi polovici 20. stoletja so začele ideje iz populacijske genetike prodirati v nove biološke discipline; denimo vedenjsko genetiko, [[Sociobiologija|sociobiologijo]] in evolucijsko [[Psihologija|psihologijo]]. Leta 1960 je [[W.D. Hamilton]] svojo pozornost naklonil preučevanju [[Altruizem|altruizma]], ki je begal mnoge biologe, saj ga je bilo v konceptu naravnega izbora zelo težko razumeti. Kot rezultat je bila razvita ideja skupinskega izbora, ki je zadovoljivo pojasnil nekatera odklonska obnašanja organizmov v naravi. Večje razprave med strokovnjaki so sprožile teorija o nastanku kompleksnejših organizmov preko [[Endosimbioza|endosimbioze]], naraščajoče poudarjanje pomembnosti [[Genetski zdrs|genetskega zdrsa]] in druge.<ref>{{Navedi knjigo|title=The structure of evolutionary theory|url=https://www.worldcat.org/oclc/47869352|publisher=Belknap Press of Harvard University Press|date=2002|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-00613-5|oclc=47869352|last=Gould |first=Stephen Jay}}</ref>
Leta 1970 sta [[Stephen Jay Gould]] in [[Niles Eldredge]] predlagala, da se evolucijske spremembe v zgodovini dogajajo v relativno kratkih obdobjih, kar naj bi bilo razvidno tudi iz fosilnih ostankov organizmov. Deset let kasneje sta oče in sin, [[Luis Walter Alvarez|Luis Alvarez]] in [[Walter Alvarez]] s svojo teorijo o padcu [[Asteroid|asteroida]] (ali [[Komet|kometa]]) razrešila vprašanje izumrtja [[Dinozavri|dinozavrov]] in drugih mezozojskih plazilcev ter številnih morskih bitij, denimo [[Amoniti|amonitov]]. Tudi statistične analize fosilov, ki sta jih izvedla [[Jack Sepkoski]] in [[David M. Raup]] so poudarile pomembnost [[Množično izumrtje|množičnih izumrtij]] v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji.<ref name=":9" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=1st Harper Perennial ed|title=Evolution : the triumph of an idea|url=https://www.worldcat.org/oclc/68624209|publisher=HarperPerennial|date=2006|location=New York|isbn=0-06-113840-1|oclc=68624209|last=Zimmer |first=Carl}}</ref>
=== Biokemija, molekularna biologija in mikrobiologija ===
Do konca 19. stoletja so bile odkrite vse glavne poti [[Presnova|presnove]] zdravilnih učinkovin in deloma opisan potek presnove [[Beljakovina|beljakovin]], [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] in sinteze [[Seč|seča]]. V zgodnjih desetletjih so izolirali in v laboratorijih sintetizirali glavne sestavine tipične človeške prehrane, [[Vitamin|vitamine]]. Fiziološka kemija je napredovala s pojavom novih laboratorijskih tehnik, predvsem s [[Kromatografija|kromatografijo]] in [[Elektroforeza DNK|elektroforezo]], postopoma pa so začeli prepoznavati tudi novo področje, ki preučuje kemijo bioloških sistemov - [[Biokemija|biokemijo]]. V letih 1920 in 1930 so biokemiki pod vodstvom [[Hans Krebs|Hansa Krebsa]] in [[Carl Cori|Carla]] ter [[Gerty Cori|Gerty Corija]] opisali veliko centralnih presnovnih poti znotraj celice; med pomembnejše spadajo [[Krebsov cikel]] (cikel citronske kisline), [[glikoliza]], [[glikogeneza]] in sinteza [[Steroid|steroidov]]. Med letoma 1930 in 1950 so [[Fritz Lipmann]] in sodelavci prepoznali vodilno vlogo molekule [[adenozin trifosfat]], ki velja za univerzalnega nosilca energije v vseh živih bitjih. Poudarjena je bila tudi ključna vloga [[Mitohondrij|mitohondrijev]], v katerih se [[Adenozin trifosfat|ATP]] sintetizira.<ref>{{Navedi revijo|last=Caldwell|first=John|date=2006-01|title=Drug metabolism and pharmacogenetics: the British contribution to fields of international significance|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1760745/|magazine=British Journal of Pharmacology|volume=147|issue=Suppl 1|pages=S89–S99|doi=10.1038/sj.bjp.0706466|issn=0007-1188|pmc=1760745|pmid=16402125}}</ref><ref name=":12" />
==== Izvor molekularne biologije ====
Po vzponu klasične genetike so se številni biologi – vključujoč nov val fizikalnih znanstvenikov, ki so delovali na področju biologije – začeli ukvarjati z vprašanjem [[Gen|gena]] in njegove fizikalne narave. [[Warren Weaver]], vodja znanstvenega oddelka Rockefellerjeve fundacije, je podelil sredstva za spodbujanje raziskav, ki pri obravnavi osnovnih bioloških problemov uporabljajo metode fizike in kemije, leta 1938 pa je bil za tovrsten pristop skovan izraz [[molekularna biologija]].<ref name=":13">{{Navedi knjigo|title=A history of molecular biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/37981242|publisher=Harvard University Press|date=1998|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-39855-6|oclc=37981242|last=Morange |first=Michel}}</ref><ref name=":14">{{Navedi knjigo|title=The molecular vision of life : Caltech, the Rockefeller Foundation, and the rise of the new biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/25317428|publisher=Oxford University Press|date=1993|location=New York|isbn=0-19-505812-7|oclc=25317428|last=Kay |first=Lily E.}}</ref>
[[File:TMV virus under magnification.jpg|thumb|left|Kristalizacija rastlinskega virusa tobačnega mozaika, ki jo je izvedel ameriški virolog [[Wendell Meredith Stanley|Wendell Stanley]] in ki je pokazala, da lahko pri razlagi dednosti veliko pomagajo tudi fizikalna in kemijska spoznanja.|200x200_pik]]
Tako kot biokemija sta se v začetku 20. stoletja hitro razvijali tudi [[bakteriologija]] in [[virologija]] (kasneje združeni pod stroki že poznanim terminom [[mikrobiologija]]). Nove raziskave na [[Bakteriofag|bakteriofagih]] in [[Bakterije|bakterijah]], ki jih ti virusi okužijo, je med prvo svetovno vojno z izolacijo enega izmed njih sprožil francoski mikrobiolog [[Félix d'Herelle]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Félix d'Herelle and the origins of molecular biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47011823|publisher=Yale University Press|date=1999|location=New Haven, Conn.|isbn=0-585-35657-2|oclc=47011823|last=Summers |first=William C.}}</ref>
Pojavila se je tudi potreba po uvedbi novih [[Modelni organizem|modelnih organizmov]], ki bi bili še preprostejši ter s tem omogočili nadaljnje raziskave na molekularni ravni življenja. Tako so v mnogih laboratorijih poleg že precej razširjenih vinskih mušic rodu ''Drosophila'' začeli uporabljati krušno plesen ''[[Neurospora crassa]]'', s pomočjo katere je bila denimo leta 1941 razvita [[George Wells Beadle|Beadlova]] in [[Edward Lawrie Tatum|Tatumova]] hipoteza en gen – en encim. Novosti iz mikroskopije (na primer [[elektronski mikroskop]]) in začetek uporabe [[Ultracentrifuga|ultracentrifuge]] so omogočili preučevanje še preprostejših živih bitij, predvsem rastlinskega [[Virus tobačnega mozaika|virusa tobačnega mozaika]] in [[Bakteriofag|bakteriofagov]]. S tem pa je bila pod vprašanje postavljena sodobna definicija [[Življenje|življenja]], saj imajo tudi virusi določene lastnosti živega (prenos [[Dednina|dednine]] in podvajanje [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislin]]), a jih kljub temu ne moremo označiti kot žive. Odprla so se vprašanja glede evolucije virusov, ki še danes niso popolnoma odgovorjena.<ref>{{Navedi knjigo|title=The life of a virus : tobacco mosaic virus as an experimental model, 1930-1965|url=https://www.worldcat.org/oclc/46976630|publisher=University of Chicago Press|date=2002|location=Chicago|isbn=0-226-12025-2|oclc=46976630|last=Creager |first=Angela N.H.}}</ref><ref name=":13" />
V letu 1943 je [[Oswald Avery]] pokazal, da je [[deoksiribonukleinska kislina]] dedni material kromosoma in ne beljakovine, kot so predvidevali nekateri. Deset let kasneje sta [[James Dewey Watson|James Watson]] in [[Francis Crick]], ki sta nadaljevala raziskave fizikov [[Maurice Wilkins|Maurica Wilkinsa]] in [[Rosalind Franklin]], odkrila, da je molekula DNK v obliki [[Dvojna vijačnica DNK|dvojne vijačnice]]. Po Meselson-Stahlovem eksperimentu, ki je pokazal, da se molekula DNK podvojuje semikonzervativno, je bilo večini biologov jasno, da mora zaporedje [[Nukleotid|nukleotidov]] (znotraj nukleinskih kislin) nekako določati zaporedje [[Aminokislina|aminokislin]] v beljakovinah. Rusko-ameriški fizik [[George Gamow]] je predlagal, da je [[Genetski kod|genski kod]] povezava med beljakovinami in DNK. Med letoma 1953 in 1961 je bilo razvitih več hipotetičnih genskih kodov, ki bi lahko razložili proces nastanka beljakovin na podlagi dednega materiala, ki ga gradijo nukleinske kisline, hkrati je bilo narejenih več raziskav o vlogi molekule [[RNK]]. Dokončna različica genskega koda je zahtevala še dodatne nekajletne študije in bila predstavljena v letu 1966; veliko zaslugo se pripisuje ameriškima biokemikoma [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenbergu]] in [[Har Gobind Khorana|Khorani]].<ref>{{Navedi revijo|last=Watson|first=J.D.|last2=Crick|first2=F.H.C.|date=1953-04|title=Molecular Structure of Nucleic Acids: A Structure for Deoxyribose Nucleic Acid|url=https://www.nature.com/articles/171737a0|magazine=Nature|language=en|volume=171|issue=4356|pages=737–738|doi=10.1038/171737a0|issn=1476-4687}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":12" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stillman|first=Bruce|date=2002-03|title=Meselson, Stahl and the Replication of DNA: A History of “The Most Beautiful Experiment in Biology”|url=https://www.nature.com/articles/nm0302-211|magazine=Nature Medicine|language=en|volume=8|issue=3|pages=211–211|doi=10.1038/nm0302-211|issn=1546-170X}}</ref>
==== Širitev molekularne biologije ====
[[File:Crick's 1958 central dogma.svg|thumb|Slika prikazuje tako imenovano centralno dogmo molekularne biologije, ki jo je predlagal biolog in fizik [[Francis Crick]].]]
Raziskovalci iz [[Cambridge|Cambridga]] pod vodstvom molekularnega biologa [[Max Perutz|Maxa Perutza]] in [[John Kendrew|Johna Kendrewa]] so se osredotočili na hitro razširjajočo področje biologije, [[Strukturna biologija|strukturno biologijo]], kjer so kombinirali rentgensko [[Kristalografija|kristalografijo]] z molekularnimi modeli, večino sredstev pa so dobili iz sklada za vojaške raziskave. Angleški biokemik [[Frederick Sanger]], prav tako iz laboratorija v Cambridgu, se je ukvarjal s preučevanjem [[Makromolekula|makromolekul]] in njihove funkcije. Velik napredek sta leta 1959 s serijo publikacij povzročila biologa [[Francois Jacob]] in [[Jacques Monod]], ki sta natančno opisala model [[Lac operon|lac operona]] pri bakterijah ter s tem začela raziskave na področju [[Genska regulacija|genske regulacije]] (na začetku predvsem pri [[Prokarionti|prokariontih]]). Med drugih sta opisala tudi [[Sporočilna RNA|sporočilno RNK]] (s tujko mRNA).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Designs for life : molecular biology after World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/50218566|publisher=Cambridge University Press|date=2002|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-57078-6|oclc=50218566|last=Chadarevian |first=Soraya de}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Creager|first=Angela N.H.|date=2003|title=Review: Building Biology Across the Atlantic|url=https://philpapers.org/rec/CRERBB|magazine=Journal of the History of Biology|volume=36|issue=3|pages=579–589|doi=10.1023/b:hist.0000004574.50758.19}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pardee|first=Arthur B.|date=2002-11|title=PaJaMas in Paris|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12414189/|magazine=Trends in genetics: TIG|volume=18|issue=11|pages=585–587|doi=10.1016/s0168-9525(02)02780-4|issn=0168-9525|pmid=12414189}}</ref><ref name=":13" />
Molekularne tehnike in molekularni biologi so začeli dobivati vedno večji vpliv v laboratorijih, saj so se spoznanja molekularne biologije precej pogosto uporabljala v genetiki, [[Imunologija|imunologiji]], embriologiji in razmeroma novi [[Nevrobiologija|nevrobiologiji]]. Močan vpliv na mišljenje javnosti je imela metafora raziskovalcev [[Francois Jacob|Jacoba]] in [[Jacques Monod|Monoda]], ki sta nakazala, da naj bi bilo življenje nadzorovano in determinirano z geni. Tako imenovan [[genski determinizem]] je povzročil številne burne razprave, mnogi so ga začeli uporabljati kot opravičilo za svoja dejanja; zloglasnejši so zagotovo zločinci, ki so se zagovarjali z genetsko predispozicijo za kriminalna nagnjenja. Hkrati je metaforična primerjava organizmov s stroji sprožila pojav [[Kibernetika|kibernetike]] in prodor bioloških spoznanj v računalniško znanost.<ref>{{Navedi knjigo|edition=First Island Press paperback edition|title=Naturalist|url=https://www.worldcat.org/oclc/69669557|location=Washington, D.C.|isbn=1-59726-088-6|oclc=69669557|last=Wilson |first=Edward O. |authorlink=Edward Osborne Wilson}}</ref><ref name=":13" />
Molekularna biologija je posegla tudi v samo evolucijsko teorijo in povezane raziskave, kjer so ugotovili, da lahko s pomočjo sekvenciranja beljakovin in uporabe [[Molekularna ura|molekularne ure]] (ki temelji na predpostavki, da določene beljakovine [[Mutacija|mutirajo]] v intervalih) določajo sorodstvena razmerja med organizmi. V tem obdobju je bil izrečen eden najbolj slavnih citatov, ko je ukrajinsko-ameriški genetik in evolucijski biolog [[Theodosius Dobzhansky]] zatrdil, da nič v biologiji nima smisla brez evolucijskega pogleda.<ref>{{Navedi revijo|last=Dietrich|first=M. R.|date=1998|title=Paradox and persuasion: negotiating the place of molecular evolution within evolutionary biology|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11619919/|magazine=Journal of the History of Biology|volume=31|issue=1|pages=85–111|doi=10.1023/a:1004257523100|issn=0022-5010|pmid=11619919}}</ref>
=== Biotehnologija, genomika in genetsko inženirstvo ===
[[Biotehnologija]] je bila ključen del biologije že od poznega 19. stoletja. Industrializacija (predvsem razvoj pivovarstva in posodabljanje [[Kmetijstvo|kmetijstva]]) je mnoge biologe opozorila na možnost človeškega nadziranja biokemijskih procesov znotraj živih bitij z namenom pridelave živil in drugih koristnih izdelkov. Številne tovrstne tehnike so imele sicer svoj izvor že v prvih civilizacijah, a ozadje in procesi še niso bili dodobra razloženi. Bolj znano je gotovo vrenje (v večji meri [[Alkoholno vrenje|alkoholno]], pri proizvodnji raznih izdelkov pa tudi [[Mlečnokislinsko vrenje|mlečnokislinsko]] in [[Ocetnokislinsko vrenje|ocetnokislinsko]]), s katerim se je začela ukvarjati kemična industrija. Do leta 1970 so bile razvite številne biotehnološke tehnike, vse od zdravil temelječih na izločkih organizmov (na primer prvi [[antibiotik]] [[Penicilini|penicilin]], ki ga v naravni obliki izločajo [[čopičaste plesni]]) do [[Steroid|steroidov]] in [[Biogorivo|biogoriv]], ki naj bi zmanjšala potrebe po [[Neobnovljivi viri energije|neobnovljivih]] [[Fosilno gorivo|fosilnih gorivih]] (predvsem [[Nafta|nafti]]). Obdobje množice novih biotehnoloških izumov znanstveni zgodovinarji imenujejo tudi [[Zelena revolucija|zelena revolucija.]]<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=The uses of life : a history of biotechnology|url=https://www.worldcat.org/oclc/26014377|publisher=Cambridge University Press|date=1993|location=Cambridge|isbn=0-521-38240-8|oclc=26014377|last=Bud |first=Robert}}</ref>
==== Rekombinantna DNK ====
Sodobna biotehnologija (ki se je posluževala tehnik [[Genski inženiring|genskega inženiringa]]) se je začela nekje okoli leta 1970, ko so bile uvedene metode [[Rekombinantna DNK|rekombinantne DNK]].<ref name=":15" /> Po izolaciji, podvojitvi in sintezi nekateri virusnih genov so odkrili tudi encime [[Restrikcijski encim|restriktaze]] (restrikcijske encime), ki omogočajo rezanje zaporedja genov na dvovijačni molekuli DNK. Z začetkom v laboratoriju biokemika [[Paul Berg|Paula Berga]] leta 1972 so molekularni biologi združili našteta spoznanja in ustvarili prve transgene organizme. Sledila je uporaba [[Plazmid|plazmidov]] kot [[Vektor (epidemiologija)|vektorjev]] za dodajanje genov, ki bi omogočili rezistenco na antibiotike.<ref name=":13" />
[[File:E coli at 10000x, original.jpg|thumb|left|Sev bakterije ''[[Escherichia coli]]'', ki so ga pogosto uporabljali pri različnih biotehnoloških tehnikah.|200x200_pik]]
Zaradi potencialnih nevarnosti so nova odkritja vzbudila številna neodobravanja javnosti, nasprotovali pa so tudi mnogi strokovnjaki, ki so svarili na pomanjkljivosti metod in morebitno škodo, ki bi jo lahko povzročila neodgovorna uporaba. Ugledni molekularni biologi so pod vodstvom [[Paul Berg|Berga]] predlagali začasni [[moratorij]] na raziskovanje rekombinantne DNK, dokler niso temeljito raziskane in odpravljene potencialne nevarnosti. Na konferenci v Kaliforniji leta 1975 so sklenili, da so tehnologije varne za uporabo in moratorij je bil odpravljen.<ref name=":13" /><ref name=":16" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Governing molecules : the discursive politics of genetic engineering in Europe and the United States|url=https://www.worldcat.org/oclc/42855913|publisher=MIT Press|date=1998|location=Cambridge, Mass.|isbn=978-0-262-27414-2|oclc=42855913|last=Gottweis |first=Herbert}}</ref>
Z vnovičnim dovoljenjem za raziskovanje genskih tehnik so začele nove ugotovitve eksponentno naraščati. Izboljšane so bile metode sekvenciranja DNK (velik zaslužek gre nobelovcu [[Frederick Sanger|Fredericku Sangerju]] in [[Walter Gilbert|Walterju Gilbertu]]), sinteze [[Oligonukleotid|oligonukleotidov]] in [[Transfekcija|transfekcijskih]] tehnik.<ref name=":13" /> Že kmalu so z novimi spoznanji izražanja genov poskušali ustvariti organizme, ki bi vsebovali specifične človeške gene in proizvajali človeške [[Hormon|hormone]]. Na samem začetku so imeli precej težav, med letoma 1977 in 1980 so jim probleme povzročali kompleksno zgrajeni sistemi tudi navidezno preprostih organizmov.<ref name=":13" /> Ameriško biotehnološko podjetje [[Genentech]] je kot prvo uspelo sintetizirati človeški hormon [[inzulin]]. S tem dogodkom so je začelo še vedno trajajoče prepletanje med biologijo, industrijo in pravom, saj so nove tehnike zahtevale javno obravnavo in strožje nadziranje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Biotechnics & society : the rise of industrial genetics|url=https://www.worldcat.org/oclc/22704308|publisher=Praeger|date=1991|location=New York|isbn=0-275-93859-X|oclc=22704308|last=Krimsky |first=Sheldon}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Invisible frontiers : the race to synthesize a human gene|url=https://www.worldcat.org/oclc/48515836|publisher=Oxford University Press|date=2002|location=New York|isbn=0-19-515159-3|oclc=48515836|last=Hall |first=Stephen S.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1998-12-01|title=Private science: biotechnology and the rise of molecular sciences|url=http://dx.doi.org/10.5860/choice.36-2149|magazine=Choice Reviews Online|volume=36|issue=04|pages=36–2149-36-2149|doi=10.5860/choice.36-2149|issn=0009-4978}}</ref>
==== Molekularna sistematika in genomika ====
[[Slika:PCR masina kasutamine.jpg|sličica|260x260_pik|Naprava, ki se uporablja za izvajanje [[Verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]].]]
Številne popravke klasifikacije živih bitij, ki je že od obdobja renesanse v večji meri temeljila na morfoloških znakih in ne dejanski evolucijski sorodnosti, je prispevala molekularna sistematika, ki je za analiziranje uporabljala zaporedja [[Aminokislina|aminokislin]] v beljakovinah in [[Nukleotid|nukleotidov]] v nukleinskih kislinah (RNK in DNK). S tovrstnimi metodami je bilo preurejenih mnogo nekdanjih enotnih taksonomskih skupin, za katere je bilo ugotovljeno, da so vidne podobnosti med organizmi rezultat konvergentnega razvoja (dolgotrajnega bivanja v podobnih okoljskih razmerah in prilagajanje na te). [[Lynn Margulis]] je predlagala [[Endosimbiotska teorija|endosimbiotsko teorijo]], kjer trdi, da nekateri [[Organel|organeli]] [[Evkarionti|evkariontskih]] celic izvirajo iz nekoč samostojnih [[Prokarionti|prokariontskih]] organizmov. V letu 1990 so nekdanjih 5 [[Kraljestvo (biologija)|kraljestev]] živih bitij (rastline, živali, glive, protisti in bakterije) združili v tri višje kategorije, poimenovane [[Domena (biologija)|domene]] – arheje, bakterije in evkarionte.<ref name=":10" /><ref name=":15" /><ref name=":13" />
Mnogo hitrejše in enostavnejše izvajanje genetskih analiz je omogočila uvedba [[Verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]] znanstvenika [[Kary Mullis|Karya Mullisa]] in sodelavcev. Pozornost javnosti pa je dobil tudi [[projekt Človeški genom]], ki velja za enega izmed največjih projektov izvedenih na področju naravoslovja. Začel se je v letu 1988 pod vodstvom [[James D. Watson|Jamesa D. Watsona]] in na podlagi ugotovitev, ki so jih dobili s sekvenciranjem enostavnejših organizmov, kot so ''[[Escherichia coli|E. coli,]]'' ''[[Kvasovka|S. cerevisiae]]'' in ''[[C. elegans]]''. Sekvenciran človeški [[genom]] je bil objavljen leta 2000, velike zasluge gredo podjetju [[Celera Genomics]] in tehnikam, ki jih je razvijal direktor podjetja ter biotehnolog [[Craig Venter]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=Johns Hopkins paberbacks ed|title=Cracking the genome : inside the race to unlock human DNA|url=https://www.worldcat.org/oclc/50410356|publisher=Johns Hopkins University Press|date=2002|location=Baltimore, Md.|isbn=0-8018-7140-9|oclc=50410356|last=Davies |first=Kevin}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The common thread : a story of science, politics, ethics, and the human genome|url=https://www.worldcat.org/oclc/52779224|publisher=Joseph Henry Press|date=2002|location=Washington, D.C.|isbn=0-309-50070-2|oclc=52779224|last=Sulston |first=John}}</ref>
== Biološke znanosti v 21. stoletju ==
V začetku 21. stoletja so biološke znanosti začele postajati veliko bolj interdisciplinarne; pojavljale so se povezave med različnimi vedami (denimo [[biofizika]], ki preučuje fiziko bioloških sistemov). Velik napredek je bil narejen v analizni kemiji in fiziki, kjer so izboljšali ali uvedli mnoge laboratorijske instrumente (senzorje, optične priprave, robote, satelite in drugo). Nove metode so omogočile večjo dostopnost raziskav in rezultatov, saj so jih začeli množično objavljati na spletu, kar je hkrati precej olajšalo delo v znanosti. Prav tako so se pojavile številne znanstvene publikacije, ki so skrbele za širjenje raziskav po svetu. Med bolj poznane novodobne discipline spadajo [[bioinformatika]], [[nevroznanost]], [[teoretična biologija]], [[astrobiologija]] in [[sintetična biologija]]. Analiza člankov s področja biologije kaže, da je v obdobju 1981-2005 najhitreje naraščalo število člankov na področjih molekularne biologije in genetike ter ekologije in okoljskih znanosti (2,8-krat več člankov). Manj kot dvakrat pa se je povečalo število člankov na področjih mikrobiologije, (splošne) biologije in biokemije ter biologije rastlin in živali.<ref name="Vilhar"></ref>
== Zgodovina biologije na Slovenskem ==
[[slika:Giovanni Antonio Scopoli - Flora Carniolica.pdf|thumb|page=5|Scopolijeva monografija ''Flora Carniolica'', prvo znanstveno delo, ki je nastalo na ozemlju današnje Slovenije|300x300_pik]]
Razvoj biologije na ozemlju današnje Slovenije je skozi zgodovino spodbujala izrazita [[biotska raznovrstnost]], ki je primerljiva z veliko večjimi evropskimi deželami.<ref name="Sket_pestrost">{{navedi knjigo |last=Sket |first=Boris |authorlink=Boris Sket |chapter=Pestrost živalskega sveta v Sloveniji |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=9–11}}</ref> To je pritegnilo pozornost [[razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] naravoslovcev, tako domačih kot tujih, ki so prihajali sem delovat iz drugih koncev takratne [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Že predrazsvetljenski polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' popisoval zanimivosti živega sveta na Slovenskem,<ref>{{cite journal |last1=Gosar |first1=Marija |last2=Petkovšek |first2=Viktor |year=1982 |title=Naravoslovci na Slovenskem |journal=Scopolia |issue=5 |pages=1–38}}</ref> od domačih učenjakov pa je užival mednarodni ugled tudi razsvetljenec [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janez Popovič]], ki se je med drugim ukvarjal z žuželkami, gobami in rastlinami, a mu je slab gmotni položaj preprečil objavljanje.<ref name="Bufon1971">{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Zmago |authorlink=Zmago Bufon |year=1971 |chapter=Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju |editor-last=Dominko |editor-first=Fran |editorlink=Franjo Dominko |title=Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike |volume=I |publisher=[[Slovenska matica]] |pages=15–77}}</ref> Za začetnika sodobnega znanstvenega pristopa nedvomno velja [[Giovanni Antonio Scopoli]], ki je prišel sredi 18. stoletja kot rudniški zdravnik v upravo [[Rudnik Idrija|rudnika živega srebra Idrija]]. Intenzivno je raziskoval rastlinstvo in živalstvo širom [[Kranjska|Kranjske]], rezultat česar sta med drugim dve pomembni deli: ''[[Flora carniolica|Flora Carniolica]]'' in ''[[Entomologia Carniolica]]''. ''Flora Carniolica'' (1760) velja za sploh prvo znanstveno zastavljeno delo, ki je nastalo na Slovenskem. Tudi Scopoli je bil mednarodno uveljavljen raziskovalec, imel je med drugim bogato korespondenco z Linnéjem in je uporabljal njegov sistem klasifikacije, zato je še zdaj prepoznan kot avtor več vrst, ki jih je prvi opisal. V [[Idrija|Idrijo]] je poleg tega pritegnil še enega znanega naravoslovca, [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], ki je kasneje deloval kot profesor na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|ljubljanskem liceju]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042854335 |title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji |last=Dolenc |first=Sašo |authorlink=Sašo Dolenc |date=2018-12-22 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2020-12-26}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://ars.rtvslo.si/2019/10/pogled-v-znanost-237/ |title=Razsvetljenec 18. stoletja Giovanni Antonio Scopoli |work=[[Ars (radio)]] |date=2019-10-28 |accessdate=2020-12-26}}</ref> Hacquetov sodobnik [[Žiga Zois]], sicer bolj usmerjen v podjetništvo in mineralogijo, je bil pomemben kot organizator, zbiralec in mecen, na področju biologije pa je prispeval nekaj [[ornitologija|ornitoloških]] del in zbirko slovenskih imen [[ptiči|ptic]]. Njegov brat [[Karel Zois|Karel]], botanik, je bil prvi zbiratelj slovenskih imen rastlin.<ref name="Bufon1971"/>
[[Slika:Proteus - Laurenti.jpg|thumb|left|Človeška ribica, simbol slovenske naravne dediščine in predmet zanimanja naravoslovcev vse od Valvasorja dalje<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/svet-zivali/novice/preucevanje-cloveske-ribice-je-za-ljudi-zelo-pomembno/383328 |title=Preučevanje človeške ribice je za ljudi zelo pomembno |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2016-01-14 |accessdate=2020-12-27}}</ref>]]
Od Scopolijevih časov dalje so vzpon naravoslovja spodbujale daljnosežne reforme [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki si je prizadevala modernizirati državo in jo spet postaviti ob bok ostalim evropskim velesilam. Naravoslovje, ki bi omogočalo napredek glavne gospodarske panoge – [[kmetijstvo|kmetijstva]] – je imelo tu osrednjo vlogo, že zgodaj pa se je tematika naravoslovne izobrazbe na Slovenskem prepletla z narodnostnim vprašanjem. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] se je trend nadaljeval, takrat je bila v Ljubljani ustanovljena polna [[univerza]], predhodnica [[Univerza v Ljubljani|današnje]], ki je bila od vsega začetka precej naravoslovno usmerjena. Ob njej je bil pod vodstvom [[Franc Hladnik|Franca Hladnika]] ustanovljen [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša znanstvena ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji, ves ta čas pa so jo vodili Slovenci.<ref name="Bufon1971"/> Najbrž najširše znan popularizator naravoslovja in spodbujevalec narodne zavesti tega časa je [[Fran Erjavec]], ki se je proslavil zlasti kot pripovednik. Tako on kot njegovi sodobniki so se šolali na Dunaju, v kulturnem središču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]].<ref>{{SloBio|id=183104 |avtor=[[Ivan Grafenauer|Grafenauer, Ivan]] |ime=Erjavec, Fran |vir=SBL}}</ref>
V zgodnjem 19. stoletju je deloval tudi [[Henrik Freyer]], čigar oče je bil Scopolijev lekarnar v Idriji, sam pa se je posvetil naravoslovju. Leta 1832 je postal kustos [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] in v več kot 20 letih na tem položaju vzpostavil muzejsko zbirko vretenčarjev ter urejal Scopolijeve in Hacquetove [[herbarij]]e, pomemben pa je tudi njegov prispevek k zbiranju [[slovenščina|slovenskih]] imen rastlin in živali. Naravoslovni del muzeja kot [[Prirodoslovni muzej Slovenije]] deluje še danes.<ref>{{SloBio|id=192894 |avtor=[[Marijan Brecelj (književnik)|Brecelj, Marijan]] |ime=Freyer, Henrik |vir=PSBL}}</ref> V tem obdobju je pozornost svetovnih naravoslovcev pritegnilo odkritje prve znane jamske živali, hrošča [[drobnovratnik]]a, ki ga je Freyerjevemu predhodniku [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francu Hohenwartu]] poslal svetilničar [[Luka Čeč]] iz [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. [[Človeška ribica]] je veljala za izjemno zoološko zanimivost že od Valvasorjevih časov, vendar je niso prepoznavali kot jamsko žival, drobnovratnik in drugi kasneje odkriti prebivalci kraškega podzemlja na Kranjskem pa so prinesli spoznanje, da so tudi jame življenjski prostor, in privedli do vznika [[biospeleologija|biospeleologije]] kot nove znanstvene (pod)discipline.<ref name="Sket_pestrost" /><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042848873 |title= Hrošček drobnovratnik, prva opisana jamska žival na svetu |last=Hrastar |first=Mateja A. |date=2018-12-03 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2020-12-27}}</ref>
[[slika:Fran Jesenko (1875-1932).jpg|thumb|left|Fran Jesenko je bil mednarodno uveljavljen raziskovalec križanja rastlin in prvi predavatelj botanike na Univerzi v Ljubljani, poleg tega pa aktiven zagovornik varstva narave]]
Botaniki in gozdarji so v začetku 20. stoletja spoznali, da je biotska raznovrstnost Slovenije izjemno bogata tudi v mednarodnem merilu. V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili prvi zametki organiziranega [[Varstvo okolja|okoljevarstva]] na Slovenskem, ki jih je leta 1920 kronala Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo, predložena začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]. To je bil prvi celostni slovenski naravovarstveni program in začetek organiziranega varstva narave. Že leta 1888 so bili izločeni iz gospodarskega izkoriščanja kočevski [[pragozd]]ovi, v burnem obdobju prve polovice 20. stoletja pa je aktivnost zamrla in uradno so bila prva zavarovana območja ustanovljena šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zlasti za ustanovitev [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] so se dejavno zavzemali vidni biologi, kot sta [[Fran Jesenko]] in [[Angela Piskernik]].<ref>{{cite journal |last=Peterlin |first=Stane |authorlink=Stanislav Peterlin |year=1975 |title=Nekaj o zametkih in začetkih varstva narave v Sloveniji |journal=Varstvo spomenikov |volume=20 |pages=75–92 |url=http://www.eheritage.si/vs/VSC_020_003_WDLLQWNOQBPNCZICXPMWYDYQKDPBAS.pdf}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Klemenčič |first1=Tina |last2=Gorkič |first2=Mirjam |last3=Rogelj |first3=Metod |year=2010 |title=Razvoj naravovarstvenih smernic |url=https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/09/Klemencic_Rogelj_Gorkic_2226.pdf |journal=Varstvo narave |volume=24 |pages=35–42}}</ref> Jesenko se je s pionirskimi raziskavami križanja rastlin po takrat znova odkritih Mendlovih načelih proslavil tudi v mednarodnem prostoru.<ref name="TanjsekKreft1996">{{cite book| last1=Tanjšek |first1=Anton |last2=Kreft |first2=Ivan |year=1996 |chapter=Less known studies on Triticale in Central and Eastern Europe |editor-last1=Guedes-Pinto |editor-first1=Henrique |editor-last2=Darvey |editor-first2=Norman |editor-last3=Carnide |editor-first3=Valdemar P. |title=Triticale: Today and Tomorrow |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9780792342120 |pages=83–88 |doi=10.1007/978-94-009-0329-6_11}}</ref>
Biologija je od vsega začetka vpeta tudi v zgodovino leta 1920 ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], sprva v sklopu [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] in pozneje [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka Biotehniške fakultete]] (poleg zastopanosti v študiju medicine in drugih ved). Zoološko katedro je vzpostavil [[Jovan Hadži]], vpliven v vsem jugoslovanskem prostoru predvsem kot avtor izvirnih teorij o živalski [[filogenija|filogeniji]] in plodovit biospeleolog, botanično katedro pa Fran Jesenko.<ref name="Sket_zg">{{cite journal |last=Sket |first=Boris |year=2020 |title=Oris zgodovine Oddelka za biologijo na Univerzi v Ljubljani – do konca tisočletja | journal=Acta Biologica Slovenica |volume=63 |issue=1 |pages=80–84 |cobiss=28503299}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OXPB7Z7K |tip=kratko}}</ref> Kot profesorja fiziologije so ob ustanavljanju univerze povabili pionirja fiziologije in [[bioakustika|bioakustike]] žuželk [[Ivan Regen|Ivana Regna]], ki pa se je položaju odpovedal in do konca življenja ostal v Avstriji.<ref name="Gogala_zg">{{navedi revijo| last=Gogala |first=Matija |authorlink=Matija Gogala |title=Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za biologijo do leta 1987 – osebni pogled |url=http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/52_2/ABS_52_2_Gogala_2009_7-20.pdf |journal=Acta Biologica Slovenica |volume=52 |issue=2 |pages=7–20}}</ref> Speleobiološka usmeritev katedre za zoologijo se nadaljuje vse do danes v obliki raziskovalne skupine, ki jo je ustanovil profesor [[Boris Sket]]. Katedra za botaniko se je uveljavila zlasti z raziskavami na področju taksonomije rastlin in fitogeografije pod vodstvom predavateljev, kot so bili [[Ernest Mayer]], [[Vlado Ravnik]] in [[Tone Wraber]], ter ekologije rastlin, katere začetnik je bil [[Andrej Martinčič]]. Z usmerjenimi raziskavami ekologije živali je začel [[Kazimir Tarman]], zoologijo [[vretenčarji|vretenčarjev]] pa je prevzel [[Miroslav Zei]], svetovno znan [[ihtiologija|ihtiolog]]. Oba sta se uveljavila tudi kot popularizatorja znanosti, Zei pa je bil poleg tega gonilna sila pri ustanovitvi [[Morska biološka postaja|Morske biološke postaje]] v [[Piran]]u (zdaj del [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]]), edine slovenske raziskovalne ustanove, ki se ukvarja z raziskavami morja.<ref name="Sket_zg"/><ref>{{navedi novice |first1=Aleš |last1=Smrekar |first2=Miha |last2=Švalj |first3=Tina |last3=Šoln |date=2019-11-16 |title=O morju vemo manj kot o Marsu |url=https://val202.rtvslo.si/2019/11/morska-bioloska-postaja-piran/ |publisher=[[Val 202]] |accessdate=2020-12-27}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/z-znanjem-in-iskanjem-odstirajo-skrivnosti-jadrana/ |title=Z znanjem in iskanjem odstirajo skrivnosti Jadrana |last=Šuligoj |first=Boris |date=2019-10-10 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2020-12-27}}</ref> [[Drago Lebez]] je vzpostavil raziskave in poučevanje [[biokemija|biokemije]], [[Molekularna biologija|molekularne biologije]] [[Miklavž Grabnar]], biološke [[antropologija|antropologije]] pa [[Božo Škerlj]].<ref name="Sket_zg"/>
Raziskave fiziologije živali so vzpostavili na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] pod vodstvom [[Albin Seliškar|Albina Seliškarja]], na Oddelku za biologijo pa šele v 1960. letih pod vodstvom [[Štefan Michieli|Štefana Michielija]]. V tem času je bil po direktivi jugoslovanskih oblasti raziskovalni program oddeljen na novoustanovljeni [[Nacionalni inštitut za biologijo|Inštitut za biologijo]], kasneje samostojen javni zavod. V 1960. letih so v skupini za fiziologijo začeli v biološke raziskave uvajati računalniško tehniko, raziskovalno pa so se usmerili v [[elektrofiziologija|elektrofiziologijo]] in bioakustiko žuželk ter takrat še praktično neraziskano področje [[biotremologija|biotremologije]].<ref name="Sket_zg" /><ref name="Gogala_zg" /> Na Nacionalnem inštitutu za biologijo je pozneje nastala tudi velika raziskovalna skupina za biotehnologijo in [[sistemska biologija|sistemsko biologijo]], ki se ukvarja predvsem z boleznimi rastlin.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/lovci-na-slepe-potnike-v-rastlinah/ |title=Lovci na slepe potnike v rastlinah |last=Bošnjak |first=Dragica |date=2020-02-20 |work=Delo |accessdate=2020-12-27}}</ref> Interdisciplinarne raziskave na molekularni ravni potekajo tudi na drugih ustanovah, tako je denimo na [[Kemijski inštitut|Kemijskem inštitutu]] nastala mednarodno prepoznavna skupina za [[sintezna biologija|sintezno biologijo]] in [[imunologija|imunologijo]] pod vodstvom [[Roman Jerala|Romana Jerale]].<ref name="Nature_2013_April_Jerala">{{navedi novice| url=http://www.nature.com/news/protein-gets-in-on-dna-s-origami-act-1.12882 |title=Protein gets in on DNA's origami act: Engineered bacteria make self-assembling tetrahedra |last=Peplow |first=Mark |work=[[Nature]] |date=2013-04-28 |accessdate=2021-01-04}}</ref>
V nevladni sferi oz. sferi ljubiteljske znanosti se je v preteklih desetletjih uveljavila predvsem ornitologija, na tem področju deluje [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]], ki je največja slovenska nevladna organizacija za varstvo narave.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042925394 |title= Obrazi nevladnikov: Blaž Blažič, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – Izgubljamo ptice kmetijske krajine |date=2020-03-23 |work=Dnevnik |accessdate=2020-12-27}}</ref> Tudi sicer ima ljubiteljska ornitologija na Slovenskem dolgo tradicijo, gojili so jo že omenjeni razsvetljenski učenjaki, od sodobnejših predstavnikov pa je znan [[Janko Ponebšek]], začetnik organizirane ornitologije v tem prostoru. S somišljeniki je v 1920. letih začel z [[obročkanje ptic|obročkovalsko]] aktivnostjo, ki se neprekinjeno nadaljuje vse do danes in na podlagi katere je slovensko ozemlje postalo mednarodno prepoznavno kot pomembno križišče [[selitev ptic|selitvenih poti ptic]] v Evropi.<ref>{{SloBio| ime=Ponebšek, Janko |id=448296 |vir=SBL |avtor=[[Rudolf Andrejka|Andrejka, Rudolf]]}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Gregori |first=Janez |year=2010 |title=Naša znana ornitologa, Janko in Božidar Ponebšek |journal=[[Svet ptic]] |volume=16 |issue=3 |pages=22–23}} {{dlib| urn=URN:NBN:SI:DOC-6HLW322T |tip=kratko}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam biologov]]
* [[seznam slovenskih biologov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ac22 Zgodovina biologije] (angleški članek s pregledom zgodovine biologije)
* [https://www.bioexplorer.net/History_of_Biology/ Zgodovina biologije] (angleški kratki članek s povezavami do zgodovine posameznih področij)
* [https://en.citizendium.org/wiki/Biology Biologija] (enciklopedični pregled biologije na portalu citizendium.org)
* [[iarchive:historyofbiology00mialrich/page/14/mode/2up|Miall, L. C. (1911) History of biology.]] Watts & Co. London
{{Zgodovina biologije}}
{{Biologija-navigacija}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Zgodovina biologije| ]]
[[Kategorija:Biologija]]
[[Kategorija:Zgodovina znanosti|Biologija]]
7s69yy2641makaauunucijtc58ral8m
5724654
5724649
2022-07-28T06:54:31Z
Yerpo
8417
/* Klasična genetika, moderna sinteza in evolucijska teorija */ pnp
wikitext
text/x-wiki
[[File:Erasmus Darwin Temple of Nature.jpg|thumb|243x243px|Naslovnica pesniške zbirke ''The Temple of Nature'', ki jo je napisal [[Erasmus Darwin]], stari oče [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]], avtorja [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]]. Slika prikazuje boginjo, ki odstira zaveso izpred boginje [[Artemida (mitologija)|Artemide]], ki je v tem primeru metafora za naravo.]]
'''Zgodovina biologije''' obravnava potek raziskovanja [[Življenje|življenja]], ki se je začel že ob začetkih človeške [[Vrsta (biologija)|vrste]] in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog. Pojmovanje [[Biologija|biologije]] kot znanstvene in [[Naravoslovne vede|naravoslovne]] vede se je pojavilo šele v 19. stoletju, čeprav so se z njo ukvarjali že od samih začetkov, saj so bila njena spoznanja bistvena v tradicionalni [[Medicina|medicini]] in preučevanju [[Živali|živalskih]] ter [[Rastline|rastlinskih]] vrst, ki so živele skupaj s prvimi [[Civilizacija|civilizacijami]], še posebno pozornost pa so posvetili gospodarsko pomembnejšim vrstam. Med bolj poznane mejnike zagotovo spadajo [[ajurveda]] (indijska tradicionalna medicina), egipčanska medicina in dela grških mislecev [[Aristotel|Aristotla]] ter [[Klavdij Galen|Galena]], ki sta delovala v grško-rimskem svetu. Njune ugotovitve so v [[Srednji vek|srednjem veku]] nadalje razvijali [[Muslimani|muslimanski]] zdravniki, med katerimi izstopa [[Perzija|perzijski]] učenjak [[Avicenna|Avicena]]. Velik napredek je biologija doživela v času evropske [[Renesansa|renesanse]], ko so se takratni izobraženci začeli zanimati za [[empirizem]] in odkrivanje novih [[Vrsta (biologija)|vrst]] bitij. Ena izmed ključnih renesančnih znanstvenikov sta bila anatom [[Andreas Vesalius]] in zdravnik ter anatom [[William Harvey]], ki sta izvajala različne eksperimente na področju človeške [[Fiziologija|fiziologije]] ter [[Morfologija (biologija)|morfologije]]. Velik napredek sta v takratnem času omogočila prirodoslovca [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] in [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon]], ki sta začela z razvrščanjem živih bitij in njihovih [[Fosil|fosilnih ostankov]], pozornost pa sta namenjala tudi [[Ontogenija|ontogenetskemu]] razvoju in [[Vedenje|vedenju]] [[Organizem|organizmov]].
[[Antonie van Leeuwenhoek]] je zaslovel z izdelavo prvega enostavnega [[Mikroskop|mikroskopa]], kar je vodilo v spoznavanje takrat še neraziskanega sveta [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]], na podlagi česar je bila kasneje postavljena [[celična teorija]]. Spoznanja o raznolikosti in razvoju življenja je obenem uporabila [[teologija]] z razvojem tako imenovane naravne teologije, ki je dokaze za obstoj [[Bog|boga]] iskala v naravi, zagovarjala hipotezo o stvarjenju ter pomembno vplivala na [[Filozofija|filozofijo]] takratnega časa. Revolucionaren preobrat pa je filozofija doživela s postavitvijo [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]], ki je močno spremenila način razmišljanja izobražencev.
V 18. in 19. stoletju sta [[botanika]] in [[zoologija]] dobili naziv znanstvenih disciplin, čeprav je bilo preučevanje vrst razširjeno že pred tem obdobjem, a se v glavnem ni podrejalo pravilom raziskovanja v naravoslovnih vedah. Razvijati so se začele tudi [[biogeografija]], [[ekologija]] in [[etologija]], saj so [[Naravoslovje|naravoslovci]], kot je bil denimo [[Alexander von Humboldt]], svojo pozornost posvetili odnosom med organizmi in okoljem ter vprašanju, kakšno vlogo ima pri tem geografska razširjenost. Hkrati so takratni naravoslovci začeli obravnavati spreminjanje in [[izumiranje]] vrst, saj nespremenljivost vrst ni bila več [[Verska resnica|dogma]]. Spoznanja iz [[Embriologija|embriologije]] in [[Paleontologija|paleontologije]] so pomembno vplivala na nastanek Darwinove evolucijske teorije z [[Naravni izbor|naravnim izborom]]. V 19. stoletju so dokončno ovrgli [[Abiogeneza|hipotezo o spontanem nastanku življenja]], kljub temu pa mehanizmi dedovanja in osnove [[Genetika|genetike]] še niso bile poznane.
Šele v zgodnjem 20. stoletju, ko so ponovno odkrili dela [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]], se je začel pospešen razvoj [[Genetika|genetike]], pri čemer so imeli glavno vlogo [[Thomas Hunt Morgan]] in njegovi študenti, ki so povečali prepoznavnost [[Populacija (biologija)|populacijske]] genetike in teorije moderne sinteze. Pojav novih bioloških disciplin je sovpadal z odkritjem dvovijačne (helikalne) zgradbe molekule [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], ki sta jo predlagala [[James Dewey Watson|Watson]] in [[Francis Crick|Crick]]. Obenem se je biologija začela deliti na dve večji področji; in sicer na biologijo, ki se ukvarja z nivojem organizma, in [[Celična biologija|celično]] ter [[Molekularna biologija|molekularno biologijo]], ki se posvečata predvsem mikroskopskim organizacijskim nivojem življenja. V poznem 20. stoletju sta večja odkritja prispevali tudi [[genomika]] in [[proteomika]] z raziskovanjem novih molekularnih tehnik ter vplivov okolja na izražanje genov.
Med najbolj znane biologe slovenskega področja poleg ostalih pogosto uvrščamo: 17. stoletje - [[Janez Vajkard Valvasor]]; 18. stoletje - [[Giovanni Antonio Scopoli]]; 19. stoletje - [[Henrik Freyer]], [[Žiga Zois]], [[Fran Erjavec]], [[Ivan Regen]]; 20. in 21. stoletje - [[Jovan Hadži]], [[Zmago Bufon]], [[Miroslav Zei]], [[Tone Wraber]]. Po nekaterih ocenah razvoj slovenske biologije sicer zaostaja za svetovnim, biologija pa, primerjalno glede na ostale znanosti, v Sloveniji v splošni populaciji uživa nenavadno nizek ugled.<ref name="Vilhar">{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/bzid/geni/pdf/vilhar-clanek.pdf |title=Pomen biološkega znanja za splošno izobrazbo |accessdate=17.12.2020 |date= |format=pdf |work=Barbara Vilhar }}</ref>
== Etimologija ==
Izraz biologija izvira iz [[Grščina|grščine]], kjer beseda ''bios'' pomeni življenje in pripona ''-logy'' ponazarja besedno zvezo "veda o".<ref>{{Navedi splet|title=biology {{!}} Origin and meaning of biology by Online Etymology Dictionary|url=https://www.etymonline.com/word/biology|website=www.etymonline.com|accessdate=2020-11-22|language=en}}</ref> Termin biologija je bil najverjetneje v [[naravoslovje]] uveden neodvisno s strani več raziskovalcev; [[Thomas Beddoes]] ga je uporabil leta 1799, [[Karl Friedrich Burdach]] leta 1800, [[Gottfried Reinhold Treviranus]] v svoji knjigi ''Philosophie der lebenden Natur'' leta 1802 in [[Jean-Baptiste Lamarck]] v delu ''Hydrogeologie'' iz leta 1802.<ref>{{Navedi knjigo|edition=Orig.-Ausg|title=Geschichte der Biologie die Wissenschaft vom Leben|url=https://www.worldcat.org/oclc/249521190|location=München|isbn=978-3-406-50834-9|oclc=249521190|last=Junker |first=Thomas}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Biology in the nineteenth century : problems of form, function, and transformation|url=https://www.worldcat.org/oclc/3360878|location=Cambridge|isbn=0-521-21861-6|oclc=3360878|last=Coleman |first=William}}</ref>
Pred začetkom uporabe besede biologija so raziskovanje živali in rastlin poimenovali z različnimi termini. [[Prirodopis|Prirodoslovje]] (tudi prirodopis) se je v veliki meri nanašalo na opisovalne vidike biologije, a je zajemalo tudi [[Mineralogija|mineralogijo]] in nekatera druga področja, ki danes ne sodijo med biološke panoge. Naravna [[filozofija]] in naravna [[teologija]] sta se uporabljali za razprave, ki so se dotikale [[Življenje|življenja]] samega, vzrokov za obstoj življenja in vedenja živali, hkrati pa so sem spadale tudi sodobne [[geologija]], [[fizika]], [[kemija]] in [[astronomija]]. [[Fiziologija]] in botanična [[farmakologija]] ste se prištevali k medicini, saj so se z njima ukvarjali predvsem zdravniki, za katere je bilo nekoč znanje botanike zelo pomembno. [[Botanika]], [[zoologija]] in [[paleontologija]] so v 18. in 19. stoletju postopoma zamenjale izraz prirodoslovje.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=The growth of biological thought : diversity, evolution, and inheritance|url=https://www.worldcat.org/oclc/7875904|publisher=Belknap Press|date=1982|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-36445-7|oclc=7875904|last=Mayr |first=Ernst}}</ref><ref name=":0" />
== Od prvih civilizacij do srednjega veka ==
[[File:Divinatory livers Louvre AO19837.jpg|thumb|left|Glineni modeli živalskih jeter iz 9. ali 8. stoletja pred našim štetjem.|287x287_pik]]
=== Zgodnje kulture ===
V zgodnjih kulturah je bilo bistveno, da so ljudje med seboj prenašali znanje o [[Rastline|rastlinah]] in [[Živali|živalih]] ter na tak način povečevali svojo sposobnost preživetja v naravi. Obenem je verjetno, da so poznali določena dejstva o človeški in živalski [[Anatomija|anatomiji]], ki so jih pridobili predvsem s pomočjo lova ter razkosavanja mesa. Za organizacijo lova je bilo pomembno tudi poznavanje vzorcev živalskih [[Selitev ptic|selitev]]. Velika prelomnica v znanju biologije zgodnjih kultur se je zgodila z [[Neolitska revolucija|neolitsko revolucijo]] pred približno 10 000 leti, ko so ljudje prvič začeli gojiti kulturne rastline in [[Udomačitev|udomačevati]] različne živalske vrste, ki so jih uporabljali predvsem kot vir hrane ([[drobnica]], [[govedo]]) ali kot spremljevalce na lovu ([[Pes|psi]]).<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=3rd ed., rev. and expanded|title=A history of the life sciences|url=https://www.worldcat.org/oclc/50410202|publisher=M. Dekker|date=2002|location=New York|isbn=0-8247-0824-5|oclc=50410202|last=Magner |first=Lois N.}}</ref>
Prve civilizacije, kot so denimo [[Mezopotamija]], [[Egipt]] in [[Kitajska]], so imele precej učenjakov, ki so se ukvarjali z naravoslovnimi vedami.<ref name=":1" />
==== Mezopotamija ====
V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] ni bilo opaznega velikega zanimanja za naravni svet, saj so se v večji meri posvečali raziskovanju sveta bogov. Tako so živalsko [[Fiziologija|fiziologijo]] preučevali predvsem za namene prerokovanja; denimo anatomijo [[Jetra|jeter]], ki so veljala za pomemben [[Organ (biologija)|organ]] pri napovedovanju prihodnosti. Predvideva se, da so znanje o [[Udomačitev|udomačevanju]] in vzreji živali med seboj prenašali ustno, ohranjen je zgolj en dokument o vzreji konj.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Ancient Mesopotamia : new perspectives|url=https://www.worldcat.org/oclc/61397691|publisher=ABC-CLIO|date=2005|location=Santa Barbara, Calif.|isbn=1-57607-966-X|oclc=61397691|last=McIntosh |first=Jane}}</ref>
Mezopotamci niso poznali stroge ločnice med znanostjo v današnjem pomenu besede in magijo.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Civilizations of the ancient Near East|url=https://www.worldcat.org/oclc/32013077|location=New York|isbn=0-684-19279-9|oclc=32013077|last=Sasson |first=Jack M.}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Mesopotamian witchcraft: toward a history and understanding of Babylonian witchcraft beliefs and literature|url=https://www.worldcat.org/oclc/50008486|publisher=Brill/Styx|date=2002|location=Leiden|isbn=90-04-12387-3|oclc=50008486|last=Abusch |first=I. Tzvi}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Israel's divine healer|url=https://www.worldcat.org/oclc/31937706|publisher=Zondervan|date=1995|location=Grand Rapids, Mich.|isbn=0-310-20029-6|oclc=31937706|last=Brown |first=Michael L.}}</ref> To je najboljše vidno pri zdravljenju bolnih, ko so zdravniki predpisovali zdravila in hkrati tudi magične formule, ki jih je bilo treba ponavljati, da je bolnik ozdravel. Najbolj poznani medicinski spis iz [[Babilon|Babilona]] je ''Diagnostični priročnik'' (''Sakikkū'', SA.GIG), ki ga je napisal ''ummânū'' oziroma glavni učenjak [[Esagil-kin-apli]] iz [[Borsipa|Borsipe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Magic and rationality in ancient Near Eastern and Graeco-Roman medicine|url=https://www.worldcat.org/oclc/55600640|publisher=Brill|date=2004|location=Leiden|isbn=90-04-13666-5|oclc=55600640|author1=Horstmanshoff, H.F.J. |last2=Stol |first2=Marten |last3=Tilburg |first3=Cornelis R. van}}</ref> V vzhodnih [[Semiti|semitskih]] kulturah je avtoriteto na področju medicine predstavljal zdravilec in [[Eksorcizem|eksorcist]], ki so ga imenovali ''āšipu.''<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Poklic je bil deden in je hkrati veljal za enega izmed bolj spoštovanih.<ref name=":4" /> Pojavljal se je tudi tako imenovan ''asu,'' zdravilec, ki je bolezni zdravil s pomočjo različnih pripravkov iz [[Zel|zeli]], živalskih [[Tkivo|tkiv]] in [[Mineral|mineralov]]. Ta položaj pa so lahko zasedali tako moški kot ženske, ki so obenem izvajali manjše operacije, naravnavali izpahe in zlome ter oskrbovali rane. Obstajajo tudi zapisi, ki nakazujejo, da so v Mezopotamiji izvajali preventivne ukrepe ter na tak način omejevali širjenje bolezni.<ref name=":2" />
==== Stara Kitajska ====
[[File:Huang-Quan-Xie-sheng-zhen-qin-tu.jpg|thumb|200x200px|''Opis redkih živali'' (写生珍禽图), naslikal [[Huang Čuan]] (903-965) med vladavino dinastije Song.]]
Na [[Kitajska|Kitajskem]] so biološke tematike obravnavali strokovnjaki različnih disciplin, vse od herbologov, zdravnikov, [[Alkimija|alkimistov]] in filozofov. [[Taoizem|Taoistično]] tradicionalno alkimijo lahko denimo prištevamo med znanosti o življenju, saj se je osredotočala na zdravje, njen glavni cilj pa je bil eliksir večnega življenja. Sistem [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]] se običajno asociira s teorijo o [[Jin in jang|jingu in jangu]] ter [[Pet elementov (vušing)|petih elementih]] (vušing).<ref name=":1" /> Taostični filozofi, kot je na primer [[Džuang Džov]] iz 4. stoletja pred našim štetjem, so izražali [[Evolucija|evolucijske ideje]], saj so zavračali načelo nespremenljivosti [[Vrsta (biologija)|vrst]] in predvidevali, da so se različne lastnosti določene vrste razvile kot prilagoditev na [[habitat]], v katerem vrsta živi.<ref>{{Navedi knjigo|title=The shorter Science and civilisation in China : an abridgement of Joseph Needham's original text|url=https://www.worldcat.org/oclc/3345021|publisher=Cambridge University Press|date=1995|location=Cambridge|isbn=0-521-21821-7|oclc=3345021|last=Needham|first=Joseph|year=|page=|cobiss=}}</ref>
==== Stara Indija ====
Eden najstarejših sistemov [[Medicina|medicine]] je znan kot [[ajurveda]] in izvira iz [[Indijska podcelina|indijske podceline]] izpred 1500 let ter temelji na vsebini knjige ''[[Atharvaveda]]'', ene izmed štirih starodavnih indijskih zbirk znanja ter modrosti.
[[Ajurveda]] temelji na konceptu treh telesnih sokov, ki ga imenujemo tudi [[humoralna medicina]] in se je nekoliko kasneje v spremenjeni obliki pojavil v antični [[Grčija|grški]] medicini, kjer so prepoznavali štiri sokove. Poleg treh tekočin v ajurvedi ločimo tudi pet elementov in sedem temeljnih tkiv, iz katerih naj bi bil zgrajen človeški organizem. Indijski učenjaki so živa bitja razvrščali v štiri kategorije, ki so temeljile na načinu rojstva (iz [[Jajce|jajca]], [[Seme|semena]], vročine in vlage ter [[Maternica|maternice]]), natančno pa so opisali stanje [[Zarodek|zarodka]]. Večji napredek je bil narejen na področju [[Kirurgija|kirurgije]].<ref name=":1" /> Ena izmed bolj zgodnjih razprav indijske medicine je bila naslovljena ''[[Sushruta Samhita]]'' ter napisana v [[Sanskrt|sanskrtu]] (klasičnemu jeziku indijske podceline), v njej pa je opisanih več kot 700 zdravilnih rastlin, 64 pripravkov iz mineralnih sestavih in 57 pripravkov iz živalskih virov.<ref>{{Navedi splet|title=Sushruta -the clinician : Teacher par excellence|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Sushruta-the-clinician-%3A-Teacher-par-excellence-Dwivedi-Dwivedi/336a7530a855f44ee11e2705dfee63daa20692dd|website=undefined|date=2007|accessdate=2020-11-23|language=en|first=G.|last=Dwivedi|first2=S.|last2=Dwivedi}}</ref>
==== Stari Egipt ====
Ohranjenih je več [[Papirus|papirusnih zvitkov]], denimo bolj znana papirus [[Edwin Smith|Edwina Smitha]] (opisuje postopke nekdanjih operacij ter je poimenovan po kupcu tega antičnega besedila, ki je nakup opravil leta 1862) in [[Papirus Ebers|Ebersov papirus]] (zvezek, ki obravnava pripravo zdravilnih učinkovin za zdravljenje različnih bolezni). Oba izvirata iz 16. stoletja pred našim štetjem. Za egipčansko medicino je prav tako značilna [[mumifikacija]], s katero so poskušali ohraniti človeške ostanke v čim boljšem stanju in zavreti proces razgradnje.<ref name=":1" />
=== Grška in rimska antična kultura ===
[[File:161Theophrastus 161 frontespizio.jpg|thumb|left| Naslovnica ponatisa posodobljene različice [[Teofrast|Teofrastovega]] dela iz leta 1644, ki jo je napisal približno 300 let pr.n.št.|238x238_pik]]
Vprašanja o življenju so se v [[Grčija|Grčiji]] pojavljala že med filozofi, ki so delovali pred [[Sokrat|Sokratom]], a ti niso dali pomembnejšega prispevka biološkim znanostim. Večji vpliv so imeli [[Hipokrat]] in njegovi privrženci, ki so med drugim zagovarjali tako imenovano [[Humoralna medicina|humoralno medicino]], ki je temeljila na načelu, da je zdravje vsakega posameznika odvisno od razmerja štirih telesnih sokov ([[Kri|krvi]], sluzi ali flegme, črnega [[Žolč|žolča]] in rumenega žolča), ki naj bi tudi do neke mere določali osebnost človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - medicína|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526067/medicina?query=medicina|website=www.termania.net|accessdate=2020-11-24}}</ref><ref name=":1" />
[[File:ibn al-nafis page.jpg|thumb|Biomedicinski zapisi [[Ibn al-Nafis]]a, ki se je posvečal tudi eksperimentalni disekciji in odkril [[Pljučni krvni obtok|pljučni]] ter koronarni krvni obtok.|284x284_pik]]
Eden najbolj vplivnih grških učenjakov je bil [[Aristotel]], ki je imel sicer na samem začetku delovanja precej [[Psevdoznanost|psevdoznanstvenih]] idej, a je kasneje začel uporabljati načela empirizma in se osredotočati predvsem na raznolikost življenja. Znan je po svojih številnih opazovanjih raznih rastlinskih in živalskih vrst v bližnji okolici ter po zasnovi enega izmed prvih sistemov [[Taksonomija|taksonomije]], ki pa ni temeljil na naravnih odnosih med organizmi, ampak je kot glavni kriterij uporabljal [[Morfologija (biologija)|morfološke]] znake, veliko pomembnost pa je v sistemu imel tudi [[Habitat|življenjski prostor]] posameznega bitja. Aristotel naj bi klasificiral 540 živalskih vrst in [[Seciranje|seciral]] vsaj 50.<ref name=":6" />
Med antičnimi misleci in kasnejšimi učenjaki [[Srednji vek|srednjega veka]] vse do 18. stoletja je prevladovalo mišljenje, da so živa bitja razporejena hierarhično, od najpreprostejšega do najbolj zapletenega, pri čemer so človeško vrsto uvrstili na konec te umetno zasnovane verige življenja.<ref name=":6" />
Med grškimi misleci, ki so se ukvarjali z biološkimi znanosti, je eden bolj prepoznavnih tudi [[Teofrast]], ki je napisal zbirko knjig o [[Botanika|botaniki]]. Še danes se uporablja precej poimenovanj, ki jih je uvedel pri rastlinah; denimo izraz ''karpos'' za [[plod]] in ''perikarp'' za [[osemenje]]. Kot avtorja enciklopedije o več kot 600 zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi v medicini je vredno omeniti tudi [[Pedanij Dioskorid|Pedanija Dioskorida]], grškega botanika in zdravnika. [[Plinij starejši|Plinij Starejši]] pa je v svoji zbirki ''Naravoslovje (Naturalis historia)'' preučil mnogo živalskih in rastlinskih vrst, mineralov, draguljev, poldragih kamnov in naravnih pojavov.<ref name=":6" />
V helenističnem obdobju je pod okriljem dinastije [[Ptolemajsko kraljestvo|ptolomajcev]] delovalo nekaj znamenitejših učenjakov, na primer grški zdravnik [[Herofil]] (tudi Herophilus) in [[Erizistrat]], anatom ter zdravnik iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], ki so nadaljevali Aristotlovo delo in obenem izvajali razne [[Disekcija|disekcije]], s tem pa skrbeli za nenehni razvoj [[Fiziologija|fiziologije]] in [[Morfologija (biologija)|morfologije]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Science and Speculation Studies in Hellenistic Theory and Practice /Edited by Jonathan Barnes ... [Et Al.]. –. –|url=https://philpapers.org/rec/BARSAS-18|publisher=Cambridge University Press Editions de la Maison des Sciences de l'Homme, 1982|date=1982|first=Jonathan|last=Barnes}}</ref> Avtoriteta na področju anatomije in medicine je v tem obdobju postal antični znanstvenik [[Klavdij Galen]]. Čeprav se je pojavilo nekaj mislecev, ki so nasprotovali splošno sprejetemu mišljenju o stvarjenju narave in nadzorni vlogi božanstev nad življenjem, njihove ideje niso dobile dovolj podpornikov in vse do 18. ter 19. stoletja se mnenje izobraženih ni bistveno spremenilo. Evolucijski biolog [[Ernst W. Mayr]] je zatrdil, da se po [[Klavdij Galen|Galenovi]] smrti vse do obdobja [[Renesansa|renesanse]] na področju znanosti o življenju ni zgodilo nič omembe vrednega.<ref name=":6" /> Spoznanja, ki so jih razvili antični misleci, so se ohranila, saj jih v srednjem veku niso obravnavali ali jih nadalje razvijali.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ancient philosophy : a very short introduction|url=https://www.worldcat.org/oclc/426044351|publisher=Oxford University Press|date=2000|location=Oxford|isbn=978-0-19-154019-6|oclc=426044351|last=Annas |first=Julia}}</ref>
=== Srednji vek in islamske dežele ===
[[File:Frederick II and eagle.jpg|thumb|''[[De arte venandi]],'' ki jo je napisal [[Friderik II. Hohenstaufen]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in v kateri je obravnavana morfologija ptic.|276x276_pik]]
Propad [[Rimsko cesarstvo|rimskega imperija]] je vodil do postopnega nazadovanja v razvoju takratnega znanja, mnogo antičnih del je bilo uničenih ali izgubljenih, a se je kljub temu grška tradicija v določeni meri ohranila. V islamskem svetu od Srednjega vzhoda do Iberskega polotoka so veliko grških del prevedli v arabski jezik in s tem ohranili precej Aristotlovih zapisov. V obdobju [[Srednji vek|srednjega veka]] je bilo razmeroma malo učenjakov, ki so se ukvarjali s [[Prirodoslovje|prirodoslovjem]]; izstopajo denimo nemška opatinja [[Hildegarda iz Bingna|Hildegarda]], škof [[Albert Veliki]] in cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik II. Hohenstaufen]]. Z razvojem prvih univerz biološke znanosti niso doživele velikega napredka, saj so se tam posvečali predvsem področjema fizike in filozofije.<ref name=":6" />
== Renesansa in zgodnji razvoj ==
Z nastopom evropske [[Renesansa|renesanse]] je bilo med drugim povrnjeno tudi zanimanje za preučevanje živalskih in rastlinskih vrst ter fiziologije. Leta 1543 je [[Andreas Vesalius]] s svojo ''De humani corporis fabrica (O zgradbi človeškega telesa)'' postavil nov mejnik v zgodovini zahodne [[Medicina|medicine]], saj je delo temeljilo na številnih natančnih disekcijah človeških trupel, ki jih je renesančni znanstvenik izvedel med svojim raziskovanjem. Vesalius velja za enega prvih modernih anatomov, ki so se zanašali na empiristična načela, temelječa na natančnemu opazovanju narave in dvomljivemu pogledu na dejstva, ki so bila podkrepljena zgolj z glasom avtoritete. Sočasno z vnovičnim razvojem medicine se je pozornost preusmerila tudi na botaniko, saj so zdravilne rastline še vedno veljale za eno izmed glavnih sestavin zdravilnih učinkovin. Tako so se na primer botaniki [[Otto Brunfels]], [[Hieronymus Bock]] in [[Leonhart Fuchs]] osredotočali na preučevanje divjih rastlin.<ref name=":6" />
Biološke znanosti so začele zanimati številne umetnike, denimo Nemca [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in Italijana [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], ki so pogosto sodelovali z naravoslovci in z natančnimi skicami živalskih ter človeških teles pripomogli k napredku fiziologije ter anatomije. Nadaljevala se je tudi tradicija [[Alkimija|alkimije]] in magije, ki sta temeljili na delih švicarskega alkimista [[Paracelsus|Paracelsusa]] in sta na svojstven način preučevali naravni svet. Alkimisti so [[Organska spojina|organske snovi]] raziskovali s pomočjo raznih kemijskih analiz in eksperimentirali z biološkimi ter mineralnimi učinkovinami. To je bilo v skladu z novodobnim pogledom na svet, ki je velik poudarek dajal tako imenovani mehanični filozofiji 17. stoletja, ko je tradicionalno metaforo narave kot organizma nadomestila primerjava s strojem.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The death of nature : women, ecology, and the scientific revolution|url=https://www.worldcat.org/oclc/20454119|publisher=Harper & Row|date=1980|location=New York|isbn=0-06-250595-5|oclc=20454119|last=Merchant|first=Carolyn|year=|page=|cobiss=}}</ref>
=== Sedemnajsto in osemnajsto stoletje ===
[[File:Cork Micrographia Hooke.png|thumb|right|upright|V svoji knjigi ''Micrographia'' je [[Robert Hooke]] kot prvi uporabil poimenovanje [[celica]] za gradnike živih bitij, četudi celice vse do 19.stoletja še niso veljale za osnovno enoto vsega živega.]]
V 17. in 18. stoletju je velik napredek doživela [[sistematika]], saj so bile poimenovane številne vrste, [[Carl Linnaeus]] pa je predstavil nov enoten sistem klasificiranja živih bitij ter nekoliko kasneje princip znanstvenih imen. Kljub temu je ohranil tradicionalni pogled na živi svet, ki je predvideval, da so vse vrste nespremenljive in del ustvarjene hierarhične celote. Manjše spremembe v mišljenju so se začele pojavljati s širjenjem idej [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Georgesa Louis Leclerca Comte de Buffona]], ki je vrsto označil kot umetno kategorijo ter menil, da morda obstaja skupni prednik vseh živih bitij. Buffonova znanstvena dela so močno vplivala na [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarcka]] in [[Charles Darwin|Darwina]] ter razvoj [[Evolucijska teorija|evolucijske teorije]], četudi je on sam tovrstnemu mišljenju nasprotoval.<ref name=":6" />
Silovit razmah znanstvenega mišljenja je vplival tudi na javnost, kjer se je pojavilo precej posameznikov, ki so se začeli ljubiteljsko ukvarjati z iskanjem in opisovanjem novih vrst ter zbiranjem njihovih primerkov. Mnogi so nepoznane informacije nabirali na daljših plovbah okoli sveta; in sicer na območjih, ki še niso bila dovolj raziskana.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bright paradise : Victorian scientific travellers|url=https://www.worldcat.org/oclc/36865726|publisher=Princeton University Press|date=1997|location=Princeton, N.J.|isbn=0-691-04843-6|oclc=36865726|last=Raby |first=Peter}}</ref>
Anatom [[William Harvey]] se je posvetil raziskovanju fiziologije na živih ljudeh in živalih, kjer je preučeval vlogo [[Kri|krvi]], [[Vena|ven]] in [[Arterija|arterij]]. Znan je predvsem po svojih ugotovitvah o delovanju [[Srce|srca]] in telesnega [[Krvni obtok|krvnega obtoka]], s svojo ''De motu cordis'' iz leta 1628 pa je pomembno vplival na porast kvantitativnega pogleda na fiziologijo, ki jo je s študijami o [[Presnova|presnovi]] obravnaval tudi italijanski zdravnik [[Santorio Santorio]].<ref name=":1" />
V zgodnjem 17. stoletju so se takratni učenjaki posvetili tudi mikroskopskemu svetu. Eden najpomembnejših naravoslovcev, ki je prispeval k odkrivanju organizacijskega nivoja [[Celica|celic]], je angleški fizik in zdravnik [[Robert Hooke]], ki je v svoji knjigi ''Micrographia'' natančno opisal in skiciral celice, opazovane z enostavnim [[Mikroskop|mikroskopom]]. Še večji napredek je prispeval [[Antonie van Leeuwenhoek]], ki je razvil učinkovitejši mikroskop z dvestokratno povečavo in enojnimi lečami ter tako omogočil odkritje [[Bakterije|bakterij]], [[Semenčica|spermijev]], mnogih sladkovodnih [[Protisti|protistov]] in drugih. Podobne raziskave je izvajal tudi [[Jan Swammerdan]], ki se je posvetil [[Entomologija|entomologiji]] in na področju proučevanja žuželk uporabil mikroskopijo.<ref name=":1" />
Mnogo znanstvenikov se je še vedno ukvarjalo s klasificiranjem vedno večjega števila vrst, ki so jih ljubiteljski pustolovci prinašali iz oddaljenih krajev.<ref name=":6" /> Svoj razvoj je doživela tudi [[paleontologija]], na področju katere je [[Nicholas Steno]] leta 1669 objavil esej o nastajanju [[Fosil|fosilnih ostankov]], ki pa ni uspel spremeniti konservativnega mišljenja takratnih naravoslovcev o [[Zemlja|Zemljini]] starosti in obstoju [[Izumiranje|izumiranja]] vrst.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|edition=University of Chicago Press ed|title=The meaning of fossils : episodes in the history of palaeontology|url=https://www.worldcat.org/oclc/11574066|publisher=University of Chicago Press|date=1985|location=Chicago|isbn=0-226-73103-0|oclc=11574066|author=Rudwick, M.J.S.}}</ref>
== 19. stoletje in pojav bioloških disciplin ==
Vse do 19. stoletja se je biologija delila na dve veliki področji; [[Medicina|medicino]], ki je obravnavala vprašanja zgradbe in funkcije (fiziologija ter anatomija), in [[Prirodopis|prirodoslovje]], ki se je osredotočalo na raznolikost življenja ter odnose med živimi bitji in okoljem, ki jih obdaja. V tem obdobju pa se je prirodoslovje razdelilo na več manjših vej; [[Celična biologija|citologijo]], [[Bakteriologija|bakteriologijo]], [[Morfologija (biologija)|morfologijo]], [[Embriologija|embriologijo]], [[Geografija|geografijo]], [[Geologija|geologijo]] in tako dalje.
[[File:Geographie der Pflanzen in den Tropen-Ländern.jpg|thumb|left|Med svojimi potovanji je [[Alexander von Humboldt]] beležil razširjenost rastlinskih vrst po območjih, ki jih je obiskal, ter opisal številne [[Ekološki dejavnik|ekološke dejavnike]], kot sta denimo temperatura in tlak.|215x215_pik]]
=== Prirodoslovje in naravna filozofija ===
Povečano število naravoslovcev, ki so potovali v zgodnjem 19. stoletju, je prispevalo precej novih informacij o raznolikosti in razporejenosti organizmov po površini Zemlje. Veliko pomembnost je imelo delo nemškega raziskovalca [[Alexander von Humboldt|Alexandra von Humboldta]], ki je s kvantitativnim pristopom in kemijskimi ter fizikalnimi tehnikami analiziral odnose med organizmi in njihovim okoljem. Humboldtova delo so postala osnova za nekoliko kasnejši pojav [[Biogeografija|biogeografije]] in navdušila mnoge generacije bodočih znanstvenikov.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|edition=1st Amer. ed|title=The earth encompassed : a history of the environmental sciences|url=https://www.worldcat.org/oclc/44493380|publisher=Norton|date=1992|location=New York|isbn=0-393-32080-4|oclc=44493380|last=Bowler|first=Peter J.|year=|page=|cobiss=}}</ref>
==== Geologija in paleontologija ====
Razvoj [[Geologija|geologije]] je med seboj združil spoznanja prirodoslovja in naravne filozofije, s čimer so bili ustvarjeni osnovni koncepti evolucijskega razmišljanja. [[Georges Cuvier]] in sodobniki so v letih 1790 in zgodnjem 19. stoletju naredili velik napredek na področju primerjalne anatomije in paleontologije. Danes je Cuvier poznan predvsem kot raziskovalec, ki je na podlagi natančnih primerjav živečih [[Sesalci|sesalcev]] in njihovih fosilnih ostankov zaključil, da so [[Fosil|fosili]] ostanki vrst, ki so izumrle. S tem je nasprotoval takrat priljubljeni ideji, da fosilni ostanki pripadajo vrstam, ki živijo drugje in še niso bile odkrite. Fosili, ki so jih odkrili [[Gideon Mantell]], [[William Buckland]], [[Mary Anning]] in [[Richard Owen]], so pokazali, da je pred obdobjem sesalcev na Zemlji prevladoval razred [[Plazilci|plazilcev]].<ref name=":7" /><ref name=":8" />
S svojo zbirko knjig, naslovljeno ''Temelji geologije'' (''Principles of Geology''), je [[Charles Lyell]] predstavil teorijo, da je planet Zemlja neskončno star in na njem že od nekdaj vladajo različni geološki procesi, ki so vzrok za današnji videz Zemlje. To razmišljanje so poimenovali [[uniformitarianizem]], nasprotni pogled, ki pravi, da je bilo v zgodovini Zemlje več katastrof, ki so izničile vso življenje in je to moralo nastati znova, pa se je imenoval [[katastrofizem]].<ref name=":7" /><ref name=":8" />
==== Evolucija in biogeografija ====
[[File:Darwins first tree.jpg|thumb|[[Charles Darwin|Darwin]]ova prva skica evolucijskega drevesa iz leta 1837.|261x261_pik]]
Pred nastankom Darwinove [[Evolucija|evolucijske teorije]] je bila ena najpomembnejših [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckova]] hipoteza o dedovanju pridobljenih lastnosti, ki je razlagala postopen razvoj bitij od najpreprostejših mikrobov vse do človeške vrste. Britanski prirodoslovec [[Charles Darwin]] je s pomočjo [[Alexander von Humboldt|Humboldtovih]] biogeografskih spoznanj, [[Charles Lyell|Lyellovih]] uniformitarianističnih geoloških pogledov, esejev [[Thomas Malthus|Thomasa Malthusa]] o rasti človeške [[Populacija (biologija)|populacije]] in svojih raziskovanj razvil sodobno evolucijsko teorijo, ki jo je v podobni obliki nekaj let kasneje neodvisno zapisal tudi [[Alfred Russel Wallace]]. <ref name=":6" />
Objava evolucijske teorije v Darwinovi knjigi ''[[O nastanku vrst|O nastanku vrst z naravnim izborom]]'' se pogosto označuje kot eden osrednjih dogodkov v zgodovini moderne biologije. Za razliko od del mnogih starejših naravoslovcev je Darwin uspel pridobiti javno zanimanje za svojo teorijo ter v sledečih letih prepričal večino sodobnikov iz naravoslovnih krogov. Kljub temu popolnega sprejetja teorija ni doživela vse do 20. stoletja, ker še niso bili poznani mehanizmi dedovanja.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Evolution : the remarkable history of a scientific theory|url=https://www.worldcat.org/oclc/70826907|publisher=Modern Library|date=2006|location=New York|isbn=0-8129-6849-2|oclc=70826907|last=Larson |first=Edward J.}}</ref>
[[Alfred Russel Wallace|Wallace]] je veliko prispeval k [[Zoogeografija|zoogeografiji]], saj je popisal mnoge živalske vrste in njihovo razširjenost v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Malajsko otočje|malajskem otočju]], kjer je zasnoval tako imenovano Wallacevo ločnico, ki deli [[Favna|favno]] otočja na azijsko in avstralsko cono. Raziskovanje ga je napeljalo k vprašanju, zakaj se favna otokov tako močno razlikuje, četudi imajo vsi razmeroma podobno podnebje. Ugotovil je, da je odgovor v izvoru teh živalskih vrst.<ref name=":9" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=25th anniversary ed|title=Evolution : the history of an idea|url=https://www.worldcat.org/oclc/426118505|publisher=University of California Press|date=2009|location=Berkeley, Calif.|isbn=978-0-520-26128-0|oclc=426118505|last=Bowler |first=Peter J.}}</ref>
Predpostavke evolucijske teorije so sprožile vnovično zanimanje za mehanizme dedovanja, kar je vodilo v odkritje del meniha [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]], ki so bila spregledana vse od leta 1866 in v katerih so bili opisani osnovni zakoni [[Genetika|dedovanja]]. Sočasno so se razvile mnoge druge teorije o dedovanju lastnosti na potomce, ki pa so bile v veliki meri napačne in so jih kot take že kmalu prepoznali. Večji poudarek so začeli dajati tudi [[Ekologija|ekologiji]] in [[Embriologija|embriologiji]], ki so ju posodobili z evolucijskimi spoznanji, njuno popularizacijo pa je spodbujal prirodoslovec [[Ernst Haeckel]], ki je med drugim definiral ekologijo kot biološko vedo.<ref name=":6" />
=== Fiziologija ===
V 19. stoletju je velik razvoj doživela tudi [[fiziologija]], ki ni bila več zgolj medicinska veda, ampak je preusmerila pozornost na širok razpon kemijskih ter fizikalnih procesov znotraj živih bitij – vključujoč živali, mikrobe in rastline. Znova je osrednja metafora biologije postala primerjava organizmov s stroji, kot se je to zgodilo že na začetku renesanse.<ref name=":0" />
==== Celična teorija, mikrobna teorija in embriologija ====
[[File:Albert Edelfelt - Louis Pasteur - 1885.jpg|thumb|K razvoju novega področja mikrobiologije, [[Bakteriologija|bakteriologiji]], je veliko prispeval [[Louis Pasteur]] s svojimi inovativnimi laboratorijskimi tehnikami.|316x316_pik]]
Napredek v mikroskopiji je močno vplival na biološko razmišljanje, saj so že v začetku 19. stoletja mnogi biologi zatrdili, da ima celica veliko večjo pomembnost, kot se ji jo je takrat pripisovalo. V letih 1838 in 1839 sta [[Matthias Jakob Schleiden|Schleiden]] in [[Theodor Schwann|Schwann]] začela promovirati svoji ideji, da (1) je celica osnovna enota življenja in (2) vsaka poseduje vse karakteristične lastnosti [[Življenje|življenja]], nista pa priznavala trditve, da vse celice izvirajo iz drugih celic, ki so se poprej razdelile. Šele s kasnejšimi deli [[Robert Remak|Roberta Remaka]] in [[Rudolf Virchow|Rudolfa Virchowa]] so do leta 1860 skoraj vsi biologi sprejeli tri kriterije, ki so jih povezali v tako imenovano [[Celična teorija|celično teorijo]].<ref name=":0" /><ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Genesis : the evolution of biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/62869613|publisher=Oxford University Press|date=2003|location=Oxford|isbn=1-4237-4592-2|oclc=62869613|last=Sapp |first=Jan}}</ref>
Celična teorija je spremenila pogled biologov na organizme, ki so jih začeli dojemati kot skupke posameznih celic, delujočih kot ena avtonomna celota. Že kmalu so [[Citologija|citologi]] s pomočjo novih mikroskopskih tehnik ugotovili, da so celice mnogo bolj kompleksne, kot so jih opisovali prvotni mikroskopisti, po mnenju katerih naj bi te vsebovale le celično tekočino. Leta 1831 je [[Robert Brown]] opisal [[celično jedro]], do konca 19. stoletja pa je bilo odkritih in opisanih večina celičnih struktur (denimo [[Kromosom|kromosomi]], [[Centrosom|centrosomi]], [[Mitohondrij|mitohondriji]], [[kloroplast]]i in ostali [[Organel|organeli]], ki so jih lahko na preparatih obarvali ter s tem olajšali prepoznavanje). Med letoma 1874 in 1884 je [[Walther Flemming]] opisal potek [[Mitoza|mitoze]] in hkrati pokazal, da proces ni rezultat obdelave preparata z umetnimi pigmenti, temveč se dogaja v živih [[Evkarionti|evkariontskih]] celicah in poteka spontano. Njegovo bistveno spoznanje je bilo tudi, da se kromosomi podvojijo tik pred celično delitvijo in nastankom hčerinske celice. Mnogo raziskave o celičnem razmnoževanju je opravil [[August Weismann]] s svojo teorijo o dednosti, saj je celično jedro in kromosome ([[kromatin]]) v notranjosti označil za dedni material in predlagal ločnico med telesnimi ter spolnimi celicami (trdil je, da se v spolnih celicah število kromosomov prepolovi). Weismann je bil zelo pomemben tudi na področju eksperimentalne [[Embriologija|embriologije]].<ref name=":10" />
Do leta 1850 je bila ovržena teorija o boleznih in miazmah, ki je trdila, da človek zboli zaradi miazm (nečistoč), ki ga obkrožajo - denimo zaradi vdihovanja slabega zraka. Na priljubljenosti je pridobila teorija o mikrobih kot prenašalcih bolezni, kar je bilo posledica številnih novih raziskav na področju mikrobiologije. [[Robert Koch|Roberth Koch]] je veliko prispeval z zasnovo metod gojenja mikroorganizmov v laboratorijih; pripravil je posebna gojišča, ki so v [[Petrijevka|petrijevkah]] vsebovala želatinast agar in nujna hranila za mikrobno rast. Z izvajanjem poskusov je [[Louis Pasteur]] pokazal, da organizmi ne morejo nastati iz neživega, kot so to nekateri še vedno verjeli (kar se imenuje teorija o spontanem nastanku življenja ali [[abiogeneza]]). Še vedno pa se je nadaljevala razprava o [[Vitalizem|vitalizmu]], ki je predvideval, da vsi živi organizmi vsebujejo življenjsko silo, ki jih ločuje od nežive materije.<ref name=":1" />
==== Vzpon organske kemije in eksperimentalne fiziologije ====
V kemiji 19. stoletja je bilo eden glavnih problemov razlikovanje med [[Organska spojina|organskimi]] in [[Anorganska spojina|anorganskimi]] snovmi, predvsem pri procesih, kjer so se organske snovi spreminjale (denimo pri [[Vrenje|vrenju]] in razgradnji poginulih organizmov). Vse od [[Aristotel|Aristotla]] so te procese dojemali kot izključno biološke. Burno razpravo pa so sprožili [[Friedrich Wöhler]], [[Justus von Liebig]] in drugi pionirji [[Organska kemija|organske kemije]], ki so na eksperimentalni način pokazali, da je organski svet mogoče analizirati s fizikalnimi in kemijskimi metodami. Leta 1828 je Wöhler iz anorganske snovi uspel sintetizirati prvo organsko substanco in s tem dokazal, da za nastanek ni potrebna življenjska sila, kar je vodilo v postopen zaton vitalističnega mišljenja. V letu 1833 so bili odkriti tako imenovani celični fermenti (danes bolj znani kot [[Encim|encimi]]), ki vplivajo na kemijske reakcije. Do zgodnjega 20. stoletja je bilo delovanje encimov obrazloženo tudi s principi [[Kemijska kinetika|kemijske kinetike]], ki se je v začetku osredotočala predvsem na hitrost kemijskih reakcij in dejavnike, ki nanjo vplivajo (na primer lastnosti reaktantov, temperatura, prisotnost [[Katalizator|katalizatorja]], [[agregatno stanje]] itd.).<ref name=":0" /><ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=Proteins, enzymes, genes : the interplay of chemistry and biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47008770|publisher=Yale University Press|date=1999|location=New Haven, Conn.|isbn=0-585-35980-6|oclc=47008770|last=Fruton |first=Joseph S.}}</ref>
Fiziologi, kot je bil francoz [[Claude Bernard]], so z eksperimentalnimi metodami in [[Vivisekcija|vivisekcijo]] raziskovali fizikalne in kemijske reakcije znotraj živečih teles, kar je vodilo do postopnega razvoja [[Endokrinologija|endokrinologije]] (ta je še posebno pozornost dobila z odkritjem prvega [[Hormon|hormona]], [[Sekretin|sekretina]], leta 1902), [[Biomehanika|biomehanike]], [[Nutricionistika|nutricionistike]] in [[Prebava|prebave]]. V drugi polovici 19. stoletja so se mnogi biologi začeli zavedati pomembnosti raznolikih eksperimentalnih fizioloških metod znotraj medicine in biologije.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=1st ed|title=The pursuit of perfection : the promise and perils of medical enhancement|url=https://www.worldcat.org/oclc/52127818|publisher=Pantheon Books|date=2003|location=New York|isbn=0-679-43980-3|oclc=52127818|last=Rothman |first=Sheila M.}}</ref>
== Biološke znanosti v 20. stoletju ==
[[File:Embryonic development of a salamander, filmed in the 1920s.ogv|thumb| [[Ontogenija|Ontogenetski]] razvoj močerada, ki je bil posnet v letu 1920.|260x260_pik]]
Z začetkom 20. stoletja so raziskave na področju bioloških znanosti v večji meri postale domena profesorjev in raziskovalcev, ki so bili plačani za opravljanje študij. Še vedno je bila večina dela narejenega s principi [[Morfologija (biologija)|morfoloških]] in [[Filogenija|filogenetskih]] analiz, četudi so začeli poudarjati pomen eksperimentalnega dela. Velik vpliv so denimo imeli antivitalistični eksperimentalni fiziologi in [[Embriologija|embriologi]], ki so delovali na področju Evrope. Dodatno prepoznavnost je eksperimentalni princip raziskovanja pridobil v letih 1900 in 1910, ko so znanstveniki s pomočjo eksperimentalnih metod bistveno prispevali k napredku biologije razvoja organizmov, dedovanja in [[Metabolizem|metabolizma]]. V sledečih letih je tak način znanstvenega dela postal prevladujoča metoda, opisovalna znanost pa je bila zato nekoliko zapostavljena.<ref name=":0" />
=== Ekologija in okoljske znanosti ===
Tudi razvoj [[Ekologija|ekologije]] in okoljskih znanosti je sovpadal s povečano težnjo po eksperimentalnem delu, ki je izviralo iz laboratorijev in preučevanja mikroskopskega nivoja življenja. Ekologija se je pojavila kot kombinacija spoznanj iz [[Biogeografija|biogeografije]] in koncepta [[Biogeokemija|biogeokemijskega]] cikla, ki so ga popularizirali predvsem [[Kemija|kemiki]]. Terenski biologi so razvili več različnih kvantitativnih raziskovalnih metod, kot je denimo delo z [[Metoda linijskega transekta|linijskimi transekti]] (enostavna tehnika za ugotavljanje relativne gostote in številčnosti organizmov posamične vrste), terenskemu delu pa so bili prilagojeni tudi mnogi laboratorijski instrumenti in razni tipi kamer.<ref name=":17" />
V skladu z nagibanjem stroke k natančno reguliranim raziskavam so zoologi in botaniki več pozornosti namenili preučevanju manjših naravnih okolij, kjer so lahko do neke mere nadzorovali dejavnike, ki bi potencialno vplivali na rezultate. Temu so sledile mnoge novo ustanovljene institucije, na primer raziskovalni centri, kjer so lahko spremljali ves potek življenja izbrane živalske vrste. S takšnimi metodami je bilo pridobljenih mnogo izredno natančnih podatkov, ki jih ni bilo mogoče zagotoviti zgolj z opazovanji v naravnem okolju.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Landscapes & labscapes : exploring the lab-field border in biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/690162738|publisher=University of Chicago Press|date=2002|location=Chicago|isbn=978-0-226-45011-7|oclc=690162738|last=Kohler |first=Robert E.}}</ref>
[[Slika:Ed Williams measuring a transect (9664326339).jpg|sličica|280x280_pik|V ekoloških znanostih je postala popularna [[metoda linijskega transekta]]. Na sliki je prikazan transekt, ki zajema tudi reko.]]
Rastlinski ekologiji je veliko prepoznavnost zagotovil koncept [[Ekološka sukcesija|ekološke sukcesije]], ki sta ga v letih 1900 in 1910 razvila [[Henry Chandler Cowles]] in [[Frederic Clements]].<ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=Science in the twentieth century and beyond|url=https://www.worldcat.org/oclc/437299666|publisher=Polity Press|date=2012|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-7456-3469-2|oclc=437299666|last=Agar |first=Jon}}</ref> Druge omembe vredne kvantitativne raziskave ekoloških znanosti, ki so bile izvedene v 20. stoletju, so matematični model dinamičnega ravnovesja med [[Plenilec|plenilcem]] in [[Plenilstvo|plenom]] (razvil ga je [[Alfred Lotka]]), raziskovanje biogeografije in biogeokemijske strukture jezer ter rek, ki ga je izvajala [[Evelyn Hutchinson]] in študije živalskih [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalnih verig]] [[Charles Elton|Charlesa Eltona]]. Ekologija je postala samostojna biološka disciplina v letih 1940 in 1950, ko je [[Eugene P. Odum]] spisal več spoznanj ekosistemske ekologije in odnose med različnimi skupinami organizmov (predvsem kroženje snovi in pretakanje energije) označil za osrednji koncept.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=An entangled bank : the origins of ecosystem ecology|url=https://www.worldcat.org/oclc/24792529|publisher=Rutgers University Press|date=1992|location=New Brunswick, N.J.|isbn=0-8135-1823-7|oclc=24792529|last=Hagen |first=Joel B.}}</ref>
V letu 1960 so v ekologijo vnesli precej evolucijskih principov, ki so še posebej pospešili razvoj [[Populacijska ekologija|populacijske ekologije]], kjer so denimo raziskovali pojav skupinskega izbora. Pozornost raziskovalcev je dobilo tudi vprašanje evolucije [[Ekosistem|ekosistemov]]. Še večji napredek so ekologiji omogočila razširjajoča okoljska gibanja različnih interesnih skupin, ki so ostro nasprotovala nekdaj povsem običajnim praksam, za katere je bilo ugotovljeno, da so škodljive za okolje ali bitja, ki v njem prebivajo. Pereči problemi so postali [[kisli dež]], [[ozonska luknja]] in [[globalno segrevanje]].<ref name=":11" /> V drugi polovici 20. stoletja so okoljske znanosti še posebej napredovale, objavljena je bila denimo [[hipoteza o Gaji]], ki jo je predlagal kemik in naravoslovec [[James Lovelock]], ki trdi, da sta življenje na [[Zemlja|Zemlji]] in sam [[planet]] neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.<ref>{{Navedi revijo|last=Lovelock|first=James E. |last2=Margulis|first2=Lynn|date=1974-02|title=Atmospheric homeostasis by and for the biosphere: the gaia hypothesis|url=http://dx.doi.org/10.1111/j.2153-3490.1974.tb01946.x|magazine=Tellus|volume=26|issue=1-2|pages=2–10|doi=10.1111/j.2153-3490.1974.tb01946.x|issn=0040-2826}}</ref>
=== Klasična genetika, moderna sinteza in evolucijska teorija ===
Letnico 1900 mnogi zgodovinarji znanosti označujejo kot vnovično odkritje [[Gregor Mendel|Mendla]], saj so [[Hugo de Vries]], [[Carl Correns]] in [[Erich von Tschermark]] z raziskovanjem neodvisno prišli do Mendlovih zakonov.<ref>{{Navedi revijo|last=Moore|first=Randy|date=2012|title=The "Rediscovery" of Mendel's Work|url=https://eric.ed.gov/?id=EJ636033|magazine=Bioscene|language=en|volume=27|issue=2|page=|pages=13–24|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Kmalu zatem so citologi [[Kromosom|kromosome]] predlagali kot dedni material, ki ima ključno vlogo pri prenosu informacij od starševske do hčerinskih [[Celica|celic]]. Med letoma 1910 in 1915 so [[Thomas Hunt Morgan]] in sodelavci z raziskovanje [[Vinske mušice|vinskih mušic]] združili Mendlove zakone in ugotovitve o kromosomih v skupno teorijo, ki pa je vsaj na začetku veljala za precej kontroverzno. Dopolnili so tudi opis celične delitve spolnih celic ([[Mejoza|mejoze]]) s procesom prekrižanja (kjer homologni kromosomi medsebojno izmenjajo drobne delce) in natančno konstruirali genetski zemljevid vinske mušice (''[[Drosophila melanogaster]]''), ki je hkrati postala eden izmed najbolj popularnih evkariontskih [[Modelni organizem|modelnih organizmov]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glass|first=Bentley|date=1980-03|title=Thomas Hunt Morgan: The Man and His Science. Garland E. Allen|url=http://dx.doi.org/10.1086/352415|magazine=Isis|volume=71|issue=1|pages=143–146|doi=10.1086/352415|issn=0021-1753}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Mechanism of Mendelian heredity, by T. H. Morgan, A. H. Sturtevant, H. J. Muller [and] C. B. Bridges.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.22551|publisher=H. Holt and company,|date=1915|location=New York :|first=Thomas Hunt|last=Morgan}}</ref>
[[File:Morgan crossover 1.jpg|thumb|Prikaz prekrižanja homolognih kromosomov, ki se odvije v profazi [[Mejoza|mejoze]] I. in ga je s sodelavci opisal ameriški genetik ter embriolog [[Thomas Hunt Morgan]].|270x270_pik]]
Eden ključnih dogodkov tega obdobja je postala postavitev teorije [[Moderna sinteza|moderne sinteze]], ki je združila spoznanja klasične genetike in [[Naravni izbor|naravnega izbora]], ki ga je predlagal Darwin. Z novimi odkritji na področju genetike so namreč mnogi [[Evolucija|evolucijsko teorijo]] označili za pomanjkljivo ali celo napačno, številni pa so znova začeli preučevati lamarkizem (teorijo o dedovanju pridobljenih lastnosti), četudi je bila ta že v 19. stoletju dokazana kot zgrešena. Šele z moderno sintezo iz leta 1920 in 1930 in pojavom populacijske genetike so [[Ronald Aylmer Fisher|R. A. Fisher]], [[J.B.S. Haldane|J. B. S. Haldane]] in [[Sewall Wright]] uspeli znova zavreči vzpon lamarkizma in pridobiti privržence teorije evolucije z naravnim izborom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Unifying biology : the evolutionary synthesis and evolutionary biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/34411399|publisher=Princeton University Press|date=1996|location=Princeton, N.J.|isbn=0-691-03343-9|oclc=34411399|last=Smocovitis |first=Vassiliki B.}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Evolutionary synthesis : perspectives on the unification of biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/6223021|publisher=Harvard University Press|date=1980|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-27225-0|oclc=6223021|last1=Mayr |first1=Ernst |last2=Provine |first2=William B.}}</ref>
V drugi polovici 20. stoletja so začele ideje iz populacijske genetike prodirati v nove biološke discipline; denimo vedenjsko genetiko, [[Sociobiologija|sociobiologijo]] in evolucijsko [[Psihologija|psihologijo]]. Leta 1960 je [[W. D. Hamilton]] svojo pozornost naklonil preučevanju [[Altruizem|altruizma]], ki je begal mnoge biologe, saj ga je bilo v konceptu naravnega izbora zelo težko razumeti. Kot rezultat je bila razvita ideja skupinskega izbora, ki je zadovoljivo pojasnil nekatera odklonska obnašanja organizmov v naravi. Večje razprave med strokovnjaki so sprožile teorija o nastanku kompleksnejših organizmov preko [[Endosimbioza|endosimbioze]], naraščajoče poudarjanje pomembnosti [[Genetski zdrs|genetskega zdrsa]] in druge.<ref>{{Navedi knjigo|title=The structure of evolutionary theory|url=https://www.worldcat.org/oclc/47869352|publisher=Belknap Press of Harvard University Press|date=2002|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-00613-5|oclc=47869352|last=Gould |first=Stephen Jay}}</ref>
Leta 1970 sta [[Stephen Jay Gould]] in [[Niles Eldredge]] predlagala, da se evolucijske spremembe v zgodovini dogajajo v relativno kratkih obdobjih, kar naj bi bilo razvidno tudi iz fosilnih ostankov organizmov. Deset let kasneje sta oče in sin, [[Luis Walter Alvarez|Luis Alvarez]] in [[Walter Alvarez]] s svojo teorijo o padcu [[Asteroid|asteroida]] (ali [[Komet|kometa]]) razrešila vprašanje izumrtja [[Dinozavri|dinozavrov]] in drugih mezozojskih plazilcev ter številnih morskih bitij, denimo [[Amoniti|amonitov]]. Tudi statistične analize fosilov, ki sta jih izvedla [[Jack Sepkoski]] in [[David M. Raup]] so poudarile pomembnost [[Množično izumrtje|množičnih izumrtij]] v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji.<ref name=":9" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=1st Harper Perennial ed|title=Evolution : the triumph of an idea|url=https://www.worldcat.org/oclc/68624209|publisher=HarperPerennial|date=2006|location=New York|isbn=0-06-113840-1|oclc=68624209|last=Zimmer |first=Carl}}</ref>
=== Biokemija, molekularna biologija in mikrobiologija ===
Do konca 19. stoletja so bile odkrite vse glavne poti [[Presnova|presnove]] zdravilnih učinkovin in deloma opisan potek presnove [[Beljakovina|beljakovin]], [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] in sinteze [[Seč|seča]]. V zgodnjih desetletjih so izolirali in v laboratorijih sintetizirali glavne sestavine tipične človeške prehrane, [[Vitamin|vitamine]]. Fiziološka kemija je napredovala s pojavom novih laboratorijskih tehnik, predvsem s [[Kromatografija|kromatografijo]] in [[Elektroforeza DNK|elektroforezo]], postopoma pa so začeli prepoznavati tudi novo področje, ki preučuje kemijo bioloških sistemov - [[Biokemija|biokemijo]]. V letih 1920 in 1930 so biokemiki pod vodstvom [[Hans Krebs|Hansa Krebsa]] in [[Carl Cori|Carla]] ter [[Gerty Cori]] opisali veliko centralnih presnovnih poti znotraj celice; med pomembnejše spadajo [[Krebsov cikel]] (cikel citronske kisline), [[glikoliza]], [[glikogeneza]] in sinteza [[Steroid|steroidov]]. Med letoma 1930 in 1950 so [[Fritz Albert Lipmann|Fritz Lipmann]] in sodelavci prepoznali vodilno vlogo molekule [[adenozin trifosfat]], ki velja za univerzalnega nosilca energije v vseh živih bitjih. Poudarjena je bila tudi ključna vloga [[Mitohondrij|mitohondrijev]], v katerih se [[Adenozin trifosfat|ATP]] sintetizira.<ref>{{Navedi revijo|last=Caldwell|first=John|date=2006-01|title=Drug metabolism and pharmacogenetics: the British contribution to fields of international significance|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1760745/|magazine=British Journal of Pharmacology|volume=147|issue=Suppl 1|pages=S89–S99|doi=10.1038/sj.bjp.0706466|issn=0007-1188|pmc=1760745|pmid=16402125}}</ref><ref name=":12" />
==== Izvor molekularne biologije ====
Po vzponu klasične genetike so se številni biologi – vključujoč nov val fizikalnih znanstvenikov, ki so delovali na področju biologije – začeli ukvarjati z vprašanjem [[Gen|gena]] in njegove fizikalne narave. [[Warren Weaver]], vodja znanstvenega oddelka Rockefellerjeve fundacije, je podelil sredstva za spodbujanje raziskav, ki pri obravnavi osnovnih bioloških problemov uporabljajo metode fizike in kemije, leta 1938 pa je bil za tovrsten pristop skovan izraz [[molekularna biologija]].<ref name=":13">{{Navedi knjigo|title=A history of molecular biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/37981242|publisher=Harvard University Press|date=1998|location=Cambridge, Mass.|isbn=0-674-39855-6|oclc=37981242|last=Morange |first=Michel}}</ref><ref name=":14">{{Navedi knjigo|title=The molecular vision of life : Caltech, the Rockefeller Foundation, and the rise of the new biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/25317428|publisher=Oxford University Press|date=1993|location=New York|isbn=0-19-505812-7|oclc=25317428|last=Kay |first=Lily E.}}</ref>
[[File:TMV virus under magnification.jpg|thumb|left|Kristalizacija rastlinskega virusa tobačnega mozaika, ki jo je izvedel ameriški virolog [[Wendell Meredith Stanley|Wendell Stanley]] in ki je pokazala, da lahko pri razlagi dednosti veliko pomagajo tudi fizikalna in kemijska spoznanja.|200x200_pik]]
Tako kot biokemija sta se v začetku 20. stoletja hitro razvijali tudi [[bakteriologija]] in [[virologija]] (kasneje združeni pod stroki že poznanim terminom [[mikrobiologija]]). Nove raziskave na [[Bakteriofag|bakteriofagih]] in [[Bakterije|bakterijah]], ki jih ti virusi okužijo, je med prvo svetovno vojno z izolacijo enega izmed njih sprožil francoski mikrobiolog [[Félix d'Herelle]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Félix d'Herelle and the origins of molecular biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47011823|publisher=Yale University Press|date=1999|location=New Haven, Conn.|isbn=0-585-35657-2|oclc=47011823|last=Summers |first=William C.}}</ref>
Pojavila se je tudi potreba po uvedbi novih [[Modelni organizem|modelnih organizmov]], ki bi bili še preprostejši ter s tem omogočili nadaljnje raziskave na molekularni ravni življenja. Tako so v mnogih laboratorijih poleg že precej razširjenih vinskih mušic rodu ''Drosophila'' začeli uporabljati krušno plesen ''[[Neurospora crassa]]'', s pomočjo katere je bila denimo leta 1941 razvita [[George Wells Beadle|Beadlova]] in [[Edward Lawrie Tatum|Tatumova]] hipoteza en gen – en encim. Novosti iz mikroskopije (na primer [[elektronski mikroskop]]) in začetek uporabe [[Ultracentrifuga|ultracentrifuge]] so omogočili preučevanje še preprostejših živih bitij, predvsem rastlinskega [[Virus tobačnega mozaika|virusa tobačnega mozaika]] in [[Bakteriofag|bakteriofagov]]. S tem pa je bila pod vprašanje postavljena sodobna definicija [[Življenje|življenja]], saj imajo tudi virusi določene lastnosti živega (prenos [[Dednina|dednine]] in podvajanje [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislin]]), a jih kljub temu ne moremo označiti kot žive. Odprla so se vprašanja glede evolucije virusov, ki še danes niso popolnoma odgovorjena.<ref>{{Navedi knjigo|title=The life of a virus : tobacco mosaic virus as an experimental model, 1930-1965|url=https://www.worldcat.org/oclc/46976630|publisher=University of Chicago Press|date=2002|location=Chicago|isbn=0-226-12025-2|oclc=46976630|last=Creager |first=Angela N.H.}}</ref><ref name=":13" />
V letu 1943 je [[Oswald Avery]] pokazal, da je [[deoksiribonukleinska kislina]] dedni material kromosoma in ne beljakovine, kot so predvidevali nekateri. Deset let kasneje sta [[James Dewey Watson|James Watson]] in [[Francis Crick]], ki sta nadaljevala raziskave fizikov [[Maurice Wilkins|Maurica Wilkinsa]] in [[Rosalind Franklin]], odkrila, da je molekula DNK v obliki [[Dvojna vijačnica DNK|dvojne vijačnice]]. Po Meselson-Stahlovem eksperimentu, ki je pokazal, da se molekula DNK podvojuje semikonzervativno, je bilo večini biologov jasno, da mora zaporedje [[Nukleotid|nukleotidov]] (znotraj nukleinskih kislin) nekako določati zaporedje [[Aminokislina|aminokislin]] v beljakovinah. Rusko-ameriški fizik [[George Gamow]] je predlagal, da je [[Genetski kod|genski kod]] povezava med beljakovinami in DNK. Med letoma 1953 in 1961 je bilo razvitih več hipotetičnih genskih kodov, ki bi lahko razložili proces nastanka beljakovin na podlagi dednega materiala, ki ga gradijo nukleinske kisline, hkrati je bilo narejenih več raziskav o vlogi molekule [[RNK]]. Dokončna različica genskega koda je zahtevala še dodatne nekajletne študije in bila predstavljena v letu 1966; veliko zaslugo se pripisuje ameriškima biokemikoma [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenbergu]] in [[Har Gobind Khorana|Khorani]].<ref>{{Navedi revijo|last=Watson|first=J.D.|last2=Crick|first2=F.H.C.|date=1953-04|title=Molecular Structure of Nucleic Acids: A Structure for Deoxyribose Nucleic Acid|url=https://www.nature.com/articles/171737a0|magazine=Nature|language=en|volume=171|issue=4356|pages=737–738|doi=10.1038/171737a0|issn=1476-4687}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":12" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stillman|first=Bruce|date=2002-03|title=Meselson, Stahl and the Replication of DNA: A History of “The Most Beautiful Experiment in Biology”|url=https://www.nature.com/articles/nm0302-211|magazine=Nature Medicine|language=en|volume=8|issue=3|pages=211–211|doi=10.1038/nm0302-211|issn=1546-170X}}</ref>
==== Širitev molekularne biologije ====
[[File:Crick's 1958 central dogma.svg|thumb|Slika prikazuje tako imenovano centralno dogmo molekularne biologije, ki jo je predlagal biolog in fizik [[Francis Crick]].]]
Raziskovalci iz [[Cambridge|Cambridga]] pod vodstvom molekularnega biologa [[Max Perutz|Maxa Perutza]] in [[John Kendrew|Johna Kendrewa]] so se osredotočili na hitro razširjajočo področje biologije, [[Strukturna biologija|strukturno biologijo]], kjer so kombinirali rentgensko [[Kristalografija|kristalografijo]] z molekularnimi modeli, večino sredstev pa so dobili iz sklada za vojaške raziskave. Angleški biokemik [[Frederick Sanger]], prav tako iz laboratorija v Cambridgu, se je ukvarjal s preučevanjem [[Makromolekula|makromolekul]] in njihove funkcije. Velik napredek sta leta 1959 s serijo publikacij povzročila biologa [[Francois Jacob]] in [[Jacques Monod]], ki sta natančno opisala model [[Operon lac|operona ''lac'']] pri bakterijah ter s tem začela raziskave na področju [[Regulacija genskega izražanja|genske regulacije]] (na začetku predvsem pri [[Prokarionti|prokariontih]]). Med drugih sta opisala tudi [[Sporočilna RNA|sporočilno RNK]] (s tujko mRNA).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Designs for life : molecular biology after World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/50218566|publisher=Cambridge University Press|date=2002|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-57078-6|oclc=50218566|last=Chadarevian |first=Soraya de}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Creager|first=Angela N.H.|date=2003|title=Review: Building Biology Across the Atlantic|url=https://philpapers.org/rec/CRERBB|magazine=Journal of the History of Biology|volume=36|issue=3|pages=579–589|doi=10.1023/b:hist.0000004574.50758.19}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pardee|first=Arthur B.|date=2002-11|title=PaJaMas in Paris|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12414189/|magazine=Trends in genetics: TIG|volume=18|issue=11|pages=585–587|doi=10.1016/s0168-9525(02)02780-4|issn=0168-9525|pmid=12414189}}</ref><ref name=":13" />
Molekularne tehnike in molekularni biologi so začeli dobivati vedno večji vpliv v laboratorijih, saj so se spoznanja molekularne biologije precej pogosto uporabljala v genetiki, [[Imunologija|imunologiji]], embriologiji in razmeroma novi [[Nevrobiologija|nevrobiologiji]]. Močan vpliv na mišljenje javnosti je imela metafora raziskovalcev [[François Jacob|Jacoba]] in [[Jacques Monod|Monoda]], ki sta nakazala, da naj bi bilo življenje nadzorovano in determinirano z geni. Tako imenovan [[genski determinizem]] je povzročil številne burne razprave, mnogi so ga začeli uporabljati kot opravičilo za svoja dejanja; zloglasnejši so zagotovo zločinci, ki so se zagovarjali z genetsko predispozicijo za kriminalna nagnjenja. Hkrati je metaforična primerjava organizmov s stroji sprožila pojav [[Kibernetika|kibernetike]] in prodor bioloških spoznanj v računalniško znanost.<ref>{{Navedi knjigo|edition=First Island Press paperback edition|title=Naturalist|url=https://www.worldcat.org/oclc/69669557|location=Washington, D.C.|isbn=1-59726-088-6|oclc=69669557|last=Wilson |first=Edward O. |authorlink=Edward Osborne Wilson}}</ref><ref name=":13" />
Molekularna biologija je posegla tudi v samo evolucijsko teorijo in povezane raziskave, kjer so ugotovili, da lahko s pomočjo sekvenciranja beljakovin in uporabe [[Molekularna ura|molekularne ure]] (ki temelji na predpostavki, da določene beljakovine [[Mutacija|mutirajo]] v intervalih) določajo sorodstvena razmerja med organizmi. V tem obdobju je bil izrečen eden najbolj slavnih citatov, ko je ukrajinsko-ameriški genetik in evolucijski biolog [[Theodosius Dobzhansky]] zatrdil, da nič v biologiji nima smisla brez evolucijskega pogleda.<ref>{{Navedi revijo|last=Dietrich|first=M. R.|date=1998|title=Paradox and persuasion: negotiating the place of molecular evolution within evolutionary biology|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11619919/|magazine=Journal of the History of Biology|volume=31|issue=1|pages=85–111|doi=10.1023/a:1004257523100|issn=0022-5010|pmid=11619919}}</ref>
=== Biotehnologija, genomika in genetsko inženirstvo ===
[[Biotehnologija]] je bila ključen del biologije že od poznega 19. stoletja. Industrializacija (predvsem razvoj pivovarstva in posodabljanje [[Kmetijstvo|kmetijstva]]) je mnoge biologe opozorila na možnost človeškega nadziranja biokemijskih procesov znotraj živih bitij z namenom pridelave živil in drugih koristnih izdelkov. Številne tovrstne tehnike so imele sicer svoj izvor že v prvih civilizacijah, a ozadje in procesi še niso bili dodobra razloženi. Bolj znano je gotovo vrenje (v večji meri [[Alkoholno vrenje|alkoholno]], pri proizvodnji raznih izdelkov pa tudi [[Mlečnokislinsko vrenje|mlečnokislinsko]] in [[Ocetnokislinsko vrenje|ocetnokislinsko]]), s katerim se je začela ukvarjati kemična industrija. Do leta 1970 so bile razvite številne biotehnološke tehnike, vse od zdravil temelječih na izločkih organizmov (na primer prvi [[antibiotik]] [[Penicilini|penicilin]], ki ga v naravni obliki izločajo [[čopičaste plesni]]) do [[Steroid|steroidov]] in [[Biogorivo|biogoriv]], ki naj bi zmanjšala potrebe po [[Neobnovljivi viri energije|neobnovljivih]] [[Fosilno gorivo|fosilnih gorivih]] (predvsem [[Nafta|nafti]]). Obdobje množice novih biotehnoloških izumov znanstveni zgodovinarji imenujejo tudi [[Zelena revolucija|zelena revolucija.]]<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=The uses of life : a history of biotechnology|url=https://www.worldcat.org/oclc/26014377|publisher=Cambridge University Press|date=1993|location=Cambridge|isbn=0-521-38240-8|oclc=26014377|last=Bud |first=Robert}}</ref>
==== Rekombinantna DNK ====
Sodobna biotehnologija (ki se je posluževala tehnik [[Genski inženiring|genskega inženiringa]]) se je začela nekje okoli leta 1970, ko so bile uvedene metode [[Rekombinantna DNK|rekombinantne DNK]].<ref name=":15" /> Po izolaciji, podvojitvi in sintezi nekateri virusnih genov so odkrili tudi encime [[Restrikcijski encim|restriktaze]] (restrikcijske encime), ki omogočajo rezanje zaporedja genov na dvovijačni molekuli DNK. Z začetkom v laboratoriju biokemika [[Paul Berg|Paula Berga]] leta 1972 so molekularni biologi združili našteta spoznanja in ustvarili prve transgene organizme. Sledila je uporaba [[Plazmid|plazmidov]] kot [[Vektor (epidemiologija)|vektorjev]] za dodajanje genov, ki bi omogočili rezistenco na antibiotike.<ref name=":13" />
[[File:E coli at 10000x, original.jpg|thumb|left|Sev bakterije ''[[Escherichia coli]]'', ki so ga pogosto uporabljali pri različnih biotehnoloških tehnikah.|200x200_pik]]
Zaradi potencialnih nevarnosti so nova odkritja vzbudila številna neodobravanja javnosti, nasprotovali pa so tudi mnogi strokovnjaki, ki so svarili na pomanjkljivosti metod in morebitno škodo, ki bi jo lahko povzročila neodgovorna uporaba. Ugledni molekularni biologi so pod vodstvom [[Paul Berg|Berga]] predlagali začasni [[moratorij]] na raziskovanje rekombinantne DNK, dokler niso temeljito raziskane in odpravljene potencialne nevarnosti. Na konferenci v Kaliforniji leta 1975 so sklenili, da so tehnologije varne za uporabo in moratorij je bil odpravljen.<ref name=":13" /><ref name=":16" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Governing molecules : the discursive politics of genetic engineering in Europe and the United States|url=https://www.worldcat.org/oclc/42855913|publisher=MIT Press|date=1998|location=Cambridge, Mass.|isbn=978-0-262-27414-2|oclc=42855913|last=Gottweis |first=Herbert}}</ref>
Z vnovičnim dovoljenjem za raziskovanje genskih tehnik so začele nove ugotovitve eksponentno naraščati. Izboljšane so bile metode sekvenciranja DNK (velik zaslužek gre nobelovcu [[Frederick Sanger|Fredericku Sangerju]] in [[Walter Gilbert|Walterju Gilbertu]]), sinteze [[Oligonukleotid|oligonukleotidov]] in [[Transfekcija|transfekcijskih]] tehnik.<ref name=":13" /> Že kmalu so z novimi spoznanji izražanja genov poskušali ustvariti organizme, ki bi vsebovali specifične človeške gene in proizvajali človeške [[Hormon|hormone]]. Na samem začetku so imeli precej težav, med letoma 1977 in 1980 so jim probleme povzročali kompleksno zgrajeni sistemi tudi navidezno preprostih organizmov.<ref name=":13" /> Ameriško biotehnološko podjetje [[Genentech]] je kot prvo uspelo sintetizirati človeški hormon [[inzulin]]. S tem dogodkom so je začelo še vedno trajajoče prepletanje med biologijo, industrijo in pravom, saj so nove tehnike zahtevale javno obravnavo in strožje nadziranje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Biotechnics & society : the rise of industrial genetics|url=https://www.worldcat.org/oclc/22704308|publisher=Praeger|date=1991|location=New York|isbn=0-275-93859-X|oclc=22704308|last=Krimsky |first=Sheldon}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Invisible frontiers : the race to synthesize a human gene|url=https://www.worldcat.org/oclc/48515836|publisher=Oxford University Press|date=2002|location=New York|isbn=0-19-515159-3|oclc=48515836|last=Hall |first=Stephen S.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1998-12-01|title=Private science: biotechnology and the rise of molecular sciences|url=http://dx.doi.org/10.5860/choice.36-2149|magazine=Choice Reviews Online|volume=36|issue=04|pages=36–2149-36-2149|doi=10.5860/choice.36-2149|issn=0009-4978}}</ref>
==== Molekularna sistematika in genomika ====
[[Slika:PCR masina kasutamine.jpg|sličica|260x260_pik|Naprava, ki se uporablja za izvajanje [[Verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]].]]
Številne popravke klasifikacije živih bitij, ki je že od obdobja renesanse v večji meri temeljila na morfoloških znakih in ne dejanski evolucijski sorodnosti, je prispevala molekularna sistematika, ki je za analiziranje uporabljala zaporedja [[Aminokislina|aminokislin]] v beljakovinah in [[Nukleotid|nukleotidov]] v nukleinskih kislinah (RNK in DNK). S tovrstnimi metodami je bilo preurejenih mnogo nekdanjih enotnih taksonomskih skupin, za katere je bilo ugotovljeno, da so vidne podobnosti med organizmi rezultat konvergentnega razvoja (dolgotrajnega bivanja v podobnih okoljskih razmerah in prilagajanje na te). [[Lynn Margulis]] je predlagala [[Endosimbiotska teorija|endosimbiotsko teorijo]], kjer trdi, da nekateri [[Organel|organeli]] [[Evkarionti|evkariontskih]] celic izvirajo iz nekoč samostojnih [[Prokarionti|prokariontskih]] organizmov. V letu 1990 so nekdanjih 5 [[Kraljestvo (biologija)|kraljestev]] živih bitij (rastline, živali, glive, protisti in bakterije) združili v tri višje kategorije, poimenovane [[Domena (biologija)|domene]] – arheje, bakterije in evkarionte.<ref name=":10" /><ref name=":15" /><ref name=":13" />
Mnogo hitrejše in enostavnejše izvajanje genetskih analiz je omogočila uvedba [[Verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]] znanstvenika [[Kary Mullis|Karya Mullisa]] in sodelavcev. Pozornost javnosti pa je dobil tudi [[projekt Človeški genom]], ki velja za enega izmed največjih projektov izvedenih na področju naravoslovja. Začel se je v letu 1988 pod vodstvom [[James D. Watson|Jamesa D. Watsona]] in na podlagi ugotovitev, ki so jih dobili s sekvenciranjem enostavnejših organizmov, kot so ''[[Escherichia coli|E. coli,]]'' ''[[Kvasovka|S. cerevisiae]]'' in ''[[C. elegans]]''. Sekvenciran človeški [[genom]] je bil objavljen leta 2000, velike zasluge gredo podjetju [[Celera Genomics]] in tehnikam, ki jih je razvijal direktor podjetja ter biotehnolog [[Craig Venter]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=Johns Hopkins paberbacks ed|title=Cracking the genome : inside the race to unlock human DNA|url=https://www.worldcat.org/oclc/50410356|publisher=Johns Hopkins University Press|date=2002|location=Baltimore, Md.|isbn=0-8018-7140-9|oclc=50410356|last=Davies |first=Kevin}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The common thread : a story of science, politics, ethics, and the human genome|url=https://www.worldcat.org/oclc/52779224|publisher=Joseph Henry Press|date=2002|location=Washington, D.C.|isbn=0-309-50070-2|oclc=52779224|last=Sulston |first=John}}</ref>
== Biološke znanosti v 21. stoletju ==
V začetku 21. stoletja so biološke znanosti začele postajati veliko bolj interdisciplinarne; pojavljale so se povezave med različnimi vedami (denimo [[biofizika]], ki preučuje fiziko bioloških sistemov). Velik napredek je bil narejen v analizni kemiji in fiziki, kjer so izboljšali ali uvedli mnoge laboratorijske instrumente (senzorje, optične priprave, robote, satelite in drugo). Nove metode so omogočile večjo dostopnost raziskav in rezultatov, saj so jih začeli množično objavljati na spletu, kar je hkrati precej olajšalo delo v znanosti. Prav tako so se pojavile številne znanstvene publikacije, ki so skrbele za širjenje raziskav po svetu. Med bolj poznane novodobne discipline spadajo [[bioinformatika]], [[nevroznanost]], [[teoretična biologija]], [[astrobiologija]] in [[sintetična biologija]]. Analiza člankov s področja biologije kaže, da je v obdobju 1981-2005 najhitreje naraščalo število člankov na področjih molekularne biologije in genetike ter ekologije in okoljskih znanosti (2,8-krat več člankov). Manj kot dvakrat pa se je povečalo število člankov na področjih mikrobiologije, (splošne) biologije in biokemije ter biologije rastlin in živali.<ref name="Vilhar"></ref>
== Zgodovina biologije na Slovenskem ==
[[slika:Giovanni Antonio Scopoli - Flora Carniolica.pdf|thumb|page=5|Scopolijeva monografija ''Flora Carniolica'', prvo znanstveno delo, ki je nastalo na ozemlju današnje Slovenije|300x300_pik]]
Razvoj biologije na ozemlju današnje Slovenije je skozi zgodovino spodbujala izrazita [[biotska raznovrstnost]], ki je primerljiva z veliko večjimi evropskimi deželami.<ref name="Sket_pestrost">{{navedi knjigo |last=Sket |first=Boris |authorlink=Boris Sket |chapter=Pestrost živalskega sveta v Sloveniji |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=9–11}}</ref> To je pritegnilo pozornost [[razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] naravoslovcev, tako domačih kot tujih, ki so prihajali sem delovat iz drugih koncev takratne [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Že predrazsvetljenski polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' popisoval zanimivosti živega sveta na Slovenskem,<ref>{{cite journal |last1=Gosar |first1=Marija |last2=Petkovšek |first2=Viktor |year=1982 |title=Naravoslovci na Slovenskem |journal=Scopolia |issue=5 |pages=1–38}}</ref> od domačih učenjakov pa je užival mednarodni ugled tudi razsvetljenec [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janez Popovič]], ki se je med drugim ukvarjal z žuželkami, gobami in rastlinami, a mu je slab gmotni položaj preprečil objavljanje.<ref name="Bufon1971">{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Zmago |authorlink=Zmago Bufon |year=1971 |chapter=Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju |editor-last=Dominko |editor-first=Fran |editorlink=Franjo Dominko |title=Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike |volume=I |publisher=[[Slovenska matica]] |pages=15–77}}</ref> Za začetnika sodobnega znanstvenega pristopa nedvomno velja [[Giovanni Antonio Scopoli]], ki je prišel sredi 18. stoletja kot rudniški zdravnik v upravo [[Rudnik Idrija|rudnika živega srebra Idrija]]. Intenzivno je raziskoval rastlinstvo in živalstvo širom [[Kranjska|Kranjske]], rezultat česar sta med drugim dve pomembni deli: ''[[Flora carniolica|Flora Carniolica]]'' in ''[[Entomologia Carniolica]]''. ''Flora Carniolica'' (1760) velja za sploh prvo znanstveno zastavljeno delo, ki je nastalo na Slovenskem. Tudi Scopoli je bil mednarodno uveljavljen raziskovalec, imel je med drugim bogato korespondenco z Linnéjem in je uporabljal njegov sistem klasifikacije, zato je še zdaj prepoznan kot avtor več vrst, ki jih je prvi opisal. V [[Idrija|Idrijo]] je poleg tega pritegnil še enega znanega naravoslovca, [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], ki je kasneje deloval kot profesor na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|ljubljanskem liceju]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042854335 |title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji |last=Dolenc |first=Sašo |authorlink=Sašo Dolenc |date=2018-12-22 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2020-12-26}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://ars.rtvslo.si/2019/10/pogled-v-znanost-237/ |title=Razsvetljenec 18. stoletja Giovanni Antonio Scopoli |work=[[Ars (radio)]] |date=2019-10-28 |accessdate=2020-12-26}}</ref> Hacquetov sodobnik [[Žiga Zois]], sicer bolj usmerjen v podjetništvo in mineralogijo, je bil pomemben kot organizator, zbiralec in mecen, na področju biologije pa je prispeval nekaj [[ornitologija|ornitoloških]] del in zbirko slovenskih imen [[ptiči|ptic]]. Njegov brat [[Karel Zois|Karel]], botanik, je bil prvi zbiratelj slovenskih imen rastlin.<ref name="Bufon1971"/>
[[Slika:Proteus - Laurenti.jpg|thumb|left|Človeška ribica, simbol slovenske naravne dediščine in predmet zanimanja naravoslovcev vse od Valvasorja dalje<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/svet-zivali/novice/preucevanje-cloveske-ribice-je-za-ljudi-zelo-pomembno/383328 |title=Preučevanje človeške ribice je za ljudi zelo pomembno |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2016-01-14 |accessdate=2020-12-27}}</ref>]]
Od Scopolijevih časov dalje so vzpon naravoslovja spodbujale daljnosežne reforme [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki si je prizadevala modernizirati državo in jo spet postaviti ob bok ostalim evropskim velesilam. Naravoslovje, ki bi omogočalo napredek glavne gospodarske panoge – [[kmetijstvo|kmetijstva]] – je imelo tu osrednjo vlogo, že zgodaj pa se je tematika naravoslovne izobrazbe na Slovenskem prepletla z narodnostnim vprašanjem. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] se je trend nadaljeval, takrat je bila v Ljubljani ustanovljena polna [[univerza]], predhodnica [[Univerza v Ljubljani|današnje]], ki je bila od vsega začetka precej naravoslovno usmerjena. Ob njej je bil pod vodstvom [[Franc Hladnik|Franca Hladnika]] ustanovljen [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša znanstvena ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji, ves ta čas pa so jo vodili Slovenci.<ref name="Bufon1971"/> Najbrž najširše znan popularizator naravoslovja in spodbujevalec narodne zavesti tega časa je [[Fran Erjavec]], ki se je proslavil zlasti kot pripovednik. Tako on kot njegovi sodobniki so se šolali na Dunaju, v kulturnem središču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]].<ref>{{SloBio|id=183104 |avtor=[[Ivan Grafenauer|Grafenauer, Ivan]] |ime=Erjavec, Fran |vir=SBL}}</ref>
V zgodnjem 19. stoletju je deloval tudi [[Henrik Freyer]], čigar oče je bil Scopolijev lekarnar v Idriji, sam pa se je posvetil naravoslovju. Leta 1832 je postal kustos [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] in v več kot 20 letih na tem položaju vzpostavil muzejsko zbirko vretenčarjev ter urejal Scopolijeve in Hacquetove [[herbarij]]e, pomemben pa je tudi njegov prispevek k zbiranju [[slovenščina|slovenskih]] imen rastlin in živali. Naravoslovni del muzeja kot [[Prirodoslovni muzej Slovenije]] deluje še danes.<ref>{{SloBio|id=192894 |avtor=[[Marijan Brecelj (književnik)|Brecelj, Marijan]] |ime=Freyer, Henrik |vir=PSBL}}</ref> V tem obdobju je pozornost svetovnih naravoslovcev pritegnilo odkritje prve znane jamske živali, hrošča [[drobnovratnik]]a, ki ga je Freyerjevemu predhodniku [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francu Hohenwartu]] poslal svetilničar [[Luka Čeč]] iz [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. [[Človeška ribica]] je veljala za izjemno zoološko zanimivost že od Valvasorjevih časov, vendar je niso prepoznavali kot jamsko žival, drobnovratnik in drugi kasneje odkriti prebivalci kraškega podzemlja na Kranjskem pa so prinesli spoznanje, da so tudi jame življenjski prostor, in privedli do vznika [[biospeleologija|biospeleologije]] kot nove znanstvene (pod)discipline.<ref name="Sket_pestrost" /><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042848873 |title= Hrošček drobnovratnik, prva opisana jamska žival na svetu |last=Hrastar |first=Mateja A. |date=2018-12-03 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2020-12-27}}</ref>
[[slika:Fran Jesenko (1875-1932).jpg|thumb|left|Fran Jesenko je bil mednarodno uveljavljen raziskovalec križanja rastlin in prvi predavatelj botanike na Univerzi v Ljubljani, poleg tega pa aktiven zagovornik varstva narave]]
Botaniki in gozdarji so v začetku 20. stoletja spoznali, da je biotska raznovrstnost Slovenije izjemno bogata tudi v mednarodnem merilu. V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili prvi zametki organiziranega [[Varstvo okolja|okoljevarstva]] na Slovenskem, ki jih je leta 1920 kronala Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo, predložena začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]. To je bil prvi celostni slovenski naravovarstveni program in začetek organiziranega varstva narave. Že leta 1888 so bili izločeni iz gospodarskega izkoriščanja kočevski [[pragozd]]ovi, v burnem obdobju prve polovice 20. stoletja pa je aktivnost zamrla in uradno so bila prva zavarovana območja ustanovljena šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zlasti za ustanovitev [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] so se dejavno zavzemali vidni biologi, kot sta [[Fran Jesenko]] in [[Angela Piskernik]].<ref>{{cite journal |last=Peterlin |first=Stane |authorlink=Stanislav Peterlin |year=1975 |title=Nekaj o zametkih in začetkih varstva narave v Sloveniji |journal=Varstvo spomenikov |volume=20 |pages=75–92 |url=http://www.eheritage.si/vs/VSC_020_003_WDLLQWNOQBPNCZICXPMWYDYQKDPBAS.pdf}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Klemenčič |first1=Tina |last2=Gorkič |first2=Mirjam |last3=Rogelj |first3=Metod |year=2010 |title=Razvoj naravovarstvenih smernic |url=https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/09/Klemencic_Rogelj_Gorkic_2226.pdf |journal=Varstvo narave |volume=24 |pages=35–42}}</ref> Jesenko se je s pionirskimi raziskavami križanja rastlin po takrat znova odkritih Mendlovih načelih proslavil tudi v mednarodnem prostoru.<ref name="TanjsekKreft1996">{{cite book| last1=Tanjšek |first1=Anton |last2=Kreft |first2=Ivan |year=1996 |chapter=Less known studies on Triticale in Central and Eastern Europe |editor-last1=Guedes-Pinto |editor-first1=Henrique |editor-last2=Darvey |editor-first2=Norman |editor-last3=Carnide |editor-first3=Valdemar P. |title=Triticale: Today and Tomorrow |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9780792342120 |pages=83–88 |doi=10.1007/978-94-009-0329-6_11}}</ref>
Biologija je od vsega začetka vpeta tudi v zgodovino leta 1920 ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], sprva v sklopu [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] in pozneje [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka Biotehniške fakultete]] (poleg zastopanosti v študiju medicine in drugih ved). Zoološko katedro je vzpostavil [[Jovan Hadži]], vpliven v vsem jugoslovanskem prostoru predvsem kot avtor izvirnih teorij o živalski [[filogenija|filogeniji]] in plodovit biospeleolog, botanično katedro pa Fran Jesenko.<ref name="Sket_zg">{{cite journal |last=Sket |first=Boris |year=2020 |title=Oris zgodovine Oddelka za biologijo na Univerzi v Ljubljani – do konca tisočletja | journal=Acta Biologica Slovenica |volume=63 |issue=1 |pages=80–84 |cobiss=28503299}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OXPB7Z7K |tip=kratko}}</ref> Kot profesorja fiziologije so ob ustanavljanju univerze povabili pionirja fiziologije in [[bioakustika|bioakustike]] žuželk [[Ivan Regen|Ivana Regna]], ki pa se je položaju odpovedal in do konca življenja ostal v Avstriji.<ref name="Gogala_zg">{{navedi revijo| last=Gogala |first=Matija |authorlink=Matija Gogala |title=Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za biologijo do leta 1987 – osebni pogled |url=http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/52_2/ABS_52_2_Gogala_2009_7-20.pdf |journal=Acta Biologica Slovenica |volume=52 |issue=2 |pages=7–20}}</ref> Speleobiološka usmeritev katedre za zoologijo se nadaljuje vse do danes v obliki raziskovalne skupine, ki jo je ustanovil profesor [[Boris Sket]]. Katedra za botaniko se je uveljavila zlasti z raziskavami na področju taksonomije rastlin in fitogeografije pod vodstvom predavateljev, kot so bili [[Ernest Mayer]], [[Vlado Ravnik]] in [[Tone Wraber]], ter ekologije rastlin, katere začetnik je bil [[Andrej Martinčič]]. Z usmerjenimi raziskavami ekologije živali je začel [[Kazimir Tarman]], zoologijo [[vretenčarji|vretenčarjev]] pa je prevzel [[Miroslav Zei]], svetovno znan [[ihtiologija|ihtiolog]]. Oba sta se uveljavila tud2i kot popularizatorja znanosti, Zei pa je bil poleg tega gonilna sila pri ustanovitvi [[Morska biološka postaja|Morske biološke postaje]] v [[Piran]]u (zdaj del [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]]), edine slovenske raziskovalne ustanove, ki se ukvarja z raziskavami morja.<ref name="Sket_zg"/><ref>{{navedi novice |first1=Aleš |last1=Smrekar |first2=Miha |last2=Švalj |first3=Tina |last3=Šoln |date=2019-11-16 |title=O morju vemo manj kot o Marsu |url=https://val202.rtvslo.si/2019/11/morska-bioloska-postaja-piran/ |publisher=[[Val 202]] |accessdate=2020-12-27}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/z-znanjem-in-iskanjem-odstirajo-skrivnosti-jadrana/ |title=Z znanjem in iskanjem odstirajo skrivnosti Jadrana |last=Šuligoj |first=Boris |date=2019-10-10 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2020-12-27}}</ref> [[Drago Lebez]] je vzpostavil raziskave in poučevanje [[biokemija|biokemije]], [[Molekularna biologija|molekularne biologije]] [[Miklavž Grabnar]], biološke [[antropologija|antropologije]] pa [[Božo Škerlj]].<ref name="Sket_zg"/>
Raziskave fiziologije živali so vzpostavili na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] pod vodstvom [[Albin Seliškar|Albina Seliškarja]], na Oddelku za biologijo pa šele v 1960. letih pod vodstvom [[Štefan Michieli|Štefana Michielija]]. V tem času je bil po direktivi jugoslovanskih oblasti raziskovalni program oddeljen na novoustanovljeni [[Nacionalni inštitut za biologijo|Inštitut za biologijo]], kasneje samostojen javni zavod. V 1960. letih so v skupini za fiziologijo začeli v biološke raziskave uvajati računalniško tehniko, raziskovalno pa so se usmerili v [[elektrofiziologija|elektrofiziologijo]] in bioakustiko žuželk ter takrat še praktično neraziskano področje [[biotremologija|biotremologije]].<ref name="Sket_zg" /><ref name="Gogala_zg" /> Na Nacionalnem inštitutu za biologijo je pozneje nastala tudi velika raziskovalna skupina za biotehnologijo in [[sistemska biologija|sistemsko biologijo]], ki se ukvarja predvsem z boleznimi rastlin.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/lovci-na-slepe-potnike-v-rastlinah/ |title=Lovci na slepe potnike v rastlinah |last=Bošnjak |first=Dragica |date=2020-02-20 |work=Delo |accessdate=2020-12-27}}</ref> Interdisciplinarne raziskave na molekularni ravni potekajo tudi na drugih ustanovah, tako je denimo na [[Kemijski inštitut|Kemijskem inštitutu]] nastala mednarodno prepoznavna skupina za [[sintezna biologija|sintezno biologijo]] in [[imunologija|imunologijo]] pod vodstvom [[Roman Jerala|Romana Jerale]].<ref name="Nature_2013_April_Jerala">{{navedi novice| url=http://www.nature.com/news/protein-gets-in-on-dna-s-origami-act-1.12882 |title=Protein gets in on DNA's origami act: Engineered bacteria make self-assembling tetrahedra |last=Peplow |first=Mark |work=[[Nature]] |date=2013-04-28 |accessdate=2021-01-04}}</ref>
V nevladni sferi oz. sferi ljubiteljske znanosti se je v preteklih desetletjih uveljavila predvsem ornitologija, na tem področju deluje [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]], ki je največja slovenska nevladna organizacija za varstvo narave.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042925394 |title= Obrazi nevladnikov: Blaž Blažič, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – Izgubljamo ptice kmetijske krajine |date=2020-03-23 |work=Dnevnik |accessdate=2020-12-27}}</ref> Tudi sicer ima ljubiteljska ornitologija na Slovenskem dolgo tradicijo, gojili so jo že omenjeni razsvetljenski učenjaki, od sodobnejših predstavnikov pa je znan [[Janko Ponebšek]], začetnik organizirane ornitologije v tem prostoru. S somišljeniki je v 1920. letih začel z [[obročkanje ptic|obročkovalsko]] aktivnostjo, ki se neprekinjeno nadaljuje vse do danes in na podlagi katere je slovensko ozemlje postalo mednarodno prepoznavno kot pomembno križišče [[selitev ptic|selitvenih poti ptic]] v Evropi.<ref>{{SloBio| ime=Ponebšek, Janko |id=448296 |vir=SBL |avtor=[[Rudolf Andrejka|Andrejka, Rudolf]]}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Gregori |first=Janez |year=2010 |title=Naša znana ornitologa, Janko in Božidar Ponebšek |journal=[[Svet ptic]] |volume=16 |issue=3 |pages=22–23}} {{dlib| urn=URN:NBN:SI:DOC-6HLW322T |tip=kratko}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam biologov]]
* [[seznam slovenskih biologov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ac22 Zgodovina biologije] (angleški članek s pregledom zgodovine biologije)
* [https://www.bioexplorer.net/History_of_Biology/ Zgodovina biologije] (angleški kratki članek s povezavami do zgodovine posameznih področij)
* [https://en.citizendium.org/wiki/Biology Biologija] (enciklopedični pregled biologije na portalu citizendium.org)
* [[iarchive:historyofbiology00mialrich/page/14/mode/2up|Miall, L. C. (1911) History of biology.]] Watts & Co. London
{{Zgodovina biologije}}
{{Biologija-navigacija}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Zgodovina biologije| ]]
[[Kategorija:Biologija]]
[[Kategorija:Zgodovina znanosti|Biologija]]
h7k18lqsvqzkboyspipcymmftujvum5
Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik
2
487100
5724638
5430556
2022-07-28T04:20:28Z
2A01:261:0:A:0:0:0:7119
/* 3 predloga Batch-2 */ popravki zatipkanega
wikitext
text/x-wiki
<code><nowiki> <!-- Peskovnik - Sandbox --> </nowiki></code> <br>
*"Moji" (pod)peskovniki [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/1 |1]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/2 |2]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 |3]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anton Sovrè|Anton Sovrè]]
*[[Wikipedija:Peskovnik]]
*[[Wikipedija:Uporabniška stran]]
== Uporabno - povezave ==
=== Slo povezave ===
*[[Predloga:Infopolje Oseba/dok]]
*[[Wikipedija:Podstrani]]
*[https://www.mediawiki.org/wiki/Help:Contents Mediawiki Help:Contents]b
=== Ostale povezave ===
*[[Wikipedija:Uvod|Uvod]] [[Wikipedija:Napiši članek|stran o izdelavi prvega članka]] in [[Pomoč:Vsebina|priročnik]]
Prestavljeno z osnovne strani - declutter tam
*[[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
*[[:en:Help:Contents]]
<!-- <nowiki>*[[:en:Help:Starting_a_new_page|Help:Starting_a_new_page]]</nowiki> -->
*[[:en:Help:Deletion_and_undeletion|Help:Deletion_and_undeletion]]
*[[:en:Project:sandbox|Project:Sandbox]]
*[[:en:Code_of_Conduct|Code of Conduct]]
<!-- <nowiki>**[[:en:What_Wikipedia_is_not#Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion|What_Wikipedia_is_not - Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion - etc.]]</nowiki> -->
*[[:en:Help:Magic Words|Help:Magic Words]]
*[[:en:wikipedia:manual of style|wikipedia manual of style]]
*[[:en:Help:Referencing for beginners]]
*[[:en:wikipedia:citing sources]]
*[[:en:Category:Wikipedia how-to]]
== Spremenljivo število peskovniških pod-strani? ==
Verjetno bom občasno uporabljal več peskovnikov hkrati in bi rad izvedel, kako jih lahko potem, ko ne bodo več vsi potrebni, spet odstranim, in tudi ali je taka "higiena" potrebna in smotrna ali ne. Sicer so se te povezave pojavile ob ustvarjanju nove strani za prvega na sl wikipediji (vmesnik na angleški ima pri podobnem dogodku drugačno vsebino in povezave). <br>
:*[[Wikipedija:Merila_za_hitri_izbris]]
:* Vpogled v dnevnik brisanja (prekopirana tu nedelujoča povezava skrita v komentar) <!-- <code><nowiki>[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Log/delete&page=Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2 Vpogled v dnevnik brisanja strani]</nowiki></code> -->
:* Wikipedija:Predlogi za brisanje (enako) <!-- <code><nowiki>[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&action=edit&redlink=1 Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&action=edit&redlink=1]</nowiki></code> -->
== Namen te strani - ko so testi eno raven niže ==
Tu bodo poleg zgornjih povezav še info o namenih in podobnem, v naslednji ravni pa testiranje in - ko bom tako daleč - najbrž nove strani v pripravi do tedaj, ko bo še kdo rekel, da so godne za objavo, kar bo najbrž olajšalo zlasti morebitno pripravo več strani hkrati. <br>
== Komentar? ==
/* Domnevam, da je tole simbol za komentatar */
Domneval napačno - kar je med tema dvema simboloma ne le da se prikaže, ampak tudi izvede. Za deaktivacijo reči, ki bi lahko imele neželene posledice (predloge za kategorije itn.) pred shranitvijo potreben tag Nowiki.<br>
Če /**/ niso ločila za komentar, me zanima, kaj - če kaj - so (jaz sem jih videl ponujena v pojasnilu pri objavi spremembe na wikipediji).
:Problem obravnan in pojasnjen na pogovorni strani, test prestavim od tu nivo nižje.
::Prestavitev uspešna
== Kaj je v delu v katerem peskovniku ==
=== 1 infoboxi ===
/* Trenutni test Infobox osebe Zora Konjajev */<br>
Problem: moram vprašati, ali ima uporaba teh predlog za test na tej strani kakšne posledice (recimo dodajanje v kakšne kategorije, sezname in podobno; upam da ne, ampak bi raje preveril). <br>
Nadaljevanje (test ni bil tu).
==== Hranjenje in črpanje podatkov iz wikidata ====
Če popravim v WD, kaže da se pojavi, če je v rabi infopolje oseba, ne pa če je infopolje znanstvenik.
[[Anton Sovre]] ima trenutno "infopolje oseba" in ko sem dopolnil podatke o njegovem državljanstvu skozi čas (avstroogrska, shs, k. Jugoslavija, SFRJugslavija), se je (z nekaj sekundami zamika - kdaj drugič bi utegnile biti tudi minute) članek posodobil.
Ker nameravam naredtiti o Sovretu tudi en: članek, bom najprej dodal vse, kar utegne priti prav (in vire na to) v WD, potem pa vidimo dalje (kaj se bo kje pojavilo in kaj ne, in zakaj. Ja, videti moram še za sklice na vire v WD in še nekaj podobnih reči (tudi za pri nas), preden se spravmim spremeniti več prispevkov.
Mimogrede, pri njem je tudi neka predloga, ki predlaga zamenjavo v infopolje znanstvenik. Jaz bom najprej dodal podatke (starši itn.) v WD in pogledal, kaj vse se prikaže v prispevku, potem pa za test zamenjal klic predloge. Vsebinsko pa nisem prepričan, da je bil samo znanstvenik, saj je tudi prevajal, mislim da tudi pisal drame in jih režiral (kar bom preverjal pri virih sporti, ko bom vnašal podatke).
Pri Zori Konjajev (infopolje znanstvenik) se to - da bi se podatki o državljanstvu v WD odrazili v infopolju - ne zgodi. Dokler rezultatov sprememb še ne morem predvidevati, še nisem nič spreminjal okrog infopolja pri njenem prispevku (pa tudi drugo doslej samo dodal en stavek o tem kdaj in kje je umrla).
=== 2 TOC limit ===
Na sl: ni delalo, kar je delalo na en:; razlog, da so (verjetno) na en: naredili preusmeritev tudi na malce (en presledek manjka) narobe zapisano, tako da je tudi tako predloga delala. Ko sem to popravil (dodal presledek, iz "TOClimit" v "TOC limit"), dela tudi tu. Problem je, da sem to želel uporabiti na bs:WP, pa tam še ne dela (verjetno ni ustrezen CSS; v dokumentaciji predloge TOC limit je omenjeno, da potrebuje ustren CSS; še ne vem dovolj o tem, da bi vedel, kaj preveriti).
=== 3 predloga Batch-2 ===
Poskus za vpogled v to, kako delajo predloge, po možnosti tako, da naredim eno, zaradi katere ne bo škode, utegne pa še komu priti prav.
*Pri nas - sl - se to imenuje Predloga:Uporabnik cmd-1.
*Predloge Predloga:Uporabnik cmd-2 še ni, pa je verjetno potrebna ({{kljukica}} res je potrebna); ampak bom to zdajle najprej testiral tako, da:
** dodam cmd-1 v babel {{opravljeno}}
:::Izid (v predogledu) je zanimiv in nepričakovan. Učinek cmd-1 v babel je kot pričakovan, a zdaj ni prikazan zadnji prej v babel prikazani jezik (fr-2). Razlog - naključen vnos znaka (slabo viden, a ne presledek) ob vnašanju | . Biti pozoren na podobno zlasti pri ravnanju s kodo (recimo prikaz sprememb - opomniti na to začetnike, če bom kdaj dopolnjeval navodila za to).
:::Še to, če jih bom, jih mora pred objavo z večjimi spremembami definitivno kdo pogledati zamano, preden grejo iz peskovnika. Moj vid lahko da ni več dovolj dober.
** morda dodam klic predloge za klic predloge babel (kaj sem mislil s tem? Morda klic predloge izven babel, oziroma neodvisno od tega)
::: izven babel v predogledu <nowiki> {{cmd-1}} </nowiki> samo napiše cmd-1 pod simbole jezikov, naredi pa ne, torej {{križec}}. Zanimivo; ko bom prespal, se mi bo verjetno posvetilo, kaj to pomeni v zvezi s povezanostjo med predlogami (kdo koga kliče in kje se kaj najde ipd.), če pa ne in bom to rabil, bom pa moral pogledati ali vprašati.
:::Še nekaj... Pogledal sem v zgodovino, kdo je naredil predlogo cmd-1 (še nekdo, ki ga lahko kaj vprašam) in videl omembo izboljšanega urejevalniku za kodo; tudi to zna biti še zanimivo (in uporabno).
** če bo v babel 1 delal, spremenim 1 v 2 in vidim če dela - {{križec}} ne dela
:::Predvidevam, da to pomeni, da je za delovanje potrebna tudi predloga cmd-2 tam, kjer je zdaj predloga cmd-1.
:::Predogled uporabniške strani vrnem v delujoče stanje s cmd-1, objavim in grem uporabit nekaj virov za prispevke.
** če ne bo delalo, ker manjka predloga, pogledam kako bi morala biti narejena, jo poskusim naresti in potem dregnem koga od znalcev (Pinky sl, Yerpo...), naj pogleda, in če bo OK, objavim(o). Stranski učinek bo, da bosta videla, kaj me (tudi) zanima, videla česa še ne znam in mi dala ideje kje pogledati, in morda kaj kar je za narediti primerne ravni, da bo koristno, meni pa potrebna vadba (recimo predloge za še kaj jezikov ali ravni za babel v sl WP).
Moje znanje iz cmd batch skriptnega programiranja je bilo nekoč verjetno 4 (sposobnost odprave napak v čemerkoli, sposobnosti napisati na novo večino). To sem občasno koga tudi poučeval. Na ravni 1 in 2 še vedno uporabljam pri diagnosticiranju in odpravi napak.
fsk93e4b0xddp7yu11qtvjqg9jhts9g
Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3
2
489114
5724640
5674068
2022-07-28T04:57:35Z
2A01:261:0:A:0:0:0:7119
Nekaj tipkarskih in poskusov okrog tega, kako in kdaj razmeče prikaz iz predloge uporabnik starost
wikitext
text/x-wiki
Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]]
{{Uporabnik novinec}}<br>
{{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila.
<!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 -->
{{userbox-level
| level = 6
| id = [[:en:Batch file|cmd]]
| id-s = 12
| info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju.
}}
<code><nowiki>
<!--
info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju.
Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji
-->
<noinclude>
[[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]]
</noinclude>
</nowiki></code>
== Glavni grehi in smrtni grehi ==
Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji.
*{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti ne obvlada) škodljivo.
*{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam).
Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene:
*{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh
*{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš
*{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.)
Kaže, da bi vzrok nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...".
Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec) zlahka pride do zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/>
=== Kaj je treba ===
Treba bo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega.
Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne).
Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST)
dqyp7y9kiy8yex1fj6m0vimh6zv1jh4
5724660
5724640
2022-07-28T07:33:01Z
Marjan Tomki SI
190558
Test ill
wikitext
text/x-wiki
Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]]
{{Uporabnik novinec}}<br>
{{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila.
<!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 -->
{{userbox-level
| level = 6
| id = [[:en:Batch file|cmd]]
| id-s = 12
| info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju.
}}
<code><nowiki>
<!--
info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju.
Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji
-->
<noinclude>
[[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]]
</noinclude>
</nowiki></code>
== Predloga cross language link ==
* {{cll|Air tractor}}
Nekako ne dela tako, kot sem si zapomnil, ne tu ne v en peskovniku.
== Glavni grehi in smrtni grehi ==
Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji.
*{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti ne obvlada) škodljivo.
*{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam).
Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene:
*{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh
*{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš
*{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.)
Kaže, da bi vzrok nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...".
Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec) zlahka pride do zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/>
=== Kaj je treba ===
Treba bo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega.
Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne).
Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST)
741b3ru2jjngjgflflt0oyakijze9l1
Kategorija:Renesančno kiparstvo
14
499928
5724549
5518289
2022-07-27T18:34:33Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Commons category|Renaissance sculptures}}
Kiparstvo iz obdobja [[renesansa|renesanse]] v zahodni Evropi, naj bi se začelo v 14. stoletju v Italiji in 16. stoletju v severni Evropi.
[[Kategorija:Renesančna umetnost|Kiparstvo]]
[[Kategorija:Kiparstvo]]
4mt28a65n8mf6hah0job4kmd2n9z1b7
Uporabnik:Radek/peskovnik
2
500964
5724724
5722189
2022-07-28T11:05:56Z
Radek
89714
wikitext
text/x-wiki
{{Uporabnikov peskovnik}}
<!-- Urejajte pod to vrstico -->
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles = <div>
1943<br />[[Operacija Corkscrew]] – [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] – [[Bombardiranje Rima]] – [[Operacija Baytown|Kalabrija]] – [[Operacija Achse]] – [[Operacija Slapstick|Taranto]] – [[Operacija Avalanche|Salerno]] – [[Operacija Hrast]] – [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] – [[Operacija Devon|Termoli]] – [[Linija Volturno]] – [[Linija Barbara]] – [[Bombardiranje Barija]] – [[Linija Bernhardt]] – [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] – [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]– [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] – [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] – [[Bitka za Ortono|Ortona]] – [[Linija Gustav]]
----
1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] – [[Operacija Shingle|Anzio]] – [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] – [[Osvoboditev Rima]] – [[Operacija Brassard|Otok Elba]] – [[Linija Albert]] – [[Bitka za Ancono|Ancona]] – [[Bombardiranje San Marina]] – [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] – [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] – [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] – [[Bitka za Firenze|Firenze]] – [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] – [[Gotska linija]] – [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] – [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] – [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] – [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] – [[Predaja v Caserti]] – [[Tržaška operacija]] – [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] – [[Osvoboditev Italije]] – [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] – [[Italijanska socialna republika]]
|}}<noinclude>
[[Kategorija:Italija]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
</noinclude>
tgljxfz4c3hsrtfh7ycirl9zems9xp0
5724725
5724724
2022-07-28T11:07:29Z
Radek
89714
odstranil [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Uporabnikov peskovnik}}
<!-- Urejajte pod to vrstico -->
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles = <div>
1943<br />[[Operacija Corkscrew]] – [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] – [[Bombardiranje Rima]] – [[Operacija Baytown|Kalabrija]] – [[Operacija Achse]] – [[Operacija Slapstick|Taranto]] – [[Operacija Avalanche|Salerno]] – [[Operacija Hrast]] – [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] – [[Operacija Devon|Termoli]] – [[Linija Volturno]] – [[Linija Barbara]] – [[Bombardiranje Barija]] – [[Linija Bernhardt]] – [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] – [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]– [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] – [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] – [[Bitka za Ortono|Ortona]] – [[Linija Gustav]]
----
1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] – [[Operacija Shingle|Anzio]] – [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] – [[Osvoboditev Rima]] – [[Operacija Brassard|Otok Elba]] – [[Linija Albert]] – [[Bitka za Ancono|Ancona]] – [[Bombardiranje San Marina]] – [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] – [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] – [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] – [[Bitka za Firenze|Firenze]] – [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] – [[Gotska linija]] – [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] – [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] – [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] – [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] – [[Predaja v Caserti]] – [[Tržaška operacija]] – [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] – [[Osvoboditev Italije]] – [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] – [[Italijanska socialna republika]]
|}}<noinclude>
[[Kategorija:Italija]]
</noinclude>
gsr8skuml21xx7xmutfos2d36t52oat
5724726
5724725
2022-07-28T11:07:34Z
Radek
89714
odstranil [[Kategorija:Italija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Uporabnikov peskovnik}}
<!-- Urejajte pod to vrstico -->
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles = <div>
1943<br />[[Operacija Corkscrew]] – [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] – [[Bombardiranje Rima]] – [[Operacija Baytown|Kalabrija]] – [[Operacija Achse]] – [[Operacija Slapstick|Taranto]] – [[Operacija Avalanche|Salerno]] – [[Operacija Hrast]] – [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] – [[Operacija Devon|Termoli]] – [[Linija Volturno]] – [[Linija Barbara]] – [[Bombardiranje Barija]] – [[Linija Bernhardt]] – [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] – [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]– [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] – [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] – [[Bitka za Ortono|Ortona]] – [[Linija Gustav]]
----
1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] – [[Operacija Shingle|Anzio]] – [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] – [[Osvoboditev Rima]] – [[Operacija Brassard|Otok Elba]] – [[Linija Albert]] – [[Bitka za Ancono|Ancona]] – [[Bombardiranje San Marina]] – [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] – [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] – [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] – [[Bitka za Firenze|Firenze]] – [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] – [[Gotska linija]] – [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] – [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] – [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] – [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] – [[Predaja v Caserti]] – [[Tržaška operacija]] – [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] – [[Osvoboditev Italije]] – [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] – [[Italijanska socialna republika]]
|}}<noinclude>
</noinclude>
4oz4celoj2s6a8bcnfefjyr3omo7wa5
5724728
5724726
2022-07-28T11:18:49Z
Radek
89714
wikitext
text/x-wiki
{{Uporabnikov peskovnik}}
<!-- Urejajte pod to vrstico -->
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles = <div>
1943<br />[[Operacija Corkscrew]] – [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] – [[Bombardiranje Rima]] – [[Operacija Baytown|Kalabrija]] – [[Operacija Achse]] – [[Operacija Slapstick|Taranto]] – [[Operacija Avalanche|Salerno]] – [[Operacija Hrast]] – [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] – [[Operacija Devon|Termoli]] – [[Linija Volturno]] – [[Linija Barbara]] – [[Bombardiranje Barija]] – [[Linija Bernhardt]] – [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] – [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]– [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] – [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] – [[Bitka za Ortono|Ortona]] – [[Linija Gustav]]
----
1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] – [[Operacija Shingle|Anzio]] – [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] – [[Osvoboditev Rima]] – [[Operacija Brassard|Otok Elba]] – [[Linija Albert]] – [[Bitka za Ancono|Ancona]] – [[Bombardiranje San Marina]] – [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] – [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] – [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] – [[Bitka za Firenze|Firenze]] – [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] – [[Gotska linija]] – [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] – [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] – [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] – [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] – [[Predaja v Caserti]] – [[Tržaška operacija]] – [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] – [[Osvoboditev Italije]] – [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] – [[Italijanska socialna republika]]
|}}<noinclude>
</noinclude>
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Italijanska kampanja
| place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg
| caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943.
| date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije.
| combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />okoli 8.000 leta<ref>Morris, stran 492</ref>l;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
| casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>.
}}
r8ysau41vzpemsecp4uzin8einzrhbs
The best of Ceca (turneja)
0
501627
5724482
5724168
2022-07-27T15:25:10Z
Darkopet
88858
/* Seznam koncertov */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece.
Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma.
Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov.
==Seznam koncertov==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:130px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev
|- style="background:#ddd;"
|-
|15. maj 2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan="1"|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>
|-
|19. junij 2021
|[[Slatina]]*
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref>
|-
|10. julij 2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina
|20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref>
|-
|18. julij 2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref>
|-
|31. julij 2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref>
|-
|6. avgust 2021
|[[Smederevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref>
|-
|-
|8. avgust 2021
|[[Svrljig]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
|-
|12. avgust 2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion Podina
|4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref>
|-
|14. avgust 2021
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref>
|-
|15. avgust 2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref>
|-
|23. avgust 2021
|[[Leskovac]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref>
|-
|28. avgust 2021
|[[Slivnica]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref>
|-
|9. september 2021
|[[Nikšić]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref>
|-
|11. september 2021
|[[Kikinda]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref>
|-
|13. november 2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref>
|-
|27. november 2021
|[[Norrköping]]
|rowspan="1"|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref>
|-
|8. december 2021
|[[Podgorica]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref>
|-
|10. februar 2022
|[[Sofija]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|26. februar 2022
|[[Zürich]]*
|rowspan="1"|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|12. februar 2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref>
|-
|26. marec 2022
|[[Zurich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|
# april 2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref>
|-
|2. april 2022
|[[Velenje]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref>
|-
|24. april 2022
|[[Paraćin]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref>
|-
|27. april 2022
|[[London]]*
|rowspan="1"|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair*
|200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref>
|-
|14. maj 2022
|[[Essen]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref>
|-
|11. junij 2022
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
|-
|15. junij 2022
|[[Varna]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref>
|-
|3. julij 2022
|[[Jahorina]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref>
|-
|16. julij 2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel
|15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref>
|-
|17. julij 2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref>
|-
|29. julij 2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|{{n/a}}
|-
|30. julij 2022
|[[Trebinje]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|{{n/a}}
|-
|
# avgust 2022
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3. avgust 2022
|[[Loznica]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|5. avgust 2022
|Slanchev Bryag
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|10. avgust 2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14. avgust 2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24. september 2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8. oktober 2022
|[[Linz]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15. oktober 2022
|[[Augsburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5. november 2022
|[[Dunaj]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12. november 2022
|[[Zürich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26. november 2022
|[[Hamburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17. december 2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
<small>*Opomba: VIP koncert</small>
==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:130px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi
|- style="background:#ddd;"
|-
|21. avgust 2021
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref>
|-
|31. december 2021
|[[Tivat]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref>
|-
|11. februar 2022
|[[Ptuj]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref>
|-
|22. julij 2022
|[[Strumica]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref>
|-
|}
==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno".
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}}
* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref>
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/>
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/>
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref>
Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
==Kontroverznosti==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.
*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref>
==Ostale informacije==
*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''
==Sklici==
{{sklici|3}}
{{Svetlana Ražnatović}}
[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]
gkg9ifk3exeq0wrk4c6wfjpt8hblvd0
Koprivno, Gorica
0
504111
5724508
5724226
2022-07-27T17:06:13Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).
== Geografija ==
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa je leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Habsburškega cesarstva]], in tako bilo pod oblastjo do Prve svetovne vojne, po [[1. svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], pa je bilo priključeno [[Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče gospodov iz furlanskega plemstva, od šestnajstega stoletja pa so se znamenite družine na posesti Spessa menjavale: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Della Torre Valsàssina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec Giacomo Casanova, in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvotno cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Izgleda da so šele leta 1369 zgradili novo majhno cerkev, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Obnovljena je bila leta 1622 in nato še enkrat 1676. Tri leta kasneje je bil zgrajen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 postavili zvonik. Leta 1854 je cerkev postala župnija.
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po projektu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
c86ec62rtoscsx127xts3ouii5nn99o
5724510
5724508
2022-07-27T17:10:31Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).
== Geografija ==
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijskega cesarstva]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče gospodov iz furlanskega plemstva, od šestnajstega stoletja pa so se znamenite družine na posesti Spessa menjavale: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Della Torre Valsàssina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec Giacomo Casanova, in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvotno cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Izgleda da so šele leta 1369 zgradili novo majhno cerkev, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Obnovljena je bila leta 1622 in nato še enkrat 1676. Tri leta kasneje je bil zgrajen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 postavili zvonik. Leta 1854 je cerkev postala župnija.
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po projektu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
73sz26v4nvjfeajoaolt2cv8knf4d9t
5724512
5724510
2022-07-27T17:11:24Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).
== Geografija ==
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče gospodov iz furlanskega plemstva, od šestnajstega stoletja pa so se znamenite družine na posesti Spessa menjavale: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Della Torre Valsàssina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec Giacomo Casanova, in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvotno cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Izgleda da so šele leta 1369 zgradili novo majhno cerkev, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Obnovljena je bila leta 1622 in nato še enkrat 1676. Tri leta kasneje je bil zgrajen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 postavili zvonik. Leta 1854 je cerkev postala župnija.
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po projektu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
pgfa8bmkoy42y3tioarbnrbe0v0zpqz
5724513
5724512
2022-07-27T17:18:24Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti kraja */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).
== Geografija ==
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
mdzplclcls9ya4x1uqpkriz7sqih8gh
5724514
5724513
2022-07-27T17:18:59Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).
== Geografija ==
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
5qh9p217vs4arzlvvghoy3of4mzg78b
5724516
5724514
2022-07-27T17:23:30Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[kopriva |kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa.
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
fg1ir1ddymyh9sdhmqh2bxm3t8g89rb
5724517
5724516
2022-07-27T17:24:27Z
Shabicht
3554
/* Etimologija in uradna imena */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa.
Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
su7dbhwblgz1fschc5el5j0lmplzaz6
5724519
5724517
2022-07-27T17:28:58Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. ž
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
eieuoutd0a4a3z83dunz5n3cwdy362u
5724520
5724519
2022-07-27T17:30:28Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. ž
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
f1euugaytzmmou31jvncxx6xd8h69ms
5724521
5724520
2022-07-27T17:31:20Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. ž
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
b1zva8vv3vamjpkex0mf9xajuyz2hjp
5724523
5724521
2022-07-27T17:32:04Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je slovenski iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod oblast [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti kraja ==
'''Grad Spessa'''
Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]], in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
'''Cerkev Santissimo Nome di Maria'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
td3dx54z10mofzq4zh1sdc5l02lph8a
5724531
5724523
2022-07-27T17:47:34Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je kralj [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]] leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
1qreupm01u4ubezsys6htw3u403z0ci
5724533
5724531
2022-07-27T17:48:43Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je kralj [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
nxowuf7zrgk7droq47d0kyd0qg2nsvn
5724534
5724533
2022-07-27T17:49:56Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta kraja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je kralj [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
hc7p30wnvso83034rkzbpk74dmstayd
5724535
5724534
2022-07-27T17:50:53Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Izvor imena je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je kralj [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
1q5udxxa9u70fy1o8p8mjlx2gi27src
5724536
5724535
2022-07-27T17:51:39Z
Shabicht
3554
/* Etimologija in uradna imena */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je kralj [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
jsope9z9138top4gqu9ebvn7n6papyy
5724538
5724536
2022-07-27T17:52:24Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
tr0k0rp97cx7t0pev5dspix69rilabv
5724539
5724538
2022-07-27T17:53:38Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
rav4xjsv6qhhc7p9mmavg0mhn0xxv2l
5724541
5724539
2022-07-27T17:54:56Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
bryuicd3dqn65s0figa4hvh4y3t000g
5724542
5724541
2022-07-27T17:59:26Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša), ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
icwiebbtwg17tg1hlew1jgi5nwmwxti
5724543
5724542
2022-07-27T18:00:33Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}}
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
49lyqmst0k75oue22jcenv5iqeq6clz
5724544
5724543
2022-07-27T18:03:02Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = [http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/ www.capriva-del-friuli.go.it/]
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
4xa3ad9ahd48rd7qr2rlaucs0tuoe5g
5724545
5724544
2022-07-27T18:03:30Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = [http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/]
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
m9cvbg03gzo7av3cyqw1j6w5eb6qjtp
5724546
5724545
2022-07-27T18:04:11Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
pbehbgzisbiwit7w672gj9fxpfl3w6e
5724559
5724546
2022-07-27T19:03:33Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
5w7xe35whfl7hlenywfy10jr2b3665c
5724592
5724559
2022-07-27T20:05:53Z
Shabicht
3554
/* Viri */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval, ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
ae2hwvhw2hoaedw647xbfpnikjs0ahd
5724593
5724592
2022-07-27T20:07:14Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=167}} ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
a6sgbpua8nqla3i5613uzj5ok8fzem1
5724595
5724593
2022-07-27T20:08:03Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,*{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=167}} ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
figxpiv05kd8e4q86rwzgdpzvp2ai4l
5724598
5724595
2022-07-27T20:10:44Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
nfym5ud26tbu397npa2yw5e8pfebp1f
5724648
5724598
2022-07-28T06:35:39Z
Shabicht
3554
/* Etimologija in uradna imena */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva del Friuli).
== Geografija ==
Leži ob bregovih potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
h83g4rtp1yuwe7m10qjh0v5y25vhr7q
5724650
5724648
2022-07-28T06:36:56Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva del Friuli).
== Geografija ==
Naselje leži ob bregovih hudourniškega potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli).
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
7f4e5h7utcdp4hye6r5kkyftxj91oip
5724652
5724650
2022-07-28T06:39:35Z
Shabicht
3554
/* Znamenitosti */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Koprivno
| official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli
| native_name = Capriva del Friuli
| image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg
| image_caption = Veduta naselja
| image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa
| mayor_party =
| mayor = Daniele Sergon
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 6,32
| population_footnotes =
| population_total = 1.626
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Koprivani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 49
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveta Marija]]
| day = 12. september
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it
| footnotes =
}}
'''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]].
==Etimologija in uradna imena==
Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]].
Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva del Friuli).
== Geografija ==
Naselje leži ob bregovih hudourniškega potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]].
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]].
Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] in zatem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]].
== Znamenitosti ==
* '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem.
Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let.
Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.
* '''Župnijska cerkev'''
Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]].
Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009.
{{Geografski položaj
|Center = Koprivno (Capriva del Friuli)
|Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
|Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino)
|Jug = [[Morar]] (Moraro)
|Zahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns)
|Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio)
}}
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
k5sqbugzvfgfpsozl2zh7lzpwfd8dzh
Šlovrenc ob Soči
0
504125
5724600
5724236
2022-07-27T20:15:10Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška pokrajina]] (GO)
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Kraj Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno kmetijska občina, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (ki je vendar nekaj kilometrov stran in teče izven občinskega ozemlja), v zadnjem vzhodnem delu furlanske ravnice v stiku s prvimi poganjki Goriških brd.
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
6za33dlhgddcb9xx7nr0p0xzsdp2zxk
5724601
5724600
2022-07-27T20:20:00Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map = Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt =
| map_caption = Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška pokrajina]] (GO)
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|Goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
c7p7gdosebacglgt3v9n07k6jjfsdd3
5724602
5724601
2022-07-27T20:20:43Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province =
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|Goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
7hljx5ntove8akkiyrmf2e3m8w89d2o
5724603
5724602
2022-07-27T20:23:27Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province =
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|Goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kraj tik ob [[Soška fronta|soški frontni črti]], zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
6s2i61f0pooeu54m72l4qmj4unst6xj
5724604
5724603
2022-07-27T20:24:08Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province =
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|Goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kraj tik ob [[Soška fronta|soški frontni črti]], zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
5r302eqkmqj7wjzgdsay2ketl4aihfi
5724605
5724604
2022-07-27T20:24:40Z
Shabicht
3554
/* Geografija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province =
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}}
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kraj tik ob [[Soška fronta|soški frontni črti]], zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
c63mu0lt2g7emdljzrhlk6d6vu2klws
5724608
5724605
2022-07-27T20:28:04Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = www.sanlorenzoisontino.net/
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kraj tik ob [[Soška fronta|soški frontni črti]], zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
gsw1uha7n9x8pwtacov8ezb9h2d5d5u
5724609
5724608
2022-07-27T20:30:06Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Šlovrenc ob Soči
| official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino
| native_name = San Lorenzo Isontino
| image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg
| image_caption = Župnijska cerkev
| image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]]
| frazioni =
| mayor_party =
| mayor = Ezio Clocchiatti
| area_footnotes = [
| area_total_km2 = 4,4
| population_footnotes =
| population_total = 1.536
| population_as_of = 31. maj 2021
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Šlovrenčani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 54
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[sveti Lovrenc]]
| day = 10. avgust
| postal_code = 34070
| area_code = 0481
| website = https://www.comune.sanlorenzoisontino.go.it/
| footnotes =
}}
''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] San Lorenzo Isontino, [[furlansko]] ''San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
== Geografija ==
Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno agrarno naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (nekaj kilometrov stran), v vzhodnem delu [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in ob vznožju [[Goriška brda|goriških brd]].
== Zgodovina ==
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kraj tik ob [[Soška fronta|soški frontni črti]], zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
== Sklici ==
{{opombe}}
==Viri ==
* Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
* {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}}
{{Goriška pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
2e3cs8jramohf4obln6bxi3rz9jk2g1
Matej Šikovc
0
505102
5724465
5692077
2022-07-27T14:53:40Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Slovenski inženirji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba
| name = Matej Šikovc
| image =
| caption =
| citizenship=
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| other_names =
| known_for =
| nationality =
| occupation =
}}
'''Matej Šikovc – LoC''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], častnik, umetnik in pisec o duhovnosti. * [[15. september]] [[1971]], [[Kranj]]
== Izobrazba in strokovna kariera ==
V Ljubljani je obiskoval Srednjo naravoslovno šolo in jo zaključil leta 1990 z naslovom naravoslovno-matematičnega tehnika.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zbornik SNŠ 1989/90|last=Verbec|first=Miha|publisher=Srednja naravoslovna šola Ljubljana|year=1990|location=Ljubljana|cobiss=51783168}}</ref>
Po diplomi na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani]] se je zaposlil kot mladi raziskovalec in leta 2007 zagovarjal znanstveni magisterij s področja elektrotehnike na temo vodenja hibridnih sistemov {{cobiss|id=1316948}}.
Po zaključenem magisteriju je zapustil univerzo in se zaposlil v gospodarstvu, kjer je delal pretežno na področju nadzora energetskih sistemov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolektor.com/uploads/korpo/k_magazin/4_k_magazin_210x270_zima_2019.pdf|title=K magazin|accessdate=|date=2018–2019}}</ref> Leta 2021 je postal vodja projektov pri telekomunikacijskem podjetju Comita s sedežem v Ruski federaciji.
V okviru raziskovalne skupine pod vodstvom [[Igor Papič|Igorja Papiča]] je razvijal sisteme regulacije napetosti v [[Elektroenergetski sistem|elektrodistribucijskih sistemih]]. V sodelovanju z raziskovalci iz Slovenije in Japonske je razvil izboljšave sistemov vodenja elektrodistribucijskih omrežij, temelječe na naprednih algoritmih regulacije napetosti. Ti algoritmi omogočajo vzpostavitev usklajenega pristopa k vodenju omrežja na različnih napetostnih nivojih ter zagotavljajo robustno in zanesljivo regulacijo napetosti v omrežjih.
== Duhovnost ==
Je ustanovni član duhovnega gibanja Fü-Dü. Bil je med ustanovitelji Države Fü-Dü in Društva za promocijo Države Fü-Dü. Pri svojem delovanju je poudarjal pomen klenosti v vsakdanjem življenju. V gibanju je med zagovorniki večje stopnje formalizacije odnosov med člani. Promovira uporabo piva in sadjevca kot duhovnih medijev. V Državi Fü-Dü vodi delavnico za nadzor (angl. ''Laboratory of control''), od koder izvira tudi njegov psevdonim LoC, ki ga uporablja pri javnem nastopanju v okviru Fü-Dü.
Spise o duhovnosti je pod psevdonimom LoC večinoma objavljal v časopisu za duhovnost, umetnost in znanost ''[[Üzpräbüsträk]]'', ki ga je nekaj časa tudi urejal. Raziskoval je možnosti opisa duhovnih pojavov z matematičnimi pojmi; predvsem je opredelil in raziskal lastnosti [[Operator (matematika)|operatorjev]] Fü, ki vse prostore v stvarnosti pretvarjajo v duhovni prostor Dü. Razmišljal je tudi o fizikalnih analogijah duhovnih pojavov in njihovi tehnični podpori ter politoloških vidikih organiziranja duhovnih gibanj.
== Umetniško delovanje ==
Leta 2007 je kot član ekipe Društva za promocijo Države Fü-Dü v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]] v Ljubljani razstavljal stensko poslikavo Vrata v Dü. Poslikava je bila sestavljena iz simbolov Fü in Dü, bojne himne Države Fü-Dü, zapisane v füdüpüsu, in podpisa Fü-Dü ter je ponazarjala presnovo stvarnosti v duhovni prostor preko operatorja Fü.
Bil je ustanovni član glasbene skupine LiedermacherFabrik (LMF), v kateri je običajno igral tolkala in klaviature. Sodeloval je tudi pri snemanju obeh albumov skupine: Liedermacherfabrik in Haleuzh.
Piše tudi kratko prozo in poezijo, pogosto v soavtorstvu z drugim člani gibanja Fü-Dü; značilen primer takega ustvarjanja so [[Haiku|haikuji]].
== Drugo ==
V prostem času se je ukvarjal z alpinizmom; s soplezalcem Luko Grebencem sta mdr. osvojila prvenstveno smer v steni Solze strahu v Nad šitom glavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gore-ljudje.si/kategorije/novosti/an-02081993|title=Novosti|date=2. avgust 1993|accessdate=10. september 2021|website=Gore - ljudje}}</ref>
== Galerija ==
<gallery>
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šikovc, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Kranjčani]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]]
54xfwdl9ppouziqwt4emi7jac9it3kh
Urša Zgojznik
0
514755
5724711
5680130
2022-07-28T09:36:35Z
Ursazgo
143412
manjši popravki
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje oseba}}
'''Urša Zgojznik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Varstvo okolja|okoljevarstvenica]], aktivistka in [[Politik|političarka]], * [[1. avgust]] [[1980]].
Obiskovala je osnovno šolo v Mozirju (1987–1995), Srednjo ekonomsko šolo v Celju (1995–1999) in Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer matematika in pedagogika (1999–2006), s pridobljenim nazivom »profesorica matematike in pedagogike«.
Od leta 2014 je bila predsednica okoljevarstvene nevladne organizacije [[Ekologi brez meja]] (2014–2022), ki se ukvarja s povezovanjem in družbeno aktivacijo ljudi, pa tudi projektom na področju preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter njihovi ponovni rabi.<ref>{{Navedi splet|title=Šnelkurs za dvig iz povprečja|url=https://www.gzs.si/konferenca-kreativnosti/|website=www.gzs.si|accessdate=2022-03-15|language=sl-SI}}</ref> V prvih dveh akcijah [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!|Očistimo Slovenijo]] leta 2010<ref>{{Navedi splet|title=Deloindom - Očistimo Slovenijo: Pol milijona prostovoljcev in 20.000 ton odpadkov|url=https://deloindom.delo.si/energija-in-okolje/odpadki/ocistimo-slovenijo-pol-milijona-prostovoljcev-in-20-000-ton-odpadkov|website=deloindom.delo.si|accessdate=2022-03-15|language=sl|first=K.|last=Ž./STA}}</ref> in 2012,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Očistimo Slovenijo 2012|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZQZ5ZP4|website=www.dlib.si|accessdate=2022-03-15}}</ref> ki sta aktivirali 14 % prebivalk in prebivalcev Slovenije, je bila Urša Zgojznik vodja lokalne koordinacije za 212 občin, leta 2012 pa tudi vodja projekta. Vodila je tudi akcijo [[Očistimo Slovenijo 2018]].<ref>{{Navedi splet|title=Očistimo Slovenijo: Največja težava so gradbeni odpadki in embalaža|url=https://www.rtvslo.si/okolje/ocistimo-slovenijo-najvecja-tezava-so-gradbeni-odpadki-in-embalaza/465997|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> Vodila je projekte Eko-koncept, Zero Waste turizem in Ne meč’mo hrane stran! in druge. Intenzivno se posveča tematiki zavržene hrane, implementaciji konceptov krožnega gospodarstva in koncepta [[Zero waste management|Zero Waste]] ter ozaveščanju in okoljskem izobraževanju na vseh področjih.
Leta 2018 so jo bralke in bralci revije Jana izglasovali za [[Slovenka leta|Slovenko leta]].<ref>{{Navedi splet|title=Okoljevarstvenica Urša Zgojznik postala Slovenka leta|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/okoljevarstvenica-ursa-zgojznik-postala-slovenka-leta/473959|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref>
Leta 2019 je kot nosilka liste Povežimo se nastopila na evropskih volitvah, s podporo [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]]. V listo se je povezalo več neparlamentarnih strank ter civilnih gibanj, da bi oblikovali široko platformo za povezovanje posameznikov in organizacij.<ref>{{Navedi splet|title=Lista Povežimo se - Evropske volitve 2019 - STA|url=https://www.sta.si/evropske-volitve-2019/2628075|website=www.sta.si|accessdate=2022-03-15}}</ref>
Konec leta 2021 je s skupino somišljenikov ustanovila [[VESNA – zelena stranka|VESNO – zeleno stranko]] in (ob [[Uroš Macerl|Urošu Macerlu]]) postala njena sopredsednica.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-stranka-vesna-nismo-ne-levi-ne-desni-ampak-zeleni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-15}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://ebm.si/ Ekologi brez meja] – uradna stran društva
* [https://www.vesnazelenastranka.si// Vesna – zelena stranka ] – uradna spletna stran
{{Slovenka leta}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zgojznik, Urša}}
[[Kategorija:Slovenski okoljevarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]]
ayw6h2hfm2vx2l9zay6hwv64l1jhm94
Pogovor:Sergij Gončar
1
516591
5724721
5676168
2022-07-28T10:28:01Z
Бучач-Львів
126137
Бучач-Львів je premaknil(-a) stran [[Pogovor:Sergej Gončar]] na [[Pogovor:Serhij Hončar]]: on je Ukrajinec, ne Rus
wikitext
text/x-wiki
{{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}}
ee8ycoufwejaisldouu3yotrox3i9uk
Nuon Chea
0
517714
5724558
5724323
2022-07-27T19:00:14Z
156.217.159.251
wikitext
text/x-wiki
5724561
5724558
2022-07-27T19:05:08Z
GeographieMan
179499
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/156.217.159.251|156.217.159.251]] ([[User talk:156.217.159.251|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Nuon Chea|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Chea med sojenjem leta 2013|citizenship=|occupation=}}
'''Nuon Chea''', poznan tudi kot '''Long Bunrout''' ali '''Ruongloet Laodi''', kamboški [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[revolucionar]], * [[7. julij]] [[1926]] [[Voat Kor]], [[Battambarg]], [[Kambodža]] † [[4. avgust]] [[2019]] [[Phonm Phen]], [[Kambodža]].
Bil je glavni ideolog [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], služil pa je tudi kot podpredsednik Demokratične Kampučije. Znan je bil tudi pod vzdevkom "Brother Number Two" (Brat številka dve), saj je bil druga roka generalnega sekretarja [[Komunistična partija Kambodže|kamboške komunistične partije]] [[Pol Pot|Pol Pota]], med izvajanjem [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]] v letih 1975 - 1979.<ref>{{cite web|url=http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080|script-title=th:รู้หรือไม่? "นวน เจีย" จำเลยฆ่าล้างเผ่าพันธุ์ชาวเขมร เคยเรียนมหาวิทยาลัยใดในเมืองไทย|date=8 July 2014|work=Matichon|access-date=15 August 2014|language=th|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090157/http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080#|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> 7. avgusta 2014 je bil Nuon spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na dosmrtno ječo. Leta 2018 je bil v nadaljnjem sojenju spoznan še za krivega zaradi izvajanja genocida nad prebivalci Kambodže, zaradi česar je bil obsojen na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve.<ref name="KhmerTimes">{{Cite news|url=https://www.khmertimeskh.com/50630135/brother-number-2-nuon-chea-dies-at-93/|title=Brother Number 2 Nuon Chea dies at 93|first1=Narim|last1=Khuon|first2=Sovuthy|last2=Khy|work=[[Khmer Times]]|date=5 August 2019|access-date=21 February 2021}}</ref> Umrl je 4. avgusta 2019 med prestajanjem svoje dosmrtne zaporne kazni.
== Sklici ==
<references />{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Chea, Nuon}}
[[Kategorija:Kamboški politiki]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Kambodže]]
[[Kategorija:Rdeči Kmeri]]
54nnykeydxa53qu4tai269quvk7v48z
5724562
5724561
2022-07-27T19:05:29Z
GeographieMan
179499
Zaščitil »[[Nuon Chea]]«: Prekomeren vandalizem ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 19:05, 27. oktober 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 19:05, 27. oktober 2022 (UTC)))
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Nuon Chea|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Chea med sojenjem leta 2013|citizenship=|occupation=}}
'''Nuon Chea''', poznan tudi kot '''Long Bunrout''' ali '''Ruongloet Laodi''', kamboški [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[revolucionar]], * [[7. julij]] [[1926]] [[Voat Kor]], [[Battambarg]], [[Kambodža]] † [[4. avgust]] [[2019]] [[Phonm Phen]], [[Kambodža]].
Bil je glavni ideolog [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], služil pa je tudi kot podpredsednik Demokratične Kampučije. Znan je bil tudi pod vzdevkom "Brother Number Two" (Brat številka dve), saj je bil druga roka generalnega sekretarja [[Komunistična partija Kambodže|kamboške komunistične partije]] [[Pol Pot|Pol Pota]], med izvajanjem [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]] v letih 1975 - 1979.<ref>{{cite web|url=http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080|script-title=th:รู้หรือไม่? "นวน เจีย" จำเลยฆ่าล้างเผ่าพันธุ์ชาวเขมร เคยเรียนมหาวิทยาลัยใดในเมืองไทย|date=8 July 2014|work=Matichon|access-date=15 August 2014|language=th|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090157/http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080#|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> 7. avgusta 2014 je bil Nuon spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na dosmrtno ječo. Leta 2018 je bil v nadaljnjem sojenju spoznan še za krivega zaradi izvajanja genocida nad prebivalci Kambodže, zaradi česar je bil obsojen na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve.<ref name="KhmerTimes">{{Cite news|url=https://www.khmertimeskh.com/50630135/brother-number-2-nuon-chea-dies-at-93/|title=Brother Number 2 Nuon Chea dies at 93|first1=Narim|last1=Khuon|first2=Sovuthy|last2=Khy|work=[[Khmer Times]]|date=5 August 2019|access-date=21 February 2021}}</ref> Umrl je 4. avgusta 2019 med prestajanjem svoje dosmrtne zaporne kazni.
== Sklici ==
<references />{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Chea, Nuon}}
[[Kategorija:Kamboški politiki]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Kambodže]]
[[Kategorija:Rdeči Kmeri]]
54nnykeydxa53qu4tai269quvk7v48z
Pogovor:Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
1
517894
5724677
5718331
2022-07-28T08:11:29Z
Romanm
13
/* Uradna napoved kandidature */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
{{glava pogovorne strani}}
{{število ogledov}}
== Nalaganje neavtorskih slik ==
Opazil sem, da je v Wikimedio naloženih veliko slik, ki so označene kot avtorsko delo, vendar to niso - primera sta Vladimir Prebilič.png ter Gregor Bezenšek ml1.jpg. Ker to ni v skladu s pravili na Wikipediji, me zanima, kaj storiti. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:41, 4. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V Zbirki so bile pred dnevi označene za nepristne in bodo posledično v roku tedna dni, če avtorske pravice ne bodo urejene, izbrisane. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:38, 10. julij 2022 (CEST)
::Odlično, hvala za povratno info. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:06, 10. julij 2022 (CEST)
== Uradna napoved kandidature ==
Kakšen je kriterij, da nekdo pride na seznam "''doslej so uradno kandidaturo napovedali''"? Zakaj npr. na tem seznamu ni [[Domen Savič|Domna Saviča]], ki je [https://twitter.com/DrzavljanD/status/1546739300229857280 "napovedal kandidaturo" na Twitterju], drugi pa so? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:11, 28. julij 2022 (CEST)
1s23qjpekgg2lofajf8quo1fyfuwz9b
Dominika Švarc Pipan
0
518292
5724631
5714309
2022-07-27T22:45:45Z
2A00:EE2:1005:A800:79BD:2447:C6C5:7C12
/* Zasebno */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Politician|honorific-prefix=|birth_place=<!-- WD -->|image=|caption=|order=|term_start=|term_end=|successor=|order2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|predecessor=|term_start2=1. junij 2022|term_end2=|predecessor2=[[Marjan Dikaučič]]|successor2=|term_end3=|honorific-suffix=|name=Dominika Švarc Pipan|alma_mater=|profession=|party=[[Socialni demokrati|SD]]|otherparty=|spouse=|relations=|children=|residence=|death_place=|death_date=|religion=|signature=|website=|footnotes=|order3=|term_start3=|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|premier2=[[Robert Golob]]}}'''Dominika Švarc Pipan''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], [[Pravnik|pravnica]] in [[Seznam slovenskih politologov|politologinja]] ; [[9. julij]] [[1971|1978]], [[Slovenj Gradec]].
Odraščala je v Dravogradu. Leta 1997 je maturirala na [[Gimnazija Ravne na Koroškem|Gimnaziji Ravne na Koroškem]]. Nato se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in jo zaključila leta 2003. Izobraževanje je nadaljevala na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/dominika-%C5%A1varc-pipan-phd-25962b13|title=Linkedin|accessdate=4. maj 2022|website=Dominika Švarc Pipan, PhD|publisher=Linked in}}</ref> V mladosti je trenirala odbojko.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan: Ne bojim se nadutih moških egov|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/dominika-svarc-pipan-ne-bojim-se-nadutih-moskih-egov/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-05-04|language=sl-si}}</ref>
Na državnozborskih volitvah leta 2018 je na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] kandidirala v okraju Radlje ob Dravi. Prejela je 1.794 oz. 16,74 % glasov in zasedla drugo mesto v okraju. Med septembrom 2018 in marcem 2020 je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]]. 10. oktobra 2020 je bila izvoljena za podpredsednico stranke [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Za stranko je kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]]. V volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 je prejela 759 oz. 6,08 % glasov in ni bila izvoljena za poslanko.
1. junija 2022 je bila potrjena za [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|ministrico za pravosodje]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pred imenovanjem je v javnosti zaokrožila novica, da naj bi se Švarc Pipanova o pravosodnem položaju z Golobom pogovarjala kmalu po volitvah, in sicer mimo vednosti stranke, kar je sama zanikala in govorice označila kot "nož v hrbet" s strani članov lastne stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan o spopadu v SD: Dobila sem nož v hrbet|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-o-spopadu-v-sd-dobila-sem-noz-v-hrbet-578598|website=siol.net|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref>
== Zasebno ==
Od leta 2017 je poročena z Matijo Pipanom.<ref> https://www.zurnal24.si/amp/magazin/nasa-lepa-politicarka-komentirala-kako-se-pocuti-v-zelo-posebnem-obdobju-353925, vpogled: 4. 5. 2022.</ref> Leta 2020 se jima je rodila hči.<ref> https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/presenecenje-na-kongresu-sd-politicarka-je-postala-mamica/, vpogled: 4. 5. 2022.</ref>
== Sklici ==
<references />
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Švarc Pipan, Dominika}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski politologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]]
tw6q505j3stiud8w78hguwvijuk5lhi
Komarno, Slovaška
0
518515
5724682
5693527
2022-07-28T08:51:18Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Komarno}}
{{Infopolje Naselje
| name = Komárno
| native_name =
| other_name = Komárom
| settlement_type = Naselje
| image_skyline = Komarno Dziedziniec Europy 3.jpg
| image_caption = Trg Evrope
| image_flag =
| image_shield = Coat of Arms of Komárno.svg
| motto =
| nickname =
| etymology = <!-- location -->
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{zastava|Slovaška}}
| subdivision_type1 =
| subdivision_name1 =
| subdivision_type2 = Okraj
| subdivision_name2 = [[Nitranski okraj]]
| subdivision_type3 = Okrožje
| subdivision_name3 = Komárno
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 = <!-- maps and coordinates -->
| image_map =
| map_caption =
| pushpin_map = Slovaška
| pushpin_relief =
| pushpin_map_caption = Lega na Slovaškem
| coordinates = {{coord|47|45|48|N|18|07|42|E|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = <!-- government type, leaders -->
| leader_title = Župan
| leader_name = Béla Keszegh
| established_title = Prva omemba
| established_date = 1075
| area_total_km2 = 103,16
| area_footnotes = <ref name="area">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7014rr/v_om7014rr_00_00_00_sk |title=Hustota obyvateľstva - obce [om7014rr_ukaz: Rozloha (Štvorcový meter)] |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| elevation_m = 109
| elevation_footnotes = <ref name="base_info">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_SK_WIN/om5001rr/v_om5001rr_00_00_00_sk |title=Základná charakteristika |language=sk |date=2015-04-17 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_as_of = 2021
| population_footnotes =
| population_total = 32.643<ref name="pop">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7101rr/v_om7101rr_00_00_00_sk |title=Počet obyvateľov podľa pohlavia - obce (ročne) |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_density_km2 = 317,98<ref name="pd">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7014rr/v_om7014rr_00_00_00_sk |title=Hustota obyvateľstva - obce |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_demonym =
| timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
<!-- administrativne oznake -->
| postal_code_type = Poštna številka
| postal_code = 945 01<ref name="base_info"/>
| area_code_type =
| area_code = +421 35<ref name="base_info"/>
| blank_name = Avtomobilska registracija
| blank_info = KN
| website = http://www.komarno.sk
| footnotes =
}}
'''Komárno''' ({{jezik-hu|Komárom}}, {{jezik-de|Komorn}}, {{jezik-sr|Коморан}} – ''Komoran'') je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021<ref name="pop"/>) v [[Nitranski okraj|Nitranskem okraju]] na skrajnem jugozahodu [[Slovaška|Slovaške]]. Stoji ob levem bregu reke [[Donava|Donave]], ki je tam mejna reka z [[Madžarska|Madžarsko]], tik pred njenim sotočjem z reko [[Vah]]. Ob drugem bregu Donave stoji madžarsko mesto s podobnim imenom [[Komárom]].<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Komarno |title=Komárno |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-05-08}}</ref>
Sotočje dveh velikih vodotokov je že od [[Antični Rim|rimskih časov]] znano kot strateško pomembna vojaška ter prometna lokacija. Med [[turški vpadi|turškimi vpadi]] v 16. stoletju ga je utrdil [[Matija Korvin]], strateški pomen pa je ohranil še v obdobju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Do začetka 20. stoletja se je naselje razširilo na južni breg Donave, obrambno funkcijo pa je v zadnjem stoletju nadomestila trgovska – zdaj je kraj znan kot glavno slovaško pristanišče na Donavi, kjer pretovarjajo predvsem [[premog]] in [[nafta|nafto]] na trgovski poti med Srednjo in Vzhodno Evropo. Po propadu Avstro-Ogrske je Komárno razdelila [[Trianonska mirovna pogodba|trianonska]] meja med Madžarsko in novonastalo [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], odtlej se mesti razvijata ločeno.<ref name="brit"/><ref>{{navedi splet |url=https://spectator.sme.sk/c/22451117/komarno-a-city-on-the-edge-spectacular-slovakia.html |title=Komárno: A city on the edge |date=2020-09-22 |work=The Slovak Spectator |accessdate=2022-05-08}}</ref>
Komárno je kulturno središče madžarske manjšine na Slovaškem, Madžari predstavljajo tudi večinsko prebivalstvo. Zato je pogosto omenjan v kontekstu konfliktov med Slovaki in Madžari na nacionalni ravni, pri čemer pa je sobivanje narodnosti v samem Komárnu mirno.<ref>{{cite journal | last=Blaive | first=Muriel | last2=Oates-Indruchová | first2=Libora | title=Komárno: A Flagship of Symbolic Politics at the Slovak-Hungarian Border* | journal=Revue d’études comparatives Est-Ouest | publisher=CAIRN | volume=44 | issue=04 | year=2013 | issn=0338-0599 | doi=10.4074/s0338059913004038 | pages=93–121}}</ref> Sestrski mesti je dolga leta povezoval le most Erzsébet čez Donavo, ki pa je zaradi premajhne nosilnosti predstavljal pomembno oviro v cestnem prevozu tovora. Novi most Monoštor, odprt leta 2020, je odpravil te omejitve.<ref>{{navedi novice |url=https://trans.info/en/new-monostor-bridge-over-the-danube-201084 |title=Monoštor Bridge over the Danube open to heavy goods traffic |date=2020-09-24 |work=Trans.INFO |accessdate=2022-05-08}}</ref> Poleg tega je Komárno poleg [[Bratislava|Bratislave]] znan kot zgodovinsko središče [[Srbi|srbske]] manjšine, Srbi so se sem naseljevali v več valovih od začetka 16. stoletja dalje za obrambo pred Turki.<ref>{{navedi novice |url=https://www.novosti.rs/vesti/planeta.70.html:327476-Pet-vekova-Srba-u-Slovackoj |title= Pet vekova Srba u Slovačkoj |last=Lopušina |first=Marko |date=2011-04-18 |work=Novosti |accessdate=2022-05-08}}</ref>
== Mednarodne povezave ==
Komárno ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:<ref>{{cite web |title=Partnerské mestá|url=http://www.komarno.sk/sk/partnerske-mesta_4421.html|publisher=Komárno|language=sk|access-date=2019-09-03}}</ref>
*{{flagicon|CZE}} [[Blansko]], [[Češka]]
*{{flagicon|HUN}} [[Komárom]], [[Madžarska]]
*{{flagicon|CZE}} [[Kralupy nad Vltavou]], [[Češka]]
*{{flagicon|FIN}} [[Lieto]], [[Finska]]
*{{flagicon|ROM}} [[Sebeş]], [[Romunija]]
*{{flagicon|CZE}} [[Terezin]], [[Češka]]
*{{flagicon|GER}} [[Weissenfels]], [[Nemčija]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Komárno}}
* {{official}}
{{Normativna kontrola}}
{{škrbina-geo-sk}}
[[Kategorija:Naselja na Slovaškem]]
[[Kategorija:Nitranski okraj]]
rx6d4jchr9dtb4348am0u8t1jcipq4w
5724683
5724682
2022-07-28T08:52:31Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Komarno}}
{{Infopolje Naselje
| name = Komárno
| native_name =
| other_name = Komárom
| settlement_type = Naselje
| image_skyline = Komarno Dziedziniec Europy 3.jpg
| image_caption = Trg Evrope
| image_flag =
| image_shield = Coat of Arms of Komárno.svg
| motto =
| nickname =
| etymology = <!-- location -->
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{zastava|Slovaška}}
| subdivision_type1 =
| subdivision_name1 =
| subdivision_type2 = Okraj
| subdivision_name2 = [[Nitranski okraj]]
| subdivision_type3 = Okrožje
| subdivision_name3 = Komárno
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 = <!-- maps and coordinates -->
| image_map =
| map_caption =
| pushpin_map = Slovaška
| pushpin_relief =
| pushpin_map_caption = Lega na Slovaškem
| coordinates = {{coord|47|45|48|N|18|07|42|E|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = <!-- government type, leaders -->
| leader_title = Župan
| leader_name = Béla Keszegh
| established_title = Prva omemba
| established_date = 1075
| area_total_km2 = 103,16
| area_footnotes = <ref name="area">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7014rr/v_om7014rr_00_00_00_sk |title=Hustota obyvateľstva - obce [om7014rr_ukaz: Rozloha (Štvorcový meter)] |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| elevation_m = 109
| elevation_footnotes = <ref name="base_info">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_SK_WIN/om5001rr/v_om5001rr_00_00_00_sk |title=Základná charakteristika |language=sk |date=2015-04-17 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_as_of = 2021
| population_footnotes =
| population_total = 32.643<ref name="pop">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7101rr/v_om7101rr_00_00_00_sk |title=Počet obyvateľov podľa pohlavia - obce (ročne) |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_density_km2 = 317,98<ref name="pd">{{Cite web |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_DEM/om7014rr/v_om7014rr_00_00_00_sk |title=Hustota obyvateľstva - obce |language=sk |date=2022-03-31 |publisher=Statistični urad Slovaške republike |access-date=2022-03-31}}</ref>
| population_demonym =
| timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
<!-- administrativne oznake -->
| postal_code_type = Poštna številka
| postal_code = 945 01<ref name="base_info"/>
| area_code_type =
| area_code = +421 35<ref name="base_info"/>
| blank_name = Avtomobilska registracija
| blank_info = KN
| website = http://www.komarno.sk
| footnotes =
}}
'''Komárno''' ({{jezik-hu|Komárom}}, {{jezik-de|Komorn}}, {{jezik-sr|Коморан}} – ''Komoran'') je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021<ref name="pop"/>) v [[Nitranski okraj|Nitranskem okraju]] na skrajnem jugozahodu [[Slovaška|Slovaške]]. Stoji ob levem bregu reke [[Donava|Donave]], ki je tam mejna reka z [[Madžarska|Madžarsko]], tik pred njenim sotočjem z reko [[Vah]]. Na drugem bregu Donave stoji madžarsko mesto s podobnim imenom [[Komárom]].<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Komarno |title=Komárno |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-05-08}}</ref>
Sotočje dveh velikih vodotokov je že od [[Antični Rim|rimskih časov]] znano kot strateško pomembna vojaška ter prometna lokacija. Med [[turški vpadi|turškimi vpadi]] v 16. stoletju ga je utrdil [[Matija Korvin]], strateški pomen pa je ohranil še v obdobju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Do začetka 20. stoletja se je naselje razširilo na južni breg Donave, obrambno funkcijo pa je v zadnjem stoletju nadomestila trgovska – zdaj je kraj znan kot glavno slovaško pristanišče na Donavi, kjer pretovarjajo predvsem [[premog]] in [[nafta|nafto]] na trgovski poti med Srednjo in Vzhodno Evropo. Po propadu Avstro-Ogrske je Komárno razdelila [[Trianonska mirovna pogodba|trianonska]] meja med Madžarsko in novonastalo [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], odtlej se mesti razvijata ločeno.<ref name="brit"/><ref>{{navedi splet |url=https://spectator.sme.sk/c/22451117/komarno-a-city-on-the-edge-spectacular-slovakia.html |title=Komárno: A city on the edge |date=2020-09-22 |work=The Slovak Spectator |accessdate=2022-05-08}}</ref>
Komárno je kulturno središče madžarske manjšine na Slovaškem, Madžari predstavljajo tudi večinsko prebivalstvo. Zato je pogosto omenjan v kontekstu konfliktov med Slovaki in Madžari na nacionalni ravni, pri čemer pa je sobivanje narodnosti v samem Komárnu mirno.<ref>{{cite journal | last=Blaive | first=Muriel | last2=Oates-Indruchová | first2=Libora | title=Komárno: A Flagship of Symbolic Politics at the Slovak-Hungarian Border* | journal=Revue d’études comparatives Est-Ouest | publisher=CAIRN | volume=44 | issue=04 | year=2013 | issn=0338-0599 | doi=10.4074/s0338059913004038 | pages=93–121}}</ref> Sestrski mesti je dolga leta povezoval le most Erzsébet čez Donavo, ki pa je zaradi premajhne nosilnosti predstavljal pomembno oviro v cestnem prevozu tovora. Novi most Monoštor, odprt leta 2020, je odpravil te omejitve.<ref>{{navedi novice |url=https://trans.info/en/new-monostor-bridge-over-the-danube-201084 |title=Monoštor Bridge over the Danube open to heavy goods traffic |date=2020-09-24 |work=Trans.INFO |accessdate=2022-05-08}}</ref> Poleg tega je Komárno poleg [[Bratislava|Bratislave]] znan kot zgodovinsko središče [[Srbi|srbske]] manjšine, Srbi so se sem naseljevali v več valovih od začetka 16. stoletja dalje za obrambo pred Turki.<ref>{{navedi novice |url=https://www.novosti.rs/vesti/planeta.70.html:327476-Pet-vekova-Srba-u-Slovackoj |title= Pet vekova Srba u Slovačkoj |last=Lopušina |first=Marko |date=2011-04-18 |work=Novosti |accessdate=2022-05-08}}</ref>
== Mednarodne povezave ==
Komárno ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:<ref>{{cite web |title=Partnerské mestá|url=http://www.komarno.sk/sk/partnerske-mesta_4421.html|publisher=Komárno|language=sk|access-date=2019-09-03}}</ref>
*{{flagicon|CZE}} [[Blansko]], [[Češka]]
*{{flagicon|HUN}} [[Komárom]], [[Madžarska]]
*{{flagicon|CZE}} [[Kralupy nad Vltavou]], [[Češka]]
*{{flagicon|FIN}} [[Lieto]], [[Finska]]
*{{flagicon|ROM}} [[Sebeş]], [[Romunija]]
*{{flagicon|CZE}} [[Terezin]], [[Češka]]
*{{flagicon|GER}} [[Weissenfels]], [[Nemčija]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Komárno}}
* {{official}}
{{Normativna kontrola}}
{{škrbina-geo-sk}}
[[Kategorija:Naselja na Slovaškem]]
[[Kategorija:Nitranski okraj]]
3ilx1h895fmjah2bcd45m2sreiacvz9
Jama Lurške Matere Božje v Heiligenkreuzu
0
518769
5724679
5720644
2022-07-28T08:34:11Z
Maestro Ivanković
95023
malenkost
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Lourdesgrotte Heiligenkreuz 01.jpg|thumb|380px|Jama Lurške Matere Božje v Heiligenkreuzu v Spodnji Avstriji]]
[[Slika:Lourdes-Madonna und heilige Bernadette Heiligenkreuz.jpg|thumb|250px|Lurška Madona in sveta Bernardka]]
'''Jama Lurške Matere Božje v Heiligenkreuzu''' je [[krščanstvo|krščansko]] spominsko območje v [[Heiligenkreuz (Spodnja Avstrija)|istoimenski občini]] v [[Dunajski gozd|Dunajskem gozdu]] v [[seznam okrajev in statutarnih mest v Avstriji|okrožju]] [[Baden (avstrijsko okrožje)|Baden]] pri [[Dunaj]]u, ki ga je [[samostan Heiligenkreuz|opatija Heiligenkreuz]] leta 2017 uredila kot verski [[spomenik]] v čast [[Sveta Marija|Blaženi Devici Mariji]]. Kot vse podobne jame Lurške Matere Božje po svetu, tudi ta spominja na svetovno znano votlino Marijinega prikazovanja v francoskem [[romarsko središče|romarskem mestu]] [[Lurd]].<ref name="Noen">[[NÖN]].at – Abt Maximilian Heim OCist: [https://www.noen.at/niederoesterreich/meinung/glaube-und-leben-neue-lourdes-grotte-kultur-kommentar-56044068 Neue Lourdes-Grotte]. Objavljeno 1. avgusta 2017. Pridobljeno 2. maja 2022. {{de icon}}</ref><ref name="Marterl">[https://www.marterl.at/index.php?id=23&no_cache=1&oid=20268#.Ym-989rP3cs Marterl.at – Lourdes-Grotte]. Pridobljeno 2. maja 2022. {{de icon}}</ref>
== Kraj in zgodovina ==
Heiligenkreuz leži na [[romanje|romarski poti]] [[Via Sacra (Dunajski gozd)|Via Sacra]], ki vodi od Dunaja do avstrijskega narodnega marijanskega [[svetišče|svetišča]] [[Mariazell]], in je že od nekdaj [[kraj]], kjer se ustavljajo številne skupine romarjev.<ref name="Noen"/> [[Cistercijani]] opatije Heiligenkreuz pravijo o češčenju [[Marija Božja mati|Marije, Božje matere]]: „Kjer Marijo častijo in molijo k njej, se [[vera]] ukorenini ter postane živa in močna. Kjer je ljubljena Marija, je ljubljena tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]“.<ref>[https://www.stift-heiligenkreuz.org/die-heiligenkreuzer-lourdes-grotte-ein-gnadenort-25-08-2019/ Stift Heiligenkreuz: Die Heiligenkreuzer Lourdes-Grotte – ein Gnadenort]. Objavljeno 25. avgusta 2019. Pridobljeno 2. maja 2022. {{de icon}}</ref> Zato so v neposredni bližini opatije Heiligenkreuz uredili poseben prostor za romarje – jamu Lurške Matere Božje. Ta Marijina votlina je bila zgrajena [[poletje|poleti]] 2017 v naravni [[kamnina|kamnini]] neposredno ob [[potok]]u Sattelbach v bližini srednjeveške kašče; na predvečer [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] (14. avgusta) pa jo je slovesno posvetil [[nadškof]] [[Peter Stephan Zurbriggen]], takratni [[apostolski nuncij]] v [[Avstrija|Avstriji]].<ref name="Noen"/> En [[kip]] Lurške Madone z začetka 20. stoletja, ki so ga podarili opatiji Heiligenkreuz, je obnovljen in postavljen v naravno vdolbino skale, pred katero je postavljen [[oltar]] iz istega [[kamen|kamna]].<ref name="Marterl"/> Od avgusta 2020 je del jame Lurške Matere Božje v Heiligenkreuzu tudi manjši kip svete [[Bernardka Lurška|Bernardke Lurške]], ki ga je podaril neznani dobrotnik: 14. avgusta 2020 ga je blagoslovil [[opat]] spodnjeavstrijske cistercijanske [[opatija Lilienfeld|opatije Lilienfeld]] [[Pius Martin Maurer]] med veliko procesijo ob [[sveča]]h.<ref>[https://www.stift-heiligenkreuz.org/die-heiligenkreuzer-lourdesgrotte-hat-jetzt-eine-heilige-bernadette-26-08-2020/ Stift Heiligenkreuz: Die Heiligenkreuzer-Lourdesgrotte hat jetzt eine heilige Bernadette]. Objavljeno 26. avgusta 2020. Pridobljeno 2. maja 2022. {{de icon}}</ref>
{{Citatni blok|Čeprav je Marija pri [[Bog]]u, še vedno želi biti tudi med nami. Tako priznana mesta Marijinih prikazovanj, kot sta [[Lurd]] in [[Fatima, Portugalska|Fátima]], kažejo na Marijino materinsko bližino in ljubezen.|Opat Maximilian Heim OCist <ref name="Noen"/>}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Lourdesgrotte Heiligenkreuz|Jama Lurške Matere Božje v Heiligenkreuzu}}
* [[YouTube]] – Stift Heiligenkreuz: [https://www.youtube.com/watch?v=s9uqEc12U5A Ein Hauch von Lourdes | Die Lourdesgrotte in Heiligenkreuz] {{de icon}}
* YouTube – Stift Heiligenkreuz: [https://www.youtube.com/watch?v=FtkQ6qaa7MU Segnung Lourdes-Grotte Stift Heiligenkreuz] {{de icon}}
* [https://www.meinbezirk.at/baden/c-regionauten-community/besuch-der-lourdes-grotte-heiligenkreuz-12122020_a4396236 MeinBezirk.at / Robert Rieger: Besuch der Lourdes – Grotte Heiligenkreuz 12.12.2020] {{de icon}}
* [https://www.stiftspfarre-heiligenkreuz.at/neue-lourdes-grotte-in-heiligenkreuz/ Stiftspfarre Heiligenkreuz: Neue Lourdes-Grotte in Heiligenkreuz] {{de icon}}
[[Kategorija:Opatija Heiligenkreuz]]
[[Kategorija:Verske zgradbe v Avstriji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2017]]
euon3wtwkjvijvtmfv98kmhhys3xu6b
Nejc Zemljak
0
518972
5724712
5697515
2022-07-28T09:46:08Z
Sporti
5955
dodal [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{reklama}}
[[Slika:Zemljak.jpg|alt=Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik na Beach PRO Tour Future, Madrid (Španija) - končno 4. mesto|sličica|Nejc Zemljak v Madridu, maj 2022]]
Nejc Zemljak je naš edini profesionalni igralec odbojke na mivki, ki se poleti pomerja z najboljšimi na Beach Pro Tour-u. Zimski premor preživi potujoč po svetu, kjer redno izboljšuje svojo igro, hkrati pa je eden najbolj aktivnih delavcev, ki deluje v vseh različnih vlogah športa (igralec, trener, funkcionar, organizator in vizionar).
* najboljši slovenski igralec odbojke na mivki, (2013 <)
* državni prvak v odbojki na mivki (2020)
* zmagovalec turnirja svetovne (2018), evropske (2017) in srednjeevrospke serije (2016 in 2018)
* mladinski svetovni prvak do 19 let,
* 3. na evropskem prvenstvu do 18 let (2005)
* zmagovalec turnirjev v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Italiji, Turčiji, Švedski, Avstraliji, Novi Zelandiji, Norveškem
* Zaposlen na Srednjeevropski zvezi (MEVZA, 2015 <) – nekdanji član komisije za odbojko na mivki na evropski zvezi (CEV) – nekdanji član komisije za odbojko na mivki pri Odbojkarski zvezi Slovenije (2014 – 2017)
* športni koordinator & glavni trener kampov odbojke na mivki Volleytours “Sunsation Beach”, Gandia, Španija
* nekdanji glavni trener in vodja razvoja v največji dvorani za odbojko na mivki na svetu, Goteborg, Švedska
[[Kategorija:Slovenski odbojkarji]]
eghrwl3dl3e4g7r6wnntjf7fk4dhkww
Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice
4
520012
5724610
5723910
2022-07-27T20:49:42Z
Shabicht
3554
/* Nadžupnija Slovenske Konjice */
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija Slovenske Konjice]] ===
{{PIČ2
| naslov = Nadžupnija Slovenske Konjice
| predlagal = {{u|Shabicht}}
| utemeljitev = utemeljen in z viri podprit članek, s povezavami na povezane članke
| avtor = {{u|Shabicht}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 5
| leto2 =2022
| mesec2 = 7
| dan2 = 26
| rezultat = 4 glasovi za, en proti - izbran (pmm razlog za proti ni tako bistvena pomanjkljivost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:53, 26. julij 2022 (CEST)
}}
*{{za}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08.33, 23. junij 2022 (CEST)
* {{komentar}} je še kaj za popraviti, spremeniti? — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:45, 30. junij 2022 (CEST)
: {{komentar}} treba je popraviti slog sklicev in virov. Se jih lotim čez vikend. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 2. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} sklice sem popravila: za sklic "Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja" je treba navesti več podatkov; dva sklica imata sedaj tudi opombo "navedi št. strani". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:55, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Vendar naj počaka nekaj časa, da ne bosta sedaj dva članka o Slovenskih Konjicah zapored.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:01, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 4. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} številke strani v sklicih in sklic »Zgodovina glasbe na Slovenskem I.« sem uredil, tudi jaz se strinjam, da se objava članka zamakne, kot je predlagal [[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 06:30, 6. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 23. julij 2022 (CEST)
* {{proti}} Ne razumem, zakaj je kronološki pregled kot seznam in ne v obliki sestavka. To je treba spremeniti v odstavke in ustrezno dopolniti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 24. julij 2022 (CEST)
* {{komentar}} [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] Kronološki pregled je kronološki pregled, kakšno obliko pa bi predlagal, da bi bila bolj pregledna? Viri niso problem! — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:49, 27. julij 2022 (CEST)
lpnz48307lxjqhffg87r5n5bavqfnfi
5724611
5724610
2022-07-27T20:51:18Z
Shabicht
3554
/* Nadžupnija Slovenske Konjice */
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija Slovenske Konjice]] ===
{{PIČ2
| naslov = Nadžupnija Slovenske Konjice
| predlagal = {{u|Shabicht}}
| utemeljitev = utemeljen in z viri podprit članek, s povezavami na povezane članke
| avtor = {{u|Shabicht}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 5
| leto2 =2022
| mesec2 = 7
| dan2 = 26
| rezultat = 4 glasovi za, en proti - izbran (pmm razlog za proti ni tako bistvena pomanjkljivost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:53, 26. julij 2022 (CEST)
}}
*{{za}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08.33, 23. junij 2022 (CEST)
* {{komentar}} je še kaj za popraviti, spremeniti? — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:45, 30. junij 2022 (CEST)
: {{komentar}} treba je popraviti slog sklicev in virov. Se jih lotim čez vikend. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 2. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} sklice sem popravila: za sklic "Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja" je treba navesti več podatkov; dva sklica imata sedaj tudi opombo "navedi št. strani". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:55, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Vendar naj počaka nekaj časa, da ne bosta sedaj dva članka o Slovenskih Konjicah zapored.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:01, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 4. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} številke strani v sklicih in sklic »Zgodovina glasbe na Slovenskem I.« sem uredil, tudi jaz se strinjam, da se objava članka zamakne, kot je predlagal [[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 06:30, 6. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 23. julij 2022 (CEST)
* {{proti}} Ne razumem, zakaj je kronološki pregled kot seznam in ne v obliki sestavka. To je treba spremeniti v odstavke in ustrezno dopolniti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 24. julij 2022 (CEST)
* {{komentar}} [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] Kronološki pregled je kronološki pregled, kakšno obliko pa bi predlagal, da bi bila bolj pregledna? Viri niso problem! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:49, 27. julij 2022 (CEST)
qgv9zj6vcyejypf6nn2dyhrktowr9u2
5724613
5724611
2022-07-27T20:56:31Z
TadejM
738
/* Nadžupnija Slovenske Konjice */ odgovor
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija Slovenske Konjice]] ===
{{PIČ2
| naslov = Nadžupnija Slovenske Konjice
| predlagal = {{u|Shabicht}}
| utemeljitev = utemeljen in z viri podprit članek, s povezavami na povezane članke
| avtor = {{u|Shabicht}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 5
| leto2 =2022
| mesec2 = 7
| dan2 = 26
| rezultat = 4 glasovi za, en proti - izbran (pmm razlog za proti ni tako bistvena pomanjkljivost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:53, 26. julij 2022 (CEST)
}}
*{{za}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08.33, 23. junij 2022 (CEST)
* {{komentar}} je še kaj za popraviti, spremeniti? — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:45, 30. junij 2022 (CEST)
: {{komentar}} treba je popraviti slog sklicev in virov. Se jih lotim čez vikend. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 2. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} sklice sem popravila: za sklic "Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja" je treba navesti več podatkov; dva sklica imata sedaj tudi opombo "navedi št. strani". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:55, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Vendar naj počaka nekaj časa, da ne bosta sedaj dva članka o Slovenskih Konjicah zapored.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:01, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 4. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} številke strani v sklicih in sklic »Zgodovina glasbe na Slovenskem I.« sem uredil, tudi jaz se strinjam, da se objava članka zamakne, kot je predlagal [[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 06:30, 6. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 23. julij 2022 (CEST)
* {{proti}} Ne razumem, zakaj je kronološki pregled kot seznam in ne v obliki sestavka. To je treba spremeniti v odstavke in ustrezno dopolniti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 24. julij 2022 (CEST)
* {{komentar}} [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] Kronološki pregled je kronološki pregled, kakšno obliko pa bi predlagal, da bi bila bolj pregledna? Viri niso problem! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:49, 27. julij 2022 (CEST)
:* {{komentar}} Zdravo. Saj sem napisal. Drugače je pa to glasovanje itak zaključeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:56, 27. julij 2022 (CEST)
tmy43mju7owqj0uqyu9fzjbzemrxi4x
Pogovor:Nadžupnija Slovenske Konjice
1
520899
5724655
5714796
2022-07-28T06:57:58Z
Yerpo
8417
{{pič}} -> {{izbrani}}
wikitext
text/x-wiki
{{izbrani}}
f8cz2ck08xcgdq4mudo67uhk21c3zzg
Pismo Galačanom
0
521144
5724422
5717795
2022-07-27T13:14:40Z
Janezdrilc
3152
+ {{Sveto pismo}}
wikitext
text/x-wiki
Pavlovo Pismo Galačanom je deveta knjiga [[Nova zaveza|Nove zaveze]] in je bilo namenjeno zgodnjekrščanskim skupnostim v [[Galatija (rimska provinca)|Galatiji]]. To pismo naj bi veljalo za »najbolj Pavlovo od pavlinskih spisov«, kjer je Pavel v jezi povedal, kar je resnično mislil. V njem spregovori o [[Odrešenje|odrešenju]] in o svobodi, ki jo prinaša [[Jezus Kristus|Kristusov]] [[evangelij]], vsebuje pa tudi obširno avtobiografsko poročilo, ki pokriva velik del Pavlovega življenja.
Vplivno je bilo v vseh obdobjih, saj je njegovo oznanilo krščanske svobode [[Teologija|teološko]] premišljeno navodilo za delovanje. Celo [[Martin Luter|Luther]] ga je imenoval za svoje najljubše pismo, kajti v Pavlovem zavračanju opravičenja po delih postave je našel oporo za zavračanje zveličanja po dobrih delih. Tako vidimo, da je imelo Pismo Galačanom ogromen vpliv na zgodovino [[Krščanstvo|krščanstva]], razvoj krščanske teologije in študij apostola Pavla (Brown 2008, 465).
== Avtor ==
Svetopisemski strokovnjaki se strinjajo, da je Pismo Galačanom pravi primer Pavlovega pisanja. Glavni argument za to je njegov slog in teme, ki so skupne pavlinskemu korpusu. Apostol Pavel je bil po narodnosti [[Judje|Jud]], kar je temeljito oblikovalo njegovo identiteto. Sam sebe imenuje tudi [[Hebrejci|Hebrejec]] (razumljeno kot pripadnik judovskega ljudstva od rojstva, lahko pa tudi po spreobrnjenju) in tako poudarja svojo tesnejšo povezavo s [[Palestina (regija)|Palestino]]. Pavel je bil [[Izraelci|Izraelec]], iz [[Benjaminov rod|Benjaminovega rodu]], kar pa tudi s ponosom pove, saj se zaveda pomena pripadnosti izvoljenemu ljudstvu od rojstva. Izhajal je iz pravoverne [[Farizeji|farizejske]] družine, zato se je že zelo zgodaj spoznal s postavo ter jo začel preučevati, hkrati je bil tudi dober poznavalec grško–helenistične kulture, imel je celo [[rimsko državljanstvo]]. Bil je izdelovalec šotorov, hkrati pa je najverjetneje zaradi svoje gorečnosti do judovske postave postal preganjalec Cerkve, ki pa se potem spreobrne v oznanjevalca (Palmisano et al. 2022, 78 ̶ 81).
== Okoliščine nastanka ==
=== Kraj nastanka ===
Izraz »Galatija« ima dvojni pomen. Najprej je bila Galatija ozemlje med [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Bitinijo]], [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Pontom]], [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokijo]] in [[Likaonija|Likaonijo]] ter [[Frigija|Frigijo]], kjer so živeli [[Kelti]]. Okoli leta 25 pred Kristusom pa je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] oblikoval rimsko provinco Galatijo, ki je bila večja od prvotnega ozemlja in je vključevala tudi ljudstva, ki niso bila po rodu Galačani (tj. Kelti). Med temi novimi ljudstvi so bili na primer prebivalci [[Antiohija|Antiohije]] [[Pizidija|Pizidijske]], [[Listra|Listre]], [[Ikonij|Ikonija]], [[Derbe|Derb]] – krajev, kjer je Pavel oznanjal evangelij na svojem prvem misijonskem potovanju (Palmisano et al. 2022, 103).
=== Vzrok za nastanek pisma ===
Ljudje v tistih krajih so Pavla sprejeli kot božjega [[Angel|angela]], kar pa se je kasneje spremenilo, saj so nanj začeli gledati kot na sovražnika. In sicer, ko je Pavel odšel iz Galatije, so tam oznanjali evangelij drugi kristjani iz judovstva, katerih evangelij pa je bil drugačen od Pavlovega – kar je Bog storil v Kristusu, so razumeli drugače. Pavel in kasnejši oznanjevalci so se sicer strinjali, da je bilo tisto, kar je Bog v Jezusu [[Mesija (judovstvo)|Mesiji]] dopolnil o opravičenju in daru [[Sveti Duh|Duha]], namenjeno Judom in poganom. Pojavi pa se vprašanje, kako naj pogani sprejmejo božji dar v Jezusu. Po Pavlovem mnenju je Bog opravičeval le po t. i. »Kristusovi veri«, ki pomeni krščansko vero v Kristusa oziroma vero, ki jo Kristus ima ali izraža. Nekateri to razlagajo kot vero v to, kar je Bog storil v Kristusu, posebno po [[Križanje (smrtna kazen)|križanju]] in [[Kristusovo vstajenje|vstajenju]], kar je torej odgovor, ki prinese opravičenje. Drugi to razlagajo kot vero, ki jo je Jezus pokazal, ko je šel h križanju brez vidne božje pomoči. Spet tretji pa zagovarjajo, da je Kristusova vera, ki se kaže v njegovi smrti, njegovim privržencem dana po veri v Kristusa.
Kasnejši oznanjevalci so zagovarjali stališče, da je vera v Kristusa sicer pomembna, ampak opravičenje ni bilo popolno brez izvrševanja del postave (oznanjevanje, ki je poganom ohranilo veliko dediščino judovstva z vsemi nravnimi navodili). Ključni dejavnik pri oznanjevanju del je bilo vztrajanje pri [[Obrezovanje moških|obrezi]] in obhajanju koledarskih praznikov. Zagovarjali so, da je Bog blagoslovil vsa ljudstva v [[Abraham|Abrahamu]], kateremu je dal zapoved obreze in nebeški koledar, in po Sari so Judje Abrahamovi potomci, ki so zapoved obreze in postavo, ki je bila dana po [[Mojzes|Mojzesu]], izpolnjevali. Z Jezusom pa se je oznanjevanje razširilo na pogane, ki so Abrahamovi potomci po Hagari, in ki morejo biti vključeni v zavezo, če izpolnjujejo zapoved obreze in dela postave. Ti oznanjevalci so torej prepričali ljudstva Galatije, da jim je Pavel predal okrnjen evangelij, saj jim ni povedal niti da je Abrahamova zaveza odvisna od obreze niti jih ni seznanil z navodili o postavi – in zato naj bi se [[greh]] še vedno bohotil med njimi. Hkrati pa so jim tudi dejali, da tudi Jezus, ki je bil obrezan, nikogar ni osvobodil obreze, in da pravi apostoli v Jeruzalemu obhajajo praznike in izpolnjujejo zahteve postave. Nasprotno pa so Pavlu očitali, da Jezusa sploh ni poznal, kot so ga poznali prvi apostoli. In to je bilo dovolj prepričljivo sporočilo. Kot odgovor na kritiko in prepričevanje oznanjevalcev je Pavel napisal pismo ljudstvom v Galatiji ter ponovno utemeljil, da jim je oznanjal resnico in pravi evangelij (Brown 2008, 467 ̶ 468).
=== Dve teoriji in čas nastanka ===
==== Teorija o južni Galatiji ====
Apostolska dela govorijo, da naj bi Pavel oznanjal evangelij v južnem delu province Galatije – v Anatoliji, Ikoniju, Listri in Derbi, in sicer med prvim potovanjem tj. v letih 46 ̶ 49, in med drugim potovanjem leta 50. Ti razlogi puščajo malo prostora Pavlovi bolezni, ki naj bi bila sploh povod za njegov prvi obisk. Hkrati pa [[Apostolska dela]] nikoli ne govorijo o južnem področju kot o Galatiji, ampak ga uvrščajo pod njegova okrožja; navajajo tudi, da je Pavlovo oznanjevanje v južnih mestih bilo namenjeno tako Judom kot poganom, čeprav v pismu nikoli ne pove, da bi bil med občestvom kakšen spreobrnjeni Jud. Dokazi za to teorijo se torej opirajo na Pavlovo navado, da običajno uporablja ime [[Rimska provinca|rimskih provinc]] (npr. [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] in [[Ahaja (rimska provinca)|Ahaja]]), in na omembo Barnabe, kot da bi ga naslovljenci poznali (s Pavlom je bil sicer na prvem potovanju, kasneje ne). Je bil Barnaba torej znan le tistim kristjanom, ki jim je oznanjal osebno, ali je bilo njegovo sodelovanje pri [[Jeruzalemski koncil|jeruzalemskem koncilu]] (okrog leta 50) poznano širše? Po tej teoriji naj bi Pavel napisal to pismo kadarkoli po tem, ko je leta 50 ponovno obiskal južna mesta, torej po drugem potovanju (Brown 2008, 473).
==== Teorija o severni Galatiji ====
Ta teorija velja za bolj sprejemljivo in je torej teorija večine. Izraz »Galatija« in naslavljanje »Galačanov« naj bi bilo po mnenju te teorije primernejše za ljudstvo tega porekla, kot pa za helenizirano prebivalstvo na jugu. Kdaj je torej Pavel prispel na narodnostno ozemlje Galačanov? Na drugem potovanju je ponovno obiskal južni del province, nato pa Apostolska dela poročajo, da »so potovali skozi Frigijo in deželo Galačanov, kjer jim je Sveti Duh branil, da bi oznanjali besedo v provinci Aziji. Ko so prišli do Mizije, so poskušali priti v Bitinijo, toda Jezusov Duh jim tega ni dovolil« (Apd 16,6–7). Tukaj se postavi vprašanje: ali Apostolska dela menijo, da so potovali proti zahodu skozi frigijsko področje province Galatije (in da še vedno niso bili v severni Galatiji) ali pa to pomeni, da so šli skozi Frigijo na ozemlje prave (tj. severne) Galatije. Verjetno je prvo mnenje zemljepisno bolj utemeljeno. Če sprejmemo drugo možnost, pa lahko skrivnostno razlago, da »jim je Sveti Duh branil«, razložimo s Pavlovo boleznijo (Gal 4,13), kar je potemtakem oviralo njegovo misijonarjenje.
V Apostolskih delih pomeni torej »Frigija in dežela Galačanov« učence, ki jih je pridobil na prejšnjem potovanju (tj. drugem), saj v Apd 18,23 beremo, da je Pavel na začetku tretjega potovanja »prehodil deželo Galačanov in Frigijo ter povsod utrjeval učence« (Brown 2008, 473). Ta teorija ponuja torej dve možni dataciji nastanka pisma. Prva pravi, da ko je šel Pavel drugič čez področje Galatije in Frizije, je prišel v [[Efez]], kjer je ostal tri leta (54 ̶ 56). Verjetno je zvedel, da so kasnejši oznanjevalci pridobili Galačane za drugačen evangelij, kar je lahko spodbudilo Pavlovo pismo leta 54 ali 55. Če je pismo doseglo svoj namen, je poskus ozdravljanja mogoče nakazal njegov načrt v 1 Kor 16,1 (tj. »Glede nabirke za svete pa storite tudi vi, kakor sem naročil Cerkvam v Galatiji«), ko se je leta 57 odpravil iz Efeza h galačanskim Cerkvam, ki naj bi prispevale k nabirki za Jeruzalem. Druga razlaga datacije pravi, da tako ozdravljenje ni bilo mogoče in da je bil ta načrt (1 Kor 16,1) zamišljen, preden je Pavel izvedel, kakšen učinek je imelo njegovo Pismo Galačanom. Opustil naj bi načrt za nabirko v Galatiji in pismo napisal kot grajo konec leta 57. Kot dokaz za to kasnejšo datacijo strokovnjaki navajajo podobnost med Pismom Galačanom in Pismom Rimljanom. Sicer ima datacija v sredino petdesetih let več pristašev, a je ob teh dokazih vprašanje še vseeno odprto (Brown 2008, 474).
== Literarna analiza ==
Pismo Galačanom je avtentično pismo, tj. da je zanj splošno priznano, da je njegov avtor Pavel. Namenjeno je oznanjevanju tako Judom kot tudi poganskim kristjanom. Pismo je opredeljeno kot epistola – gre za neko obširnejšo komunikacijo, ki je literarno obdelana, in se zato v njej izgubi neposrednost odnosa (Pavlova pisma so sicer obširnejša, a imajo tudi nekatere značilnosti neposredne komunikacije ter se tako razlikujejo od pisem v antičnem svetu.) Temu pismu je težko določiti samo književno zvrst, še najbolj sodi k t. i. »pojasnjujoči in spodbudni pripovedi«, zvrsti, ki je dokaj podobna zagovoru pred sodiščem in apologetskemu filozofskemu pismu. Kot tudi v drugih pismih, se tudi v tem Pavel najprej predstavi, in sicer kot apostol. Sledi njegov značilen pozdrav: »milost in mir«, nato pa prehaja v avtobiografsko pripoved, sledi obnova svetopisemskih dogodkov, ki razodevajo različne bivanjske možnosti, s katerimi so Galačani soočeni; za tem Pavel preide k opominom kot neposrednim navodilom za delovanje. Pismo kot običajno sklene s pozdravom in blagoslovom. Torej gre za nekakšno obliko sodnega govora: najprej se pripovedujejo dogodki, to, kar je potrebno dokazati; nato se navajajo preizkušnje/priče, ki slednje potrjujejo; na koncu se navede tudi ugovore/nasprotovanja z zaključnim zagovorom, ki vsebuje še nekakšen sklepni poziv poslušalcem, da sprejmejo vsebino. V pismu lahko torej zasledimo tri osnovne retorične zvrsti: sodno govorništvo, svetovalno–odsvetovalno (politično) govorništvo in hvalilno–grajalno govorništvo (Palmisano et al. 2022, 104).
== Struktura ==
Glede na vsebino lahko pismo razdelimo na tri dele: v prvem delu predstavi Pavel pravi Kristusov evangelij in samega sebe kot njegovega apostola (1 ̶ 2), v drugem delu se sklicuje na argumente v odrešenjski zgodovini, ki potrjujejo legitimnost Kristusove Cerkve in njeno izvolitev (3 ̶ 4), v tretjem delu pa spregovori o krščanski svobodi in sadovih Duha. Po pozdravu prehaja pismo v avtobiografsko pripoved, s katero poskuša Pavel pridobiti bralce za t. i. evangelij svobode, ki ga je kot takega najprej izkusil sam. Nato na podlagi odrešenjske zgodovine argumentira prehod odrešenjske obljube na vse, ki verujejo v Kristusa. V zaključku pa opominja in spodbuja k življenju v svobodi evangelija, ki bo razodevalo sadove Duha. Kot običajno pismo sklene s pozdravom in blagoslovom. V vsakem delu tudi najprej postavi neko tezo, ki jo v nadaljevanju argumentira (Palmisano et al. 2022, 104).
Členitev po vsebini: (Brown 2008, 466):
* 1,1–10: uvod
# 1,1–5: uvodni obrazec – Pavel se brani z opisovanjem apostolata in tega, kar je storil Kristus
# 1,6–10: exordium/uvod – opisuje vprašanje, nasprotnike in resnost zadeve (prekletstva)
* 1,11 ̶ 2,14: Pavel brani trditev o svojem evangeliju in pripoveduje, kako je do tedaj oznanjal evangelij
* 2,15–21: razpravljanje z nasprotniki, svoj evangelij primerja z njihovim; kristjan je opravičen po veri v Kristusa in ne z izpolnjevanjem Postave
* 3,1 ̶ 4,31: dokazi za opravičenje po veri in ne po Postavi; šest razlogov iz preteklih izkušenj Galačanov in iz Svetega pisma s posebnim poudarkom na Abrahamu
* 5,1 ̶ 6,10: etična spodbuda, naj ohranijo svojo svobodo in živijo v Duhu
* 6,11–18: zaključek – izviren pripis s Pavlovo roko (za razliko od pisarja, ki je pisal po nareku); povzetek stališča do obreze; blagoslov.
== Analiza sporočila ==
V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–5), se Pavel imenuje za apostola, kar je drugače kot na primer v [[1. pismo Tesaloničanom|Prvem pismu Tesaloničanom]]. Tega položaja pa ni dobil od ljudi, temveč od Jezusa Kristusa in od Boga. To pismo je tudi edino (če izvzamemo [[Pismo Rimljanom]], katerim Pavel ni nikoli oznanjal), kjer poleg sebe ne imenuje nikogar, ki bi skupaj z njim pošiljal to pismo. Namenjeno je Cerkvam v Galatiji, saj je bil Pavel tam tarča napadov in je zato njegov odgovor/pismo dokaj oseben – jezen.
Jedro se začenja z t. i. exordiumom (tj. uvod 1,6–10), kjer v zajedljivem tonu začudenega razočaranja hitro preide k bistvenemu vprašanju, nasprotnikom in resnosti zadeve: ni drugega evangelija kot je tisti, ki ga je oznanjal Pavel, ko je v Kristusovi milosti poklical Galačane, in prekleti so tisti, ki oznanjajo karkoli drugega. Nato uporabi govorniški obrazec obrambe pred sodiščem in v obliki pisma napiše apologijo oziroma obrambo (1,11 ̶ 2,21) v ostrem tonu, a uporabi tudi veliko govorniških prijemov. To bi si lahko predstavljali kot namišljeno sodno obravnavo, v kateri so oznanjevalci drugačnega evangelija tožniki, Pavel je obtoženec, Galačani pa sodniki. Bistvena Pavlova trditev je torej, da evangelija, ki ga oznanja, ni prejel od ljudi, ampak preko Božjega razodetja (1,11–12). Kot primer navede tudi svojo lastno zgodbo o spreobrnjenju in oznanjevanju. Pri tem se dotakne nekaterih ključnih točk kot na primer: Božje [[razodetje]] in poslanstvo; neodvisnost jeruzalemskih apostolov; nasprotovanje tistih, ki vztrajajo pri obrezi za pogane; dogovor med njim in voditelji v Jeruzalemu, ki to nasprotovanje zavrača, in potrditev, da mu je bilo zaupano oznanjevanje evangelija med neobrezanimi (1,13 ̶ 2,10). Ko opisuje zagovornike obreze, ki so kasneje iz Jeruzalema prišli v Antiohijo in trdili, da so Jakobovi predstavniki, predpostavlja, da so bili predhodniki tistih, ki so prišli v Galatijo (verjetno iz Jeruzalema). Svojo obrambo evangelija proti prejšnjim nasprotnikom v Antiohiji spoji v pogovor z oznanjevalci izmed kristjanov iz judovstva v Galatiji (2,11–14 z 2,15–21). Drugače bi lahko to ubesedili tako: »Po rodu smo oboji Judje in poznamo postavo; vendar tudi vemo, da ne moremo biti opravičeni po delih Postave; pravzaprav, ko smo spoznavali Jezusa, smo mi Judje spoznali, da smo grešniki. Tako sem odmrl Postavi in bil opravičen po veri v Jezusa Kristusa, ki je sebe daroval zame in zdaj živi v meni.«
Nato Pavel zaporedoma navede šest dokazov iz izkustva in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], da bi prepričal nespametne Galačane, ki so dopustili, da so bili »uročeni«. V prvem dokazu (3,1–5) govori, da ko je oznanjal Kristusa križanega, so Galačani prejeli Duha, ne da bi izpolnjevali dela postave – kako naj bi bila torej ta dela potrebna? Drugi dokaz (3,6–14) govori o tem, da proti vztrajanju oznanjevalcev pri (Abrahamovi) obrezi lahko navede Božjo obljubo, da bodo v Abrahamu blagoslovljeni vsi narodi – ta obljuba pa je neodvisna od obreze. S tem, da je neobrezanim poganom po veri dal Duha, je Bog izpolnil obljubo Abrahamu, človeku, katerega vero je priznal kot pravičnost (1 Mz 15,6). Tretji dokaz (3,15–25) zagovarja dejstvo, da pravnomočne oporoke kasnejša dodajanja ne morejo razveljaviti – postava je bila dana 430 let po obljubah Abrahamu. Kako naj bo torej dediščina teh obljub odvisna od izpolnjevanja postave? Postava je bila le začasen varuh, dokler ni prišel Kristus. V četrtem dokazu (3,26 ̶ 4,11) Pavel govori o tem, da so bili Galačani sužnji demonov vesolja, z odrešenjem po Božjem Sinu in ko so postali Božji posinovljenci, so izkusili svobodo Božjih otrok. Zakaj bi torej spet hoteli postati sužnji, tokrat zahtev Postave? Peti dokaz (4,12–20) izpostavi, da so Galačani Pavla sprejeli zelo dobro, kot angela – kako je lahko sedaj postal njihov sovražnik, kot so ga želeli prikazati oznanjevalci? V šestem dokazu (4,21–31) govori, da so se oznanjevalci sklicevali na Abrahama, Hagaro in Saro, a so nauk razumeli napačno. Hagara, dekla, ne predstavlja poganskega potomstva, ampak sedanji zemeljski Jeruzalem in na gori Sinaj dano Postavo, ki zasužnjuje. Sara, svobodna žena, pa predstavlja nebeški Jeruzalem in zavezo Božje obljube Abrahamu. Ona je mati vseh, ki so postali svobodni v Kristusu.
Po teh šestih dokazih Pavel jedro pisma zaključi s strastnim opominjanjem (5,1 ̶ 6,10) pred oznanjevalci in s svarilom, da Postava Galačanom ne bo pomagala proti delom mesa (ki nasprotujejo delom Duha v 5,19–26). Veličastna potrditev v 5,6 – »v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni« – pojasni, da Pavel obreze ni smatral za nekaj slabega, ampak za nekaj, kar poganom ne more prinesti opravičenja. Pove tudi, da je bila Pavlu vera, ki sprejema delovanje tega, kar je storil Kristus, tisto, kar naj bi izražalo ljubezen v vernikovem življenju. Delovanje Boga je videl tako v veri kot v ljubezni in niti eno niti drugo ni samo človeški odziv. Oznanjevalci lahko sicer govorijo o »Kristusovi postavi«, a ta ni sinajska postava, ampak dolžnost, da drug drugemu nosimo bremena (6,2).
Na koncu pisma pa Pavel prekine pisarja in zaključek (6,11–18) proti obrezi napiše lastnoročno in z velikimi črkami. Oznanjevalci so poveličevali Izraelovo vzvišenost. Pavel oznanja t. i. Božji Izrael, kjer je vseeno, ali je nekdo obrezan ali ne. Glede napadov oznanjevalcev nanj, pa Pavel pravi: »Zanaprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu« (6,17). Kar je torej Pavel pretrpel kot apostol, je pomembnejše od znamenja njegove obreze (Brown 2008, 468 ̶ 471).
== Teološki poudarki ==
=== Evangelij ===
Že na začetku samega pisma (1,7–8) je omenjeno, da evangelij, ki ga Pavel oznanja prihaja od Boga in ne od človeka. Ni ga prejel od človeških učiteljev, ampak po razodetju Jezusa Kristusa (1,12). To razodetje je Pavlu dalo novo razumevanje in po njem je videl, kako je Bog z Jezusovim križanjem spremenil svet. Apostolu v polemiki torej ni šlo za osebne interese, ampak za resnico edinega evangelija, za svobodo, ki jo ta evangelij oznanja, in s tem Kristusov križ, ki je edini vir svobode. Pismo Galačanom je sicer na nek način gotovo tudi pismo o Pavlovem poimenovanju avtoritete – izhodišče za dokazovanje je prav njegova avtoriteta – vendar pa ta avtoriteta po apostolovem pojmovanju prihaja le od Boga in je neovrgljiva le zato, ker je vselej podrejena Jezusu Kristusu in merilu križa (Brown 2008, 476).
=== Opravičenje ===
Naslednji poudarek temelji na tem, da opravičenje prihaja po Kristusu in ne po delih (2,16). V citatu 2,16 torej beremo: » … vemo, da človek ni opravičen po delih Postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa …«. Na tem mestu je jasno navedeno, da je človek opravičen z vero v Kristusa, ki se kaže v njegovi pokorščini Bogu z njegovo smrtjo na križu. Na podlagi te vere človek verjame v Kristusa. Če si človek zamišlja, da si odrešenje lahko zasluži z izpolnjevanjem del postave, je postal »mesen« – tako Pavel tudi imenuje človekovo samozadostnost in samozadovoljnost. Delovanje Duha, ki se mu odpremo po veri v Kristusa, pa nas osvobaja mesa in nas dela za Božje sinove; če pa je človek mesen, ostaja suženj greha, ki se ga sam ne more rešiti. Tukaj je vredno omeniti še besedno zvezo »Kristusov zakon«. Pri razlagi te besedne zveze se pojavljajo različne interpretacije. Nekateri jo razlagajo kot vsoto Jezusovih besed, ki deluje kot »nova Tora za vernike«; drugi kot t. i. zakon, ki je Kristus; spet tretji pa verjamejo, da je Kristusov zakon enakovreden »zakonu ljubezni«, ki je tudi omenjen v 5,13–14, saj ko verniki ljubijo druge, se obnašajo tako, kot se je obnašal Kristus, in izpolnjujejo njegovo postavo (Svetopisemska družba Slovenije b. d.).
=== Svoboda ===
Pismo Galačanom je najpomembnejša svetopisemska utemeljitev svobode, ki pa noče biti stvar teorije, ampak gre za teološko premišljeno »navodilo za delovanje«, kar pomeni celostno, bivanjsko, osebnostno uresničenje resnične svobode, ki je podarjena po veri. Krščanska svoboda torej izhaja iz daru Kristusovega odrešenja v tistem, ki veruje (»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« 2,20). Pismo Postavo sooča s svobodo. Ena od privlačnosti sporočila oznanjevalcev so bila verjetno jasna nravna navodila v postavi. Svoboda je privlačna, a jo je potrebno opredeliti – ali gre za svobodo od Postave, svobodo od dolžnosti in nadzorovanja, svobodo od greha, svobodo, da delamo, kar hočemo, svobodo ljubezni in služenja. Svoboda more odpreti vrata tudi razuzdanosti, kot se je zgodilo v Galatiji. Pavel pa je na to odgovoril z grajanjem napačnega razumevanja svobode (5,13) in svaril tiste, ki hodijo v Duhu, da se varujejo »del mesa«, ki jih našteva (5,17–21). Krščansko svobodo ogroža torej predvsem napačno razumevanje Postave. Presenetljivo se zdi, da so prav te Pavlove besede postale nekakšen zakon, ki je v teh stvareh vodil kristjane (Brown 2008, 477).
=== Družbena ureditev sveta ===
V pismu najdemo znamenito zanikanje razlik med Judom in Grkom, sužnjem in svobodnim, moškim in žensko (3,28), pri katerem pa ne gre povsem za izjavo o družbeni in politični enakosti. Je izjava o enakosti po Kristusu v Božjem odrešenjskem načrtu: »Vsi ste eden v Kristusu Jezusu«. Hkrati pa je ravno Pavel, ki je to izrekel, dopuščal neenakosti med kristjani – pogani so samo veja divje oljke, cepljene na plemenito Izraelovo drevo; tisti, ki so bili sužnji, ko so bili poklicani h Kristusu, naj to tudi ostanejo; ženskam naj v Cerkvi ne bo dovoljeno govoriti in naj ostanejo podložne (Rim 11,24; 1 Kor 7,20–21; 1 Kor 14,34). Kljub temu pa vseeno mnogi kristjani v Pavlovih izjavah prepoznavajo razgibanost evangelija, ki lahko gre ali celo mora iti onkraj njegovega videnja – kako naj to teološko uveljavimo, ne da bi Gal 3,28 neupravičeno imeli za napoved ideala francoske revolucije (Brown 2008, 477).
== Seznam virov ==
* Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba.
* Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta.
* Svetopisemska družba Slovenije. (b. d.). Uvod v Pismo Galačanom. Https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Gal+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl (pridobljeno: 10. 5. 2022).
{{Sveto pismo}}
[[Kategorija:Sveto pismo]]
[[Kategorija:Nova zaveza]]
jiihf160wjsmrieg6opgmriiih1danj
Požar pri Renčah
0
521454
5724637
5721579
2022-07-28T01:59:37Z
Xqbot
32282
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Požar na Krasu (2022)]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Požar na Krasu (2022)]]
jzsg5l2scvqn1bem95kqxei8htvjjnm
Slavko Stošicki
0
521483
5724642
5723931
2022-07-28T05:16:49Z
Ajants
185368
manjši popravek
wikitext
text/x-wiki
'''Slavko Stošicki''', [[univerzitetni dipl. inženir strojništva]], [[ocenjevalec]], [[podjetnik]], [[Lions]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[častni občan Trbovelj]], [[*1954]], [[Trbovlje]].
[[Slika:Slavko portret x-5738.jpg|sličica|Slavko Stošicki]]
==Življenjepis==
'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]].
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave [https://www.youtube.com/watch?v=bjAFPRfcd-8 | Trbovlje XYZ] oz. Trbovlje včeraj danes jutri.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino [[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED841 | za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja ]] pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je imel več samostojnih [https://gurushots.com/slavko.stosicki] fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]
472fg7fjfnnr3gtegsio0ub9i8qtyq0
5724643
5724642
2022-07-28T05:19:57Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
'''Slavko Stošicki''', [[univerzitetni dipl. inženir strojništva]], [[ocenjevalec]], [[podjetnik]], [[Lions]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[častni občan Trbovelj]], [[*1954]], [[Trbovlje]].
[[Slika:Slavko portret x-5738.jpg|sličica|Slavko Stošicki]]
==Življenjepis==
'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]].
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave [https://www.youtube.com/watch?v=bjAFPRfcd-8 | Trbovlje XYZ] oz. Trbovlje včeraj danes jutri.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino [[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED841 | za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja ]] pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je več objavljal na različnih [https://gurushots.com/slavko.stosicki | portalih] in imel več samostojnih fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]
3jpllfi2aj1g4ebsq70qnn53ogeeen6
5724681
5724643
2022-07-28T08:40:43Z
Andrejj
94
dp
wikitext
text/x-wiki
'''Slavko Stošicki''', slovenski [[strojnik]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[25. februar]] [[1954]], [[Trbovlje]].
[[Slika:Slavko portret x-5738.jpg|sličica|Slavko Stošicki]]
==Življenjepis==
'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]].
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave Trbovlje XYZ oz. Trbovlje včeraj danes jutri.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je več objavljal na različnih portalih in imel več samostojnih fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]
b08otaldiwu5at4xze4pstjjflrt050
Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg
4
521650
5724673
5723938
2022-07-28T08:03:36Z
Romanm
13
/* Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]]===
[[Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|400px|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]]
* {{info}} '''Samica evrazijskega [[rjavi medved|rjavega medveda]]''' (''Ursus arctos arctos'') v naravnem habitatu, [[Stari Kot]], Slovenija, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:28, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Tudi mladiče bomo lahko imeli čez nekaj časa.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Zelo zanimiva. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:57, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 26. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST)
e88kupvyutkmnkbn3n3dozw1u75xc52
Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg
4
521653
5724672
5723810
2022-07-28T08:03:18Z
Romanm
13
/* Slika:Soca river near Kamno (8).jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]]===
[[Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|340px|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]]
* {{info}} '''[[Soča]] pri vasi [[Kamno]]''' med [[Kobarid]]om in [[Tolmin]]om, foto [[:c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:54, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST)
rjp5hq4s2ojznkashp0iojq66o0nyc1
Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)
0
521658
5724396
5723855
2022-07-27T12:21:41Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Doprsni kip Ludvika XIV.
| image_file = LouisXIV-Bernini.jpg
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 70
| year = 1665
| type = kip
| material = [[marmor]]
| subject = [[Ludvik XIV. Francoski]]
| height_metric = 80
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Versailles]]
| museum = [[Versajska palača]]
| accession =
| coordinates = {{coord|48|48|15.8|N|2|7|23.3|E|display=title}}
| owner =
| url =
}}
'''''Doprsni kip Ludvika XIV.''''' je marmorni doprsni kip, [[portret]] italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Nastal je leta 1665 med Berninijevim obiskom Pariza. Ta kiparski portret [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] je bil imenovan »najveličastnejši del portretiranja baročne dobe«.<ref name="Rudolf Wittkower, in text">Rudolf Wittkower, in text</ref> Doprsni kip je na ogled v [[Versajska palača|Versajski palači]], v Salon de Diane v kraljevem velikem apartmaju.
== Naročilo ==
Bernini je bil povabljen v Pariz kot del večje diplomatske izmenjave med papeštvom in Francijo. Domnevni razlog za obisk je bilo ustvarjanje novih modelov za palačo [[Louvre]], vendar je mladi kralj Ludvik XIV. izjavil, da si želi tudi portretni doprsni kip.<ref name = "baldinucci">Filippo Baldinucci, p.45</ref> Berninijevi načrti za Louvre niso bili dobro sprejeti in niso bili upoštevani; pravzaprav je bil njihov neuspeh, da bi bili sprejeti, odraz splošnega antagonizma med italijanskim Berninijem in nekaterimi člani francoskega dvora. Vendar pa je bil portretni doprsni kip, ki je bil odvisen od bolj osebnega odnosa med kraljem in umetnikom, dokončan in v veliki meri velja za velik uspeh.
== Izvedba ==
Izdelava doprsnega kipa je neverjetno dobro dokumentirana, zahvaljujoč prizadevanjem francoskega pisca dnevnikov Paula Fréarta de Chantelouja, oskrbnika na dvoru Ludvika XIV., ki se je z Berninijem spoprijateljil med njegovim bivanjem v Parizu.<ref>Paul Fre’art de Chantelou, Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France, 1985, ed., Anthony Blunt, ‘’passim’’</ref>
Klesanje doprsnega kipa je trajalo nekaj več kot tri mesece. Glede na Chanteloujev dnevnik je postopek izbire primernih marmornih blokov trajal nekaj dni. Med iskanjem primernega bloka marmorja za izdelavo doprsnega kipa je prišlo do razprave s člani dvora o tem ali bi Bernini izdelal kip celega telesa ali doprsni kip.<ref>{{Cite journal|last=Desmas|first=Anne-Lise|date=2009|title=In Search of Marble in Paris for Gian Lorenzo Bernini's Bust of Louis XIV: A Letter from Charles Perrault to Jean-Baptiste Colbert|journal=Getty Research Journal|volume=No. 1|issue=1|pages=169–178|doi=10.1086/grj.1.23005374|jstor=23005374|s2cid=193481119}}</ref> Ko so bili izbrani možni bloki marmorja, je Bernini začel z risbami (nobena od njih ni ohranjena<ref>Robert T. Petersson, Bernini and the Excesses of Art, 2002</ref>) in majhnimi glinenimi modeli kralja.<ref>No existing bozzetti are listed in Irving Lavin, [https://books.google.com/books/about/The_bozzetti_of_Gianlorenzo_Bernini.html?id=FK5-YgEACAAJ&redir_esc=y|The Bozzetti of Gianlorenzo Bernini], Ph.D. thesis, 1955</ref> Vendar se zdi, da se je Bernini, ko je opravil to začetno delo, odločil, da bo delal le med sestanki s kraljem. Njegov učenec, Giulio Cartari, je začel delati na klesanju izbranega bloka marmorja (in bo kasneje opravil večino draperij<ref>Cecil Gould, Bernini in France, 1981</ref>), nato pa je delo prevzel Bernini, ki je potreboval štirideset dni, da je dokončal delo. Upal je, da bo imel dvajset sestankov s kraljem med končnim postopkom rezbarjenja, toda dejansko jih je bilo trinajst po približno eno uro.<ref>Howard Hibbard, [https://books.google.com/books?id=Ap9EVkZTsNMC&pg=PP5&dq=hibbard+bernini&hl=en&ei=qLBeTvL3EYaWOrPisOAC&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&q=louis&f=false ''Bernini''] Other historians have provided differed on this number, but Wittkower confirms 20 to be an overstatement, Wittkower, Bernini’s Bust of Louis XIV, 1951, p6, n1</ref> Doprsni kip je močno oblikovan po prejšnjem doprsnem kipu Francesca d'Este, vojvode Modenskega, ki ga je Bernini izdelal skoraj desetletje pred tem in razen dejstva, da je bil Ludvikov plašč vodoravno nekoliko daljši, tega človek ne bi mogel razbrati.<ref>{{Cite journal|last=Zarucchi|first=Jeanne| title=Bernini and Louis Xiv: A Duel of Egos |date=Winter 2006|journal=Source: Notes in the History of Art|volume=25 No.|issue=2|pages=32–38|doi=10.1086/sou.25.2.23208102|s2cid=191405674|via=JSTOr}}</ref>
Berninijev sin in biograf, Domenico Bernini, je opazil umetniške argumente svojega očeta o tem, zakaj je kralj pristal na sedenje tako dolgo in pojasnil, da je umetnik raje delal iz resnice (tj. resničnega življenja), namesto da bi se zanašal na nepotrebno domiselne dodatke, ki bi se prikradli v delo iz skic. Prav tako je Bernini želel videti kralja, kot je želel mnoge od teh drugih sedečih, ne da bi ostal nepremičen, ampak sedel in govoril tako, da je Bernini lahko ujel vse njegove značilnosti.<ref>Bernini, 134</ref> Takšen pristop, ko je Bernini želel ujeti figuro v fizičnem in psihičnem gibanju, je bil pogost element Berninijevega dela: »samo podobnost ni zadostna. Treba je izraziti, kaj se dogaja v glavah junakov«, je zapisal Bernini. Bernini je kralja opazoval tudi na drugih lokacijah – med igranjem tenisa, počitkom po kosilu ali preprosto sprehajanjem po dvoru.<ref>Robert T, Petersson, Bernini and the Excesses of Art, 2002</ref>
Filippo Baldinucci (biograf umetnikov/umetnostni zgodovinar) beleži številne dogodke, ki oglašujejo Berninijev domnevni vpliv na francosko kulturo, vključno z enim incidentom, ko je Bernini preuredil kraljeve lase, da bi bolj izpostavil kraljevo čelo – novemu slogu so očitno sledili vsi na francoskem dvoru in je postal znan kot Berninijeva modifikacija.<ref>Fillippo Baldininucci, 53</ref> Sodobni umetnostni zgodovinarji pa so glede tega skeptični; Jeanne Zarucchi trdi, da je bila sprememba namerna, saj je spremenila obliko kraljeve glave na nelaskav način.<ref>Zarucchi, p.36</ref>
== Opis ==
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 00.jpg|thumb| Doprsni kip, kot je prikazan v Salon de Diane]]
Veličastno naravo doprsnega kipa, ki je bil izklesan pozno v njegovi karieri, s svojo dramatično draperijo in kraljevsko naravo je mogoče videti kot nadaljevanje doprsnega kipa, ki ga je Bernini izdelal za Francesca I. D'Este.
Čeprav ni bil dejanski vojaški poveljnik, si je Bernini zamislil Ludvika v oklepu, pri čemer je črpal iz predstav o junaških kraljih, kot je bil Aleksander Veliki. Čeprav je bil majhen človek, je Ludvik predstavljen kot mogočna osebnost, ki združuje veličino z bogato eleganco duha. Draperija namiguje na gibanje vetra, hkrati pa prikazuje sposobnost kralja, da premaga takšne zemeljske motnje - strmi v daljavo, morda kot da bi ukazoval vojski, obrača obraz proti smeri, v katero piha veter. Bernini je morda raziskal tudi koncept Ludvika kot sončnega kralja na portretu, pri čemer je kraljeve lase povezal s sončnimi žarki in draperijo kot bežeče oblake.<ref>Irving Lavin, Visible Spirit - The Art of Gianlorenzo Bernini, Volume 1, 2007, pps 560-574</ref>
Toda idealiziranje kralja kot velikega cesarja je bilo utemeljeno tudi z realnostjo. Značilnost Berninijevega kiparstva je bila, da je znal združiti abstraktne pojme, kot sta veličina in plemenitost, z natančnimi individualnimi lastnostmi portretiranca. Bernini je posvetil veliko pozornosti in se igral z lasmi, očmi, nosom, čelom in oblačili Ludvika, ki je naredil subtilne prilagoditve, ki so Berniniju omogočile, da je dal videz posameznega portretiranca, ne da bi bil suženjska kopija ali abstrakcija brez življenja.<ref name = "wittkower1">Wittkower, Rudolf. "Bernini's Bust of Louis XIV." Oxford University Press. 1951.
</ref>
Da bi okrepil vojaško veličino doprsnega kipa, je Bernini zasnoval velik globus, ki je deloval kot podstavek za doprsni kip in tako dal videti, da je ves svet platforma za Ludvikovo veličanstvo. Bernini je prav tako predvidel takšen podstavek za dvig celotne višine umetniškega dela, tako da bi umetniško delo sedelo zgoraj in bilo izven dotika gledalca. Vendar to ni bilo nikoli dokončano in doprsni kip je bil v 1680-ih premaknjen s položaja v palači Louvre v palačo Versailles, kjer je še vedno.
== Takojšen sprejem ==
Kljub zmerjanju francoskih kritikov na dvoru Ludvika XIV. je bil doprsni kip takoj ocenjen kot uspešen, o čemer pričajo številne reprodukcije. Model doprsnega kipa je bil izdelan leta 1666; do leta 1669 je bilo izdelanih najmanj sedem mavčnih odlitkov. Zgodnja bronasta različica je bila odpeljana v Quebec v Kanadi, a je zdaj izgubljena. Edina druga zgodnja kopija v bronu je v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu.<ref>Bernini and the Birth of Baroque Portrait Sculpture, ex.cat., 2008, ed. Andea Bacchi, Catherine Hess and Jennifer Montagu, p.267</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Literatura==
* Rudolf Wittkower, ''Bernini’s Bust of Louis XIV'', 1951
* Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. [[Anthony Blunt]]
* Robert T. Petersson, ''Bernini and the Excesses of Art'', 2002
* ''Bernini and the Birth of Baroque Portrait Sculpture'', ex.cat., 2008, ed. Andea Bacchi, Catherine Hess and Jennifer Montagu
* ''Bernini Scultore: La Nasciata del Barocco in Casa Borghese'', 1998, eds. Anna Coliva and Sebastian Schutze
* Irving Lavin, ''Visible Spirit - The Art of Gianlorenzo Bernini'', Volume 1, 2007, pps 560-574
* Cecil Gould, ''Bernini in France'', 1981
* ''[https://www.jstor.org/stable/23208102 Bernini and Loui XIV: A Duel of Egos]'', ''Source: Notes in the History of Art'', Jeanne Morgan Zarucchi, Vol. 25, No. 2 (Winter 2006), pp. 32–38
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1665]]
kdx5v4wpibq9p09a0e0zb0fkp1yhjeq
Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg
4
521663
5724669
5723958
2022-07-28T08:02:15Z
Romanm
13
/* Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]]===
[[Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|400px|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]]
* {{info}} '''Dvorišče [[Grad Žužemberk|gradu Žužemberk]]''', foto [[Uporabnik:Pavle58|Pavle58]]
* {{za}} Ena od meni najzanimivejših (postavitev, linije strehe in senc, barve) z natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|WLM 2021]], dobila je posebno omembo žirije. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:50, 26. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
4z70c3mb760lr4ojwts4v6sid4list7
Crvena jabuka
0
521666
5724659
5724063
2022-07-28T07:18:05Z
EmiliaITČA
207895
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background = group
| name = Crvena jabuka
| image = Crvena jabuka band.jpg
| origin = Sarajevo
| genre = rock, pop
| years_active = 1985-1991, 1996-
| label = Jugoton, Croatia Records
}}
'''Crvena Jabuka''' je [[rock]] zasedba iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|bivše Jugoslavije]], ki izvira iz [[Sarajevo|Sarajeva]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], trenutno pa deluje v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Split|Splitu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . V nekdanji Jugoslaviji je bila ena najuspešnejših in najbolj plodnih skupin.
== Zgodovina ==
Skupina Crvena jabuka je bila ustanovljena leta [[1985]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V prvotni postavi so skupino sestavljali: Dražen Ričl Zijo (vokal, solo kitara, tekstopisec), Zlatko Arslanagić Zlaja (ritem kitara, tekstopisec), Dražen Žerić Žera ([[Klaviatura|klaviature]], spremljevalni vokal), [[Aljoša Buha]] ([[bas kitara]]) in Darko Jelčić Cunja ([[Boben|bobni]], [[tolkala]]). Njihovo glasbo so navdihnili [[The Beatles|Beatles]] in [[Indexi]]. Prvi album ''Crvena jabuka'', ki je izšel leta [[1986]], je bil takojšen uspeh. Skupina je hitro pridobila veliko popularnost po vsej bivši Jugoslaviji. Poleti 1986 je skupina odšla na koncert v [[Mostar]] in pri Jablanici doživela prometno nesrečo, v kateri sta umrla Dražen Ričl Zijo in Aljoša Buha.
Po enoletnem premoru je skupina izdala drugi album »Za sve ove godine«, ki je veljal za nekakšno posvetilo. Zdelo se je, da je skupina razpadla, saj je bil preminuli Ričl njena poosebitev in duša, a je uspeh drugega albuma spodbudil preostale člane, da so nadaljevali kot trio, v katerem so delovali Zlatko Arslanagić, pevec Dražen Žerić in Darko Jelčić na bobnih. Skupini sta se pridružila Nikša Bratoš iz skupine Valentino in basist Branko Sauka. Kmalu se jim je pridružil klaviaturist Zlatko Volarević "Dilajla". Njihov tretji album "Sanjati", izdan leta [[1988]], je bil še večji uspeh in velja za enega najboljših pop albumov, ki so bili kdajkoli izdani na območju nekdanje Jugoslavije. Po izidu albuma je skupina začela veliko turnejo s 180 koncerti po vsej Jugoslaviji. Po koncu turneje januarja 1989 so ponovno posneli studijski album, četrti po vrsti, z naslovom "Tamo gdje ljubav počinje". Ta album je prinesel nekaj poznanih balad, kot so "Volio bih da si tu", "Tuga, ti i ja", "Ostani" itd.
V Tašmajdanskem parku, [[23. junij|23. junija]] [[1989]]. letu je skupina priredila nepozaben koncert, na katerem niti poletni naliv ni uspel razgnati občinstva. V nadaljevanju turneje so v Sarajevu, [[Podgorica|Titogradu]] (danes Podgorica), [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]] posneli koncertni album "Uzmi me kad hoćeš ti", ki je prišel v prodajo leta 1990. Takrat je na koncertih kitaro igral novi član skupine Igor Ivanović, ki je zamenjal Nikšo Bratoša, slednji se je namreč takrat posvečal zgolj studijskemu delu. Leta 1990, ko je album Sanjati dosegel zlato naklado, je skupina zanj prejela mednarodno nagrado.
V začetku leta 1991 so posneli svoj novi album "Nekako s proljeća". S skupino je bil ponovno Nikša Bratoš, ki je poskrbel za produkcijo in kitarsko spremljavo, skupaj z novim kitaristom Zoranom Šerbedžijo. Vse pesmi je napisal Zlaja. Gost na plošči je bil [[Kemal Monteno]], ki je odpel vokal v naslovni pesmi "Nekako s proljeća". Album je prišel v prodajo spomladi istega leta. Zaradi zelo slabe politične situacije v Jugoslaviji skupina ni mogla promovirati albuma na koncertih po vsej državi. Prvi je Sarajevo zapustil vodja skupine Zlatko Arslanagić, ki se je preselil v London in kasneje v Kanado. Bane Sauka se je preselil na Češko, Dilajla v rodni Metković, Zoran Šerbedžija v Nemčijo, Nikša v Zagreb, Žera in Cunja pa sta v Sarajevu ostala do sredine leta 1994, ko so se preselili v Zagreb.
=== Nov začetek ===
Skupina je imela premor do konca vojne leta 1995, ko je Dražen Žerić ponovno združil skupino v novi sestavi. Danijel Lastrić je igral klaviature, Krešimir Kaštelan "Krešo" bas, ostala ekipa pa je ostala ista — Darko Jelčić "Cunja" za bobni in Nikša Bratoš kot kitarist, z izjemo Zlaje, ki je napisal skoraj vse pesmi v obdobju od leta 1985 do leta 1991. Skupini se je pridružil še en kitarist, Mario Vukčević "Džimi".
Od tega trenutka so začeli ustvarjati material za novi album. Na albumu je nekaj besedil, ki jih je napisal pokojni Dražen Ričl. Pri nastajanju albuma sta sodelovala tudi [[Saša Lošić|Saša Losić]] in Zlatan Fazlić. Novi album "In your eyes" je bil naprodaj 17. novembra 1996. Skupina je organizirala koncerte v [[Sloveniji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Danska|Danskem]], kjer se jim je pridružil novi kitarist Saša Zalepugin. Del posnetka s koncerta v Zagrebu so prenesli na zgoščenko »Live«, ki je izšla leta 2001. Po njihovi vrnitvi iz Danske sta bila koncerta 16. maja 1997 v Tuzli in 17. maja 1997 na prepolni sarajevski Skenderiji. Po uspešni turneji po domovini in tujini so se odločili za počitnice v [[Makarska|Makarski]], kjer so nekoč Zlaja, Ričl, Aljoša, Žera in Cunja začeli pripravljati svoj prvi album. Tam so namesto počitka pravzaprav začeli ustvarjati material za svoj novi album z naslovom "Svet je pisana žoga". V času dopusta je skupino zapustil kitarist Mario Vukčević "Džimi". Novi album je prinesel več uspešnic, kot so "Vjetar", "Stižu me sjećanja" in "Da mi je do nje". Po izidu novega albuma se je skupina odpravila na turnejo, kjer so posneli koncertni album "Riznice sjećanja". Skupino je zapustil Saša Zalepugin, na njegovo mesto pa je stopil Zlatko Bebek.
V Zagrebu so 13. in 14. februarja 1999 odigrali akustični koncert in ga izdali pod imenom »Zakladi spominov«. Poleg standardnih uspešnic je bila premierno izvedena pesem "Moje mesto". Istega leta je Dražen Žerić sodeloval na bosanskem izboru za Pesem Evrovizije s pesmijo Zlatana Fazlića "Život bih proveo ispod mostova".
Leto kasneje je izšel album "Sve što sanjam". V Srbiji ga je pod licenco izdala Grand produkcija. Poleg »Tvoga srca vrata« sta bili zelo priljubljeni tudi pesmi dalmatinskega in tamburaškega melosa »Niko nije lud da spava« in »Ni zadnji, ni prvi«. Videospot ene bolj znanih pesmi z izdanega albuma z naslovom "Tvojim željama vođen" je bil objavljen leta 2002. Naslednje leto maja pa se je skupina odločila za predstavitev albuma v Srbiji, kjer so ivedli svoj prvi koncert v Beogradu po razpadu Jugoslavije.
20 let od prvega albuma je zaznamoval album "Oprosti što je ljubavna". V spomin na Dražena Ričla je bila na novo posneta pesem "Tugo nesrećo", za Aljošo Bukho pa priredba »Zarjavele trube« skupine Congress.
Ustvarjalni zaton se bo pokazal s pojavom albuma "Duša Sarajeva". Malce pozornosti so nase pritegnile le pesmi, kot sta »Oči boje srce« in »Ja sam Bogu blizu«. Na zgoščenki je tudi posneta priredba Kemala Montena "Napiši jednu ljubavnu".
V filmu Dejana Radonića "Duhovi Sarajeva" sta Hari Mata Hari in Žera zapela glavno skladbo "Dok teče Miljacka".
Na CMC festivalu leta 2008 so sodelovali s pesmijo ''"Glupo je"'', v [[Široki Brijeg|Širokem Brijegu]] pa na radijskem festivalu Hercegovina s pesmijo "Šampanjski poljubac", ki je izšla na naslednjem albumu preprosto imenovanem "Volim te" (2009).
25 let od nastanka skupine so obeležili s štirikratno CD kompilacijo največjih uspešnic "Da nije ljubavi" ter prvim DVD-jem z video posnetki "S one strani spominov". Na antologijski kompilaciji so tudi na novo posnete stare uspešnice »S tvojih usana«, »Za sve ove godine«, »Umrijeću noćas od ljepote«, »Osim tebe ljubi«, »Kad kazaljke se poklope« (originalna verzija je novoletni promocijski singel iz leta 1988 ), "Dirlija" (gost v rap sekciji - Shorty). Obletnici je sledila zelo odmevna turneja, ki je skupini povrnila veliko popularnost.
Konec leta 2010 so ansirali radijsko uspešnico "Ukrast' ću ti snove", marca 2011 pa z [[Željko Bebek|Željkom Bebekom]] pesem "Kletva", ki je napovedala 13. studijski album "Za tvojo ljubav". Na albumu tako kot prej prepevajo ljubezenske pesmi, a tudi nepojmljivo veliko priredb. Po 15 letih se je skupini spet pridružil gostujoči frontman [[Plavi orkestar|Plavega orkestra]], Saša Lošić, in sicer v pesmi "Ljubav je jaka". Konec leta 2011 je bil posnet duet "Istok, severm jug, zapad" z [[Indira Radić|Indiro Radić]] .
Maja 2013 je skupina izdala singel z naslovom "Imam neke fore", ki je napovedal izid 14. studijskega albuma "Nek bude ljubav", ki je izšel junija 2013. Na albumu so tudi bolj zanimivi dueti: "Crveni Poljupci" s Kemalom Montenom, duet s Halidom Bešlićem "Godinama" v živi izvedbi ter duet Žere in Nevernih Bebe "Ovo je kraj".
18. februarja 2014 je skupina imela unplugged koncert v dvorani "Vatroslav Lisinski". Zasedba je posneteg tistega koncerta izdala kot dvojno zgoščenko z naslovom "Bivše curice, bivši dječaci - Unplugged Live in Lisinski". Kompilacija vsebuje simboličnih 30 pesmi, saj je v naslednjem letu 2015 skupina praznovala 30 let obstoja. Ob tem jubileju je bil načrtovan tudi izid novega albuma.
== Člani skupine ==
=== Trenutni člani ===
* [[Dražen Žerić|Dražen Žerić Žera]] - ([[Pevec|vokal]], spremljevalni vokal, [[Klaviatura|klaviature]], programiranje, melodija, [[harmonika]], [[Orglice (glasbilo)|harmonika]], [[flavta]], [[tolkala]])
* Dario Duvnjak - (kitara)
* Krešimir Kaštelan Krešo - ([[bas kitara]], akustična kitara, klaviature, tolkala)
* Adrijan Borić - (bobni, tolkala)
* Stjepan Šarić - (klaviature)
=== Bivši člani ===
* Darko Jelčić Cunja - ([[Boben|bobni]], tolkala)
* Dražen Ričl Zijo Para - (vokal, solo kitara, tekstopisec, skladatelj)
* Zlatko Arslanagić Zlaja - (ritem kitara, solo kitara, akustična kitara, bas kitara, tolkala, spremljevalni vokal, tekstopisec, skladatelj)
* [[Aljoša Buha]] - (bas kitara)
* Nikša Bratoš - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, bas kitara, tamburin, klaviature, sintetizatorska kitara, programiranje, [[mandolina]], harmonika, [[violina]], harmonika, [[trobenta]], [[pozavna]], [[saksofon]], [[klarinet]], flavta, melodika, tolkala, spremljevalni vokalist, [[skladatelj]])
* Srdjan Šerbedžija - (bas kitara)
* Branko Sauka Bane - (bas kitara)
* Zlatko Volarević Dilajla - (klaviature, programiranje, spremljevalni vokal)
* Igor Ivanović - (solo kitara, ritem kitara, spremljevalni vokal)
* Zoran Šerbedžija Zoka - (ritem kitara, solo kitara)
* Danijel Lastrić - (klaviature, spremljevalni vokal)
* Mario Vukčević Jimi - (solo kitara, ritem kitara)
* Saša Zalepugin - (solo kitara, ritem kitara)
* Zlatko Bebek - (solo kitara, ritem kitara)
* Josip Andrić - (klaviature, programiranje)
* Marko Belošević - (klaviature, programiranje)
* Damir Gonz - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, klaviature, programiranje, tolkala, spremljevalni vokali)
== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
* Crvena jabuka (1986)
* Za sve ove godine (1987)
* Sanjati (1988)
* Tamo gdje ljubav počinje (1989)
* Nekako s proljeća (1991)
* U tvojim očima (1996)
* Svijet je lopta šarena (1998)
* Sve što sanjam (2000)
* Tvojim željama vođen (2002)
* Oprosti što je ljubavna (2005)
* Duša Sarajeva (2007)
* Volim te (2009)
* Za tvoju ljubav (2011)
* Nek' bude ljubav (2013)
* 2016 (2016)
* Nocturno (2018)
* Tvrđava (2020)
=== Live albumi ===
* Uzmi me (kad hoćeš ti) (1990)
* Live Dom sportova Zagreb 1996 (2001)
* Riznice sjećanja - Unplugged (1999)
* Bivše djevojčice, bivši dječaci - Unplugged live u Lisinskom (2014)
== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
== Zunanje povezave ==
* [https://archive.is/20121129121908/www.facebook.com/pages/Crvena-Jabuka/11658608909/ Uradna Facebook stran]
* [https://web.archive.org/web/20051231231405/http://www.crvenajabuka.com/ Uradna stran] ''(ni posodobljena od leta 2002)'' ''leta)''
* [http://diskografije.com/crvena-jabuka/ Diskografija Red Apple] {{Wayback|url=http://diskografije.com/crvena-jabuka/|date=20160303181512}}
* [http://www.blic.rs/zabava/vesti/tuzna-godisnjica-proslo-je-30-godina-od-nesrece-u-kojoj-su-poginuli-clanovi-benda/jnrsce7?ref=fbblic 30 let mineva od nesreče, v kateri so umrli člani zasedbe Crvena jabuka (Blic, 19. 9. 2016)]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
s5skhy9ppphoc71gvteqcrg44a5ji1w
Carlo Maderno
0
521694
5724384
5724382
2022-07-27T11:59:43Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Carlo Maderno
| image = Maderno Carlo Ritratto.jpg
| birthdate = 1556
| location = Capolago, Ticino
| deathdate = 30. januar 1629
| deathplace = cerkev San Giovanni dei Fiorentini, Rim
| nationality = Italijan
| field = arhitekt
| spouse =
}}
[[Image:Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg|thumb|300px|Fasada [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] v Rimu]]
'''Carlo Maderno''' (Maderna) (1556 – 30. januar 1629) je bil italijanski <ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/355740/Carlo-Maderno "Carlo Maderno."] ''Encyclopædia Britannica''. Web. 18 June 2011.</ref> [[arhitekt]], rojen v današnjem [[kanton Ticino|Ticinu]], in velja za enega od očetov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Njegove fasade cerkve svete Suzane, [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] in [[Sant'Andrea della Valle]] so bile ključnega pomena v razvoju italijanskega baroka. Pogosto ga omenjajo kot brata kiparja [[Stefano Maderno|Stefana Maderna]], vendar to ni splošno sprejeto.
== Življenjepis ==
Maderno, rojen v Capolagu, v današnjem Ticinu, ki je bil takrat ''[[bailiwick]]'' [[Stara Švicarska konfederacija|Švicarske konfederacije]], je svojo kariero začel v [[kamnolom]]ih [[marmor]]ja na skrajnem severu, preden se je leta 1588 s štirimi svojimi brati preselil v Rim, da bi pomagal svojemu stricu Domenicu Fontani. Sprva je delal kot rezač marmorja in njegovo ozadje v kiparstvu je pomagalo oblikovati njegovo arhitekturo. Njegov prvi samostojni projekt leta 1596 je bila popolnoma samozavestna in zrela fasada za starodavno cerkev Santa Susanna (1597–1603); bila je med prvimi baročnimi fasadami, ki so prekinile manieristične konvencije, ki so ponazorjene v [[Il Gesù]]. Struktura je dinamičen ritem [[steber|stebrov]] in [[pilaster|pilastrov]], s štrlečim osrednjim zalivom in zgoščeno osrednjo dekoracijo, ki strukturi doda kompleksnost. Obstaja začetna igrivost s pravili klasičnega dizajna, ki še vedno ohranja strogost.
V tem obdobju je Maderno preoblikoval novo kapelo Cerasi, prej Foscari, v Santa Maria del Popolo.
Pročelje Santa Susanne je pritegnilo pozornost [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]], ki ga je okoli leta 1603 imenoval za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Maderno je bil prisiljen spremeniti Michelangelove načrte za baziliko in zagotoviti zasnove za razširjeno ladjo s palačnim pročeljem. Fasada (dokončana 1612) je zgrajena tako, da omogoča papeževe blagoslove s poudarjeno obogatenega balkona nad osrednjimi vrati. Ta prednja razširitev bazilike (ki je zrasla iz Michelangelovega [[grški križ|grškega križa]] v sedanji [[latinski križ]]) je bila kritizirana, ker zakriva pogled na [[kupola|kupolo]], ko jo gledamo s trga, in pogosto zanemarja dejstvo, da je bližnja avenija moderna. Maderno pri načrtovanju te stavbe ni imel toliko svobode kot pri drugih strukturah.
Večina Madernovega dela je bila še naprej preoblikovanje obstoječih struktur. Edina stavba, ki jo je zasnoval Maderno (razen fasade) in dokončana pod njegovim nadzorom, je bila tloris in notranjost [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] (1608–20), kjer se Madernovo delo pogosto prezre v korist [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijeve]] kapele Cornaro in njene ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]''.
.
[[Image:Santa Susanna (Rome) - facade.jpg|thumb|left|220px|Fasada cerkve Santa Susanna, Rim]]
Tudi Madernova mojstrovina, cerkev [[Sant'Andrea della Valle]], ni povsem njegova. Tam je zasnoval fasado in izdelal kupolo, tretjo največjo v Rimu za cerkvijo svetega Petra in [[Panteon, Rim|Panteonom]]. Samo cerkev sta leta 1540 za [[Teatinci|Teatince]] zasnovala Giuseppe Francesco Grimaldi in [[Giacomo della Porta]]: sledi znanemu jezuitskemu načrtu, križna oblika, široka ladja brez stranskih ladij, s kapelami zunaj obokanih odprtin. Glavni oltar vsebuje ''Križanje'', osvetljeno pod Madernovo kupolo (freska [[Giovanni Lanfranco]] 1621–25) na visokem [[tambur]]ju z okni. Najzgodnejši dizajn je iz leta 1608; gradnja je trajala od 1621 do 1625. Ob Madernovi smrti je fasada ostala napol zgrajena; [[Carlo Fontana]] jo je dokončal po prvotni Madernovi zamisli. Na tej fasadi je standardna formula, vzpostavljena v Il Gesù, dobila več gibanja in globine - v različnih ravninah friza in venca - in povečan [[chiaroscúro]] - kot v celih stebrih, vdelanih v prijetne temne vdolbine, ki orisujejo njihove profile s senco - in v podobnih elementih, ki so ponovno združeni za strožji, bolj izstopajoč ritem.
Njegova druga dela so rimske cerkve [[Gesù e Maria, Rim| Gesù e Maria]] (čeprav je to sporno), San Giacomo degli Incurabili, Santa Lucia in Selci in San Giovanni dei Fiorentini (kjer je pokopan). Poleg tega je delal na [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]], papeški palači v [[Castel gandolfo|Castel Gandolfu]] in [[palača Barberini|palači Barberini]] za Barberinijevega [papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] (1628 in dokončan 1633; od takrat precej predelana). V palači Barberini pri [[Quattro Fontane]] je Madernovo delo včasih zasenčeno s podrobnostmi, ki sta jih dodala Bernini in [[Francesco Borromini|Borromini]]. Njegovo načrtovanje palač najbolje predstavlja njegova zasnova Palazzo Mattei (1598–1616).
Maderno je bil poklican, da načrtuje kapele v obstoječih cerkvah, kapelo sv. Lovrenca v San Paolo fuori le Mura in Cappella Caetani v Santa Pudenziana.
Zasnoval je osnovo, ki podpira marijanski steber pred [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], ki je kasneje služil kot model številnim [[Marijanski stebri in stebri Svete Trojice |marijanskim stebrom]] v mnogih katoliških državah.
== Sklici in viri ==
{{sklici}}
*Hibbard, Howard (1972). Carlo Maderno and Roman Architecture 1580–1630.
*Vitruvio site: Carlo Maderno
*Wittkower, Rudolf (1993). Pelican History of Art, Art and Architecture Italy, 1600–1750. 1980. Penguin Books Ltd. pp. 110–115.
*"Carlo Maderna". Catholic Encyclopedia.
==Zunanje povezave==
{{commons category|Carlo Maderno}}
* [https://worldcat.org/identities/lccn-no2001-77059/ Maderno, Carlo 1556-1629]
* [http://www.tessinerkuenstler-ineuropa.ch/deu/maderno-c-deu.html Biography of Carlo Maderno] (German/Italian)
* [https://hls-dhs-dss.ch/it/articles/011329/2008-08-28/ Carlo Maderno, Dizionario storico della Svizzera]
* [https://www.newadvent.org/cathen/09512b.htm Carlo Maderno in Catholic Encyclopedia, Robert Appleton Company]
[[Kategorija:Umrli leta 1629]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti]]
[[Kategorija:Baročni arhitekti]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]]
7e2v5t1itkdik130cfeit3hrao2pc2g
Antoninska rodbina
0
521695
5724398
2022-07-27T12:43:47Z
Ljuba brank
92351
nov iz sh wiki
wikitext
text/x-wiki
'''Anonini''' ali '''Antoninska rodbina''' označuje šest rimskih cesarjev, ki so vladali od umora [[Domicijan]]a leta 96 n. št. do umora [[Komod]]a leta 192, čeprav so bili samo trije zadnji cesarji pravi Antonini.
* [[Nerva]] (30―98), Domicijanov naslednik in ustanovitelj cesarske dinastije, ki se ne povsem pravilno imenujejo Antonini.
* [[Trajan]] (98―117), Nervov posinovljenec
* [[Hadrijan]] (117―138), Trajanov bratranec in nato posinovljenec
* [[Antonin Pij]] (138―161), Hadrijanov posinovljenec
* [[Mark Avrelij]] (161-180), posinovljenec Antonina Pija
* [[Komod]] (180―192), sin Marka Avrelija
Med Antonine običajno štejejo tudi [[Lucij Ver|Lucija Vera]] (161―169), ki je bil v nekem obdobju sovladar Marka Avrelija.
Leta 138 je cesar Hadrijan posvojil Antonina Pija na njegovi smrtni postelji in ga imenoval za svojega naslednika pod pogojem, da bo Antonin posvojil Marka Avrelija in Lucija Vera. Po Hadrijanovi smrti je Antonin začel svojo mirno in blago vladavino, pri čemer je poskušal spoštovati ustavni okvir [[principat]]a, kot ga je vzpostavil [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] in svojo oblast prostovoljno delil z rimskim senatom. Njegov posinovljenec Mark Avrelij je nadaljeval isto politiko.
Nerva, Trajan, Hadrijan, Antonin Pij in Avrelij so v zgodovini znani kot »pet dobrih cesarjev«, njihova vladavina pa se pogosto šteje za vrhunec [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Avrelijev lastni sin Komod je uspel prekiniti linijo »petih dobrih cesarjev« in uničiti »rimski mir« (''pax Romana''), ki je bil vzpostavljen več kot dve stoletji prej.
[[Kategorija:Antični Rim]]
ozgpnpmoansw2p1vvhhdu5istbyszlw
Pogovor:Navpično vzletanje in pristajanje
1
521696
5724399
2022-07-27T12:45:37Z
89.143.42.72
/* Vertikalni ali navpični */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
== Vertikalni ali navpični ==
<code>Pozdravljeni,</code>
<code>Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. Pojavljata se obe poimenovanji, vendar bi raje uporabili besedo domačega izvora, če se lahko odloča med obema.</code> [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 14:45, 27. julij 2022 (CEST)
rz1pwcqq17yo74v2oigygp0c546m63b
5724402
5724399
2022-07-27T12:55:55Z
A09090091
188929
pp
wikitext
text/x-wiki
== Vertikalni ali navpični ==
Pozdravljeni,
Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. Pojavljata se obe poimenovanji, vendar bi raje uporabili besedo domačega izvora, če se lahko odloča med obema. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 14:45, 27. julij 2022 (CEST)
j5ak12txsr446g944tj3lgx0ngg34g9
5724404
5724402
2022-07-27T13:00:43Z
A09090091
188929
/* Vertikalni ali navpični */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== Vertikalni ali navpični ==
Pozdravljeni,
Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. Pojavljata se obe poimenovanji, vendar bi raje uporabili besedo domačega izvora, če se lahko odloča med obema. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 14:45, 27. julij 2022 (CEST)
:{{za}} Gigafida ima v omejenem korpusu 31 zadetkov za slovenski izraz proti 7 s tujko. Slovenski izraz preferencira tudi knjiga {{navedi knjigo|title=Sodobna letala in helikopterji|last=Kacin|first=Jelko|year=1986|publisher=Naša obramba|authorlink=Jelko Kacin}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 27. julij 2022 (CEST)
t45nwrx2exjcelk4prtwinxyveta7f6
5724405
5724404
2022-07-27T13:01:32Z
GeographieMan
179499
/* Vertikalni ali navpični */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== Vertikalni ali navpični ==
Pozdravljeni,
Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. Pojavljata se obe poimenovanji, vendar bi raje uporabili besedo domačega izvora, če se lahko odloča med obema. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 14:45, 27. julij 2022 (CEST)
:{{za}} Gigafida ima v omejenem korpusu 31 zadetkov za slovenski izraz proti 7 s tujko. Slovenski izraz preferencira tudi knjiga {{navedi knjigo|title=Sodobna letala in helikopterji|last=Kacin|first=Jelko|year=1986|publisher=Naša obramba|authorlink=Jelko Kacin}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 27. julij 2022 (CEST)
:{{opravljeno}}, preimenovano na "navpično vzletanje in pristajanje". Pojasnilo: to poimenovanje zasledim v Slovensko-angleškem vojaškem priročnem slovarju in v Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju; poleg tega najdem v Vojaškem terminološkem slovarju MOterm izraz "kratek vzlet in pristajanje", za trenutno poimenovanje "vertikalen vzlet in pristanek" pa ne najdem v nobenem slovarju ničesar. Gigafida 2.0 za trenutno poimenovanje "vertikalen vzlet in pristanek" najde 8 konkordanc, za "navpično vzletanje in pristajanje" 38 konkordanc za "navpičen vzlet in pristanek" pa 13 konkordanc. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:01, 27. julij 2022 (CEST)
5p9tjw20g1gmp340gbtrrakt60zczmh
5724408
5724405
2022-07-27T13:01:55Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]] na [[Pogovor:Navpično vzletanje in pristajanje]]: glej [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]]
wikitext
text/x-wiki
== Vertikalni ali navpični ==
Pozdravljeni,
Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. Pojavljata se obe poimenovanji, vendar bi raje uporabili besedo domačega izvora, če se lahko odloča med obema. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 14:45, 27. julij 2022 (CEST)
:{{za}} Gigafida ima v omejenem korpusu 31 zadetkov za slovenski izraz proti 7 s tujko. Slovenski izraz preferencira tudi knjiga {{navedi knjigo|title=Sodobna letala in helikopterji|last=Kacin|first=Jelko|year=1986|publisher=Naša obramba|authorlink=Jelko Kacin}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 27. julij 2022 (CEST)
:{{opravljeno}}, preimenovano na "navpično vzletanje in pristajanje". Pojasnilo: to poimenovanje zasledim v Slovensko-angleškem vojaškem priročnem slovarju in v Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju; poleg tega najdem v Vojaškem terminološkem slovarju MOterm izraz "kratek vzlet in pristajanje", za trenutno poimenovanje "vertikalen vzlet in pristanek" pa ne najdem v nobenem slovarju ničesar. Gigafida 2.0 za trenutno poimenovanje "vertikalen vzlet in pristanek" najde 8 konkordanc, za "navpično vzletanje in pristajanje" 38 konkordanc za "navpičen vzlet in pristanek" pa 13 konkordanc. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:01, 27. julij 2022 (CEST)
5p9tjw20g1gmp340gbtrrakt60zczmh
Antonij Pij
0
521697
5724400
2022-07-27T12:55:21Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Antonin Pij]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Antonin Pij]]
5ahfgdh2sf6343om52nbpvbsyd68k52
Vertikalen vzlet in pristanek
0
521699
5724407
2022-07-27T13:01:54Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Vertikalen vzlet in pristanek]] na [[Navpično vzletanje in pristajanje]]: glej [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Navpično vzletanje in pristajanje]]
4de72nr973an7w8na1aad8k86jqf385
Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek
1
521700
5724409
2022-07-27T13:01:55Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]] na [[Pogovor:Navpično vzletanje in pristajanje]]: glej [[Pogovor:Vertikalen vzlet in pristanek]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Pogovor:Navpično vzletanje in pristajanje]]
tqx8y56h142zt3err7e2pi48ajmpsjw
Ludovisijev Ares
0
521701
5724426
2022-07-27T13:28:34Z
Ljuba brank
92351
nov iz tujih wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Ludovisijev Ares
| image_file = Ares Ludovisi Altemps Inv8602 n2.jpg
| caption = rimska kopija grškega kipa
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| artist = Rimska kopija izvirnika, ki jo je mogoče pripisati [[Skopas]]u ali [[Lizip]]u
| catalogue =
| year = 2. st. n. št.
| type = kip
| material = [[marmor]]
| subject = [[Ares]] / [[Mars (mitologija)|Mars]]
| height_metric =
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = Rim
| museum = Museo nazionale romano, Rim
| accession =
| coordinates =
| owner =
| url =
}}
'''''Ludovisijev Ares''''' je [[Antoninska rodbina|antoninska]] rimska [[marmor]]na skulptura [[Mars (mitologija)|Marsa]] iz 2. stoletja n. št., lepa kopija grškega izvirnika iz poznega 4. stoletja pr. n. št., povezana s [[Scopas]]om ali [[Lizip]]om:<ref>Wolfgang Helbig, ''Führer durch die öffentlichen Sammlungen klassischer Altertümer in Rome'' (4th ed. Tübingen 1963–72) vol. III, pp 268–69.</ref> tako rimski bog vojne dobi svoje grško ime [[Ares]].
Ares / Mars je upodobljen kot mlad in golobrad ter sedeč na trofeji orožja, medtem ko mu [[Eros]] igra okoli njegovih nog in opozarja na dejstvo, da je bog vojne v trenutku počitka predstavljen kot predmet ljubezni. Poznavalec iz 18. stoletja [[Johann Joachim Winckelmann]], mož z izurjenim očesom za moško lepoto, se je ob pisanju kataloga Ludovisijeve zbirke, zdel Ludovisijev Ares najlepši Mars, ohranjen iz antike.
Skulptura, ki so jo ponovno odkrili leta 1622, je bila očitno prvotno del Marsovega templja (ustanovljenega leta 132 pr. n. št. v južnem delu [[Marsovo polje, Rim|Campus Martiusa]] <ref>[http://www.ancientworlds.net/aw/Article/615930 The southern part of the Campus Martius] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051220164752/http://www.ancientworlds.net/aw/Article/615930 |date=2005-12-20 }}</ref>), od katerega je ostalo le malo sledi, saj so jo našli blizu mesta cerkve sv. San Salvatore in Campo. Pietro Santi Bartoli je v svojih zapiskih zapisal, da so ga našli v bližini Palazzo Santa Croce v Rione Campitelli med kopanjem odtoka. (Haskell in Penny 1981:260) Skulptura se je znašla v zbirki, ki jo je oblikoval kardinal [[Ludovico Ludovisi]] (1595–1632), nečak [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], v čudoviti vili in vrtovih, ki jih je zgradil blizu Porta Pinciana, na mestu, kjer sta [[Julij Cezar]] in njegov dedič Oktavijan (Cezar Avgust) imela svojo vilo. Skulpturo je rahlo obnovil mladi [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], ki ji je oplemenitil površine in diskretno opremil desno nogo; verjetno je bil v veliki meri odgovoren za Kupida, ki je bil izpuščen iz G. F. Susinijeve bronaste replike in iz odtisov skulpture v Maffeijevi antologiji.<ref>Paolo Alessandro Maffei, ''Raccota di statue antiche e moderne... Rome'', 1704, noted by Haskell and Penny 1981:260 and note 19.</ref>
[[File:Ares Ludovisi Altemps Inv8602.jpg|thumb|upright|Detajl ''Ludovisijev Ares'']]
Skulptura je bila senzacionalna najdba. Njegovo manjšo bronasto repliko je izdelal G. F. Susini, dedič in pomočnik svojega bolj znanega strica [[Antonio Susini|Antonia Susinija]], ko je v 1630-ih obiskal Rim in kopiral več marmorjev iz Ludovisijeve zbirke; bron ''Ludovisijevega Aresa'' je v [[Ashmolov muzej| Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u. Kasneje je bil ''Ludovisijev Ares'' ena od predstavljenih starin, ki so jih lahko videli na [[Grand Tour]]. Na primer, portret angleškega turista Johna Talbota (kasneje 1. Earla Talbota) Pompea Batonija ga prikazuje poleg kipa, da bi prikazal svojo kulturo in pokazal svoje poznavanje velikih umetniških del.<ref>The [http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=767 Batoni portrait of Talbot (1773)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120702144821/http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=767 |date=2012-07-02 }} is now at the Getty Museum</ref> Najti je bilo tudi cenejše upodobitve: sin [[Giovanni Battista Piranesi|Gian Battiste Piranesija]], Francesco, je leta 1783 [https://web.archive.org/web/20070929091634/http://search.famsf.org:8080/view.shtml?record=59316&=list&=1&=&=And] naredil gravuro v Ludovisijevi vili. Odlitki ''Ludovisijevega Aresa'' so se znašli v zgodnjih muzejskih zbirkah, kot je kopenhagenska Gliptoteka [https://web.archive.org/web/20051023010201/http://homepage.mac.com/cparada/GML/000Free/000Ares/source/8.html] in so vplivali na več generacij neoklasicističnih in akademskih študentov.
Leta 1901 je morebitni dedič, princ Boncompagni-Ludovisi, prinesel Ludovisijeve starine na dražbo. Italijanska država je kupila 96 predmetov, ostali pa so razpršeni po muzejih Evrope in ZDA. ''Ares'' je shranjen v oddelku Narodnega muzeja Terme, ki je v Palazzo Altemps v Rimu.
Upodobitev kipa se uporablja kot emblem grškega atletskega kluba Aris iz [[Solun]]a.
== Datiranje in interpretacija ==
Od tipa kipa, ki je soroden sedečemu in eno koleno klečečemu Aresu s partenonskega friza, obstaja samo še ena replika telesa v Narodnem arheološkem muzeju v Neaplju, medtem ko je bila glava pogosto kopirana in včasih povezana tudi z drugimi tipi kipa.<ref>Replikenliste bei Steven Lattimore: ''Ares and the Heads of Heroes.'' In: ''American Journal of Archaeology.'' Band 83, 1979, S. 71–78, hier: S. 72 f.</ref> Pri kakovosti kopije ima prednost trup v Neaplju, za najboljšo repliko glave pa velja Aresova glava v Gliptoteki v Münchnu.<ref>So bereits [[Camillo Praschniker]]: ''Eine neue Replik des Ares Ludovisi.'' In: ''Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Institutes.'' Band 21–22, 1922–1924, S. 203–221; Johannes Sieveking: ''Römische Kleinbronze.'' In: ''Münchner Jahrbuch der bildenden Kunst.'' Band 1, Nr. 1, 1924, S. 2–74, hier: S. 11–13; siehe auch Steven Lattimore: ''Ares and the Heads of Heroes.'' In: ''American Journal of Archaeology.'' Band 83, 1979, S. 71–78, hier: S. 72.</ref> Na trupu v Neaplju ni sledu druge figure, ki bi torej lahko bila sestavina prepisovalca. Poleg tega steber služi kot sedež v Neaplju; znak manjka, vendar bi lahko bil pritrjen.<ref>Zu Kopistenzutat und Torso Neapel siehe z. B. Adolf Furtwängler: ''Meisterwerke der griechischen Plastik. Kunstgeschichtliche Untersuchungen.'' Giesecke & Devrient, Berlin Leipzig 1893, S. 526 mit Anm. 4 ([https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/furtwaengler1893a/0541/image Digitalisat]), und Steven Lattimore: ''Ares and the Heads of Heroes.'' In: ''American Journal of Archaeology.'' Band 83, 1979, S. 71–78, hier: S. 75.</ref>
Datacija izvirnika se na splošno spreminja med letom 330 pr. in začetek 3. stoletja pr. n. št. Odvisno od datuma je vrsta kipa običajno povezana z Lizipovo, Skopasovo šolo ali [[Praksitel]]ovim okoljem. Camillo Praschniker je odstopal od tega, vendar s poznoklasično-zgodnjehelenističnim datiranjem in interpretacijo kipa kot Aresa, predlagal pripisovanje kiparju [[Piston]]u,<ref>Camillo Praschniker: ''Eine neue Replik des Ares Ludovisi.'' In: ''Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Institutes.'' Band 21–22, 1922–1924, S. 203–221; zustimmend etwa Carl Watzinger: ''Expedition Ernst von Sieglin.'' Band 2: ''Die griechisch-ägyptische Sammlung.'' Teil 1b: ''Malerei und Plastik.'' Giesecke & Devrient Leipzig 1927, S. 31; bereits Maximilian Mayer vermutete 1889 den Bildhauer Piston als Schöpfer der Statue: Maximilian Mayer: ''Sitzungsberichte der Archäologischen Gesellschaft zu Berlin.'' In: ''Archäologischer Anzeiger.'' 1889, S. 41 ([https://www.digizeitschriften.de/dms/img/?PID=PPN776863886_1889|LOG_0013&physid=PHYS_0042 Digitalisat]).</ref> o katerem [[Plinij Starejši]] poroča, da je ustvaril Marsa in Hermesa, kar je mogoče viden v templju Concordia v Rimu. <ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 34,89.</ref> Johannes Sieveking je kip povezal s [[Paris]]om, ki je bil izročen za Evfranorja.<ref>Johannes Sieveking: ''Römische Kleinbronze.'' In: ''Münchner Jahrbuch der bildenden Kunst.'' Band 1, Nr. 1, 1924, S. 2–74, hier: S. 11–13.</ref> V isti mitološki kontekst je Steven Lattimore postavil kip, za katerega je predlagal interpretacijo kot [[Ahil]]a in s kipom, ki ga je Plinij izročil iz roke poznega 4. stoletja pr. n. št. kiparja Silaniona, <ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 34,82.</ref><ref>So Steven Lattimore: ''Ares and the Heads of Heroes.'' In: ''American Journal of Archaeology.'' Band 83, 1979, S. 71–78.</ref> kar je še treba upoštevati kot možnost.
Joseph Fink in Filippo Coarelli sta zasledovala povsem drugačna pristopa. Coarelli povezuje kip z Marsovim templjem, ki ga je na južnem delu Marsovega polja postavil Decim Junij Brut Kalaik in v izvirniku prepoznava podobo mlajšega Scopasa iz 2. stoletja pr. n. št., ki je ustvaril kipe templja.<ref>Filippo Coarelli: ''L’ «ara di Domizio Enobarbo» e la cultura artistica in Roma nel II secolo а. С.'' In: ''Dialoghi di Archeologia.'' Band 2, 1968, S. 302–368, hier: S. 315 f.; zuletzt derselbe: ''Il Campo Marzio: dalle origini alla fine della Repubblica.'' Quasar, Rom 1997, S. 446.</ref> Ker ''Ludovisijevemu Aresu'' manjka kolosalna narava, ki jo je Plinij predal za kultno podobo Scopasa,<ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 36,26: ''collisaeus.''</ref> je bilo to izključeno. Kljub temu je kip naslovljen tudi kot ''Mars'' in že Adolf Furtwängler ga je videl kot pomanjšano kopijo kultnega kipa ''Marsa'' ''in circo'', ki ga je pripisal starejšemu Skopasu.<ref>Adolf Furtwängler: ''Meisterwerke der griechischen Plastik. Kunstgeschichlichte Untersuchungen.'' Giesecke & Devrient, Berlin Leipzig 1893, S. 525 f. ([https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/furtwaengler1893a/0540/image Digitalisat]).</ref> Joseph Fink je že leta 1964 trdil, da je delo eklektična stvaritev zgodnjega 1. stoletja pr. n. št. V tipu kipa je videl kombinacijo pozne helenistične glave z elementi iz 5. in 4. stoletja pr. n. št. in poznoklasični torzo iz Lizipovega okolja.<ref>Joseph Fink: ''Ein Kopf für viele.'' In: ''Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Römische Abteilung.'' Band 71, 1964, S. 152–157, bes. S. 154.</ref>
== Galerija ==
<gallery>
Parthenon frieze east IV fragment.JPG|Ares (desno) na vzhodnem frizu Partenona
Ares Ludovisi Spandau.JPG |"Ludovisijev Ares" pred citadelo Spandau (Berlin)
Ares.Lacy.SchwarzenbergAllee1170ViennaC.JPG|"Počivajoči Mars" na Marswiese (Dunaj)
</gallery>
==Sklici in viri==
{{sklici}}
*Francis Haskell and Nicholas Penny, 1981. ''Taste and the Antique: the Lure of Classical Sculpture 1500–1900.'' (Yale University Press) cat. no. 58.
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Ludovisi Ares}}
*[http://www.romeguide.it/ALTEMPS/PALAZZO-IN.html Altemps Palace and the Ludovisi collection]
[[Kategorija:Starogrške skulpture]]
[[Kategorija:4. stoletje pr. n. št.]]
[[Kategorija:Rimske kopije grških kipov]]
n4vlayl5xmvvl1y6xg9bj3i3srmsvhu
Ver
0
521702
5724432
2022-07-27T13:49:42Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Lucij Ver]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Lucij Ver]]
lzwvr65k7hu261m6dircpru1fbvxhmv
Kategorija:Slovenski inženirji lesarstva
14
521703
5724443
2022-07-27T14:21:25Z
Yerpo
8417
n
wikitext
text/x-wiki
{{ktgr|[[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jih [[lesarstvo|lesarstva]]}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji|Lesarstvo]]
[[Kategorija:Slovenski lesarji|Inženirji]]
[[Kategorija:Inženirji lesarstva]]
0ay10ke5nsi9wqgxodf74ytulfhh7rl
Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike
14
521704
5724468
2022-07-27T14:57:57Z
Yerpo
8417
n
wikitext
text/x-wiki
{{ktgr|[[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jih [[aeronavtika|aeronavtike]]}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji|Aeronavtika]]
[[Kategorija:Inženirji aeronavtike]]
pb4szzc0rs4fw5w786dtwgiyy6w5rfw
Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
0
521705
5724469
2022-07-27T14:58:48Z
Ljuba brank
92351
nov iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
[[File:Sloup Nejsvětější Trojice, Olomouc.jpg|thumb| Steber Svete Trojice, Olomouc, Češka republika, svetovna dediščina]]
'''Marijanski stebri''' so verski [[spomenik]]i, ki prikazujejo [[sveta Marija|Devico Marijo]] na vrhu, pogosto zgrajeni v zahvalo za konec [[kuga|kuge]] ([[kužno znamenje|kužni stebri]]) ali iz katerega drugega razloga. Namen stebrov Svete Trojice je bil navadno zgolj praznovanje cerkve in vere, čeprav je lahko svojo vlogo pri njihovi postavitvi včasih odigral tudi motiv kuge. Postavljanje verskih spomenikov v obliki [[steber|stebra]], na vrhu katerega je figura ali krščanski simbol, je bila gesta javne vere, ki se je v katoliških državah Evrope razcvetela predvsem v 17. in 18. stoletju. Tako so postale ena najvidnejših značilnosti [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Ta uporaba je vplivala tudi na nekaj vzhodno pravoslavne baročne arhitekture.
== Drugi predmeti ==
{{glavni|Kužno znamenje}}
Čeprav so kužni stebri najpogosteje posvečeni Devici Mariji, nekateri prikazujejo druge svetnike. Tipičen je [[sveti Rok]], ki naj bi zbolel, ko je med epidemijo kuge pomagal bolnim in je po moči vere ozdravel. [[Sveti Boštjan]] (tudi Sebastjan), mučenik, katerega kip pogosto krasi te strukture, je bil prvotno zavetnik lokostrelcev. V srednjem veku je Boštjan prevzel mesto kužnega lokostrelca [[Apolon]]a, saj so ljudje včasih metaforično primerjali naključno naravo kuge z naključnimi streli lokostrelcev in tako so tudi njega začeli povezovati s kugo. Drugi pogosto upodobljeni svetniki so [[sveta Barbara]], zavetnica umirajočih in dva novejša in zgodovinska svetnika: sveti [[Frančišek Ksaverij]], ki je po legendi obujal ljudi od mrtvih, in sveti [[Karel Boromejski]], znan po delu med bolnimi in umirajočimi.
[[File:Giovanni Paolo Pannini - The Piazza and Church of Santa Maria Maggiore.jpg|thumb|left| Marijanski steber pred [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] v [[Rim]]u]]
== Zgodovina ==
Further information: Votive column
V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je bila praksa postaviti kip cesarja na vrh stebra. Zadnji takšen steber je bil [[Fokov steber]], postavljen na [[Rimski forum|Rimskem forumu]] in posvečen ali ponovno posvečen leta 608. Krščanska praksa postavljanja stebra, na vrhu katerega je kip Device Marije, sega vsaj v 10. stoletje (v [[Clermont-Ferrand]] v Franciji), vendar je postalo običajno zlasti v obdobju [[Protireformacija|protireformacije]] po [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]] (1545–1563). Steber na trgu Piazza Santa Maria Maggiore v Rimu je bil eden prvih. Sam steber je bil antičen: podpiral je obok tako imenovane [[Maksencijeva bazilika| Maksencijeve bazilike]] v Rimu, ki jo je uničil [[potres]] v 9. stoletju. Do 17. stoletja je preživel le ta steber; leta 1614 so jo prepeljali na Piazza Santa Maria Maggiore in okronali z bronastim kipom Device z otrokom. V nadaljevanju je služil kot model za številne stebre v Italiji in drugih evropskih državah.
[[File:Krönung Kaiser Karls in Budapest (BildID 15570206).jpg|thumb| Kralj [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] ob kronalni prisegi 30. decembra 1916 pri stebru Svete Trojice v Budimpešti.]]
Prvi steber te vrste severno od Alp je bil ''Mariensäule'', zgrajen v [[München|Münchnu]] leta 1638, da bi proslavil osvoboditev mesta pred invazijsko švedsko vojsko in kugo. Devica Marija stoji na njegovem vrhu na polmesecu kot nebeška kraljica. Navdihnil je na primer marijanski steber v [[Praga|Pragi]] in na [[Dunaj|Dunaju]], zelo hitro pa so sledili tudi mnogi drugi. V državah, ki so pripadale habsburški monarhiji (zlasti Avstriji, Madžarski, Češki, Slovaški, Sloveniji), je redko najti staromestni trg brez takšnega stebra, običajno na najbolj vidnem mestu.
Praški steber je bil zgrajen na Staromestnem trgu (''Staroměstské náměstí'') kmalu po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] v zahvalo [[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežni Devici Mariji]] za pomoč v boju s Švedi. Opoldne je njegova senca kazala tako imenovani praški [[poldnevnik]], po katerem so preverjali točen [[sončev čas]]. Nekateri Čehi so njegovo postavitev in lokacijo povezovali s [[hegemonija|hegemonijo]] [[Habsburžani|Habsburžanov]] v njihovi državi, po razglasitvi neodvisnosti Češkoslovaške leta 1918 pa je množica ljudi ta stari spomenik v višku revolucionarnega žara podrla in uničila. Steber je bil leta 2020 obnovljen.
[[File:Wien Graben Pestsäule Ostseite.jpg|thumb| Kužni steber, Dunaj, Avstrija]]
Osnovni model, ki je navdihnil gradnjo večine stebrov Svete Trojice, je ''Pestsäule'' ali ''Dreifaltigkeitssäule'' ("Kuga" ali "steber Svete Trojice") na Grabenplatzu na Dunaju, zgrajen po kugi leta 1679; v tem spomeniku je steber popolnoma izginil v marmornih oblakih in ogromnih svetnikih, angelih in puttih. Obdobje teh verskih struktur je doseglo vrhunec z izjemnim [[Steber Svete trojice, Olomouc|stebrom Svete Trojice]] na Zgornjem trgu (''Horní náměstí'') v [[Olomouc]]u. Ta spomenik, zgrajen kmalu po kugi, ki je prizadela Moravsko (danes del Češke) med letoma 1714 in 1716, je bil izjemen zaradi svoje monumentalnosti, bogatega okrasja in nenavadne kombinacije kiparskega materiala (kamen in pozlačen baker). Njegovo dno je bilo tako veliko, da je bila v notranjosti skrita celo kapela. Ta steber je edini, ki je posamično vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine kot »eden najbolj izjemnih primerov vrhunca srednjeevropskega baročnega umetniškega izraza«.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/859.pdf |format=PDF |title=Olomouc (Czech Republic) |publisher=Ehc.unesco.org |accessdate=2016-06-24}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Commonscat|Marian and Holy Trinity columns}}
{{Commonscat|Plague columns}}
*[http://www.udayton.edu/mary/gallery/column.htm Our Lady and the Column]
*[http://www.your-friend.info/vienna/tour.html#Plague-column The Plague Column in Vienna] A video of the column
*[http://members.tripod.com/romeartlover/Vasi48.html The column at Basilica di Santa Maria Maggiore]
*[http://www.olomouc-tourism.cz/index.asp?gr=4&cat=17&sk=8&lang=cz Holy Trinity Column in Olomouc — pictures]
*[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=859 Holy Trinity Column in Olomouc — UNESCO World Heritage]
*[http://www.czecot.com/cz/?id_tema=337 Povídání o morových sloupech]
[[Kategorija:Spominski stebri]]
[[Kategorija:Arhitektura v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Arhitektura v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Baročni spomeniki]]
[[Kategorija:Kužna znamenja]]
3xjup3nqacactpfhyqjf8xc4q6psxs8
Predloga:Original research inline
10
521706
5724474
2022-07-27T15:14:35Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{ safesubst:<noinclude/>#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B=
<!--{{OR}} begin-->{{Fix
| subst = <includeonly>{{subst:substcheck}}</includeonly>
| link = Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja
| title = Gradivo poleg te oznake {{#if:{{{certain|}}}||verjetno}} vsebuje izvirno raziskovanje.
| text = izvirno raziskovanje{{ safesubst:<noinclude/>#if:{{{certain|}}}||?}}
| date = {{{date|}}}
| cat = [[Kategorija:Članki, ki morda vsebujejo izvirno raziskovanje]]
| cat-date = Kategorija:Članki, ki morda vsebujejo izvirno raziskovanje}}<!--{{OR}} end-->
}}<noinclude>
{{dokumentacija}}
</noinclude>
qj88yf7dsjjpstroyoaq1ocl37cn77z
Predloga:Original research inline/dok
10
521707
5724476
2022-07-27T15:15:47Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{Dokumentacijska podstran}}
<!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. -->
This template tag will categorise tagged articles into [[:Category:Articles that may contain original research]] but not this template itself. This [[Wikipedia:Template index|template]] is a [[Wikipedia:Avoid self-references|self-reference]] and so is part of the Wikipedia project rather than the encyclopedic content.
The intention of this tag is to ''nudge'' fellow editors who may inadvertently (or otherwise) introduce text that ''appears'' based upon original research, into supporting such text through demonstrating its previously researched origins. This tag provides a ''good faith'' means for editors to allow given text of fellow editors to remain ''temporarily'' in a given article until such time as the text's previously researched origins are supported. In the event that researched origins for the text are not produced after a relatively small passage of time (i.e., no more than a few days), the tagging editor would generally be right in assuming that it could be edited or otherwise removed from the article to comply with [[Wikipedia:No original research]]. When a given editor adds this template they must concurrently add corresponding text to the tagged article's talk page to explain their concerns relative to original research for the given tagged text unless talk already exists relative to such concerns. If a given article has been tagged and the tagging editor doesn't ensure that corresponding article talk relative to the tag isn't either already available or added within a short amount of time (i.e., no more than 24 hours) then fellow editors are within their rights to remove the tag or alternatively, add talk in support of its use.
== Usage ==
{{tlc|{{BASEPAGENAME}}|2=date={{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}
:This template's usage is simple, after a passage of text in a given article that appears to be [[Wikipedia:No original research|original research]] one simply tacks on {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} to specify that particular passage as likely being of questionable origin. '''Do not forget''' to ensure that there is corresponding article talk to explain one's usage of this tag.
::For example in the original article the following text may appear:
:::*Based upon the theories of some ancient religious scholars the world is indeed flat.
::To mark this particular passage merely edit in {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} at the end of "flat." so that it will appear in this way:
:::*Based upon the theories of some ancient religious scholars the world is indeed flat.<sup><nowiki>[</nowiki>''[[Wikipedia:No original research|original research?]]''<nowiki>]</nowiki></sup>
Do not use this tag to label text which appears false or doubtful, '''especially''' in the case of [[Wikipedia:Biographies of living persons|biographies of living people]] (see [[Wikipedia:Edit warring#Reverting potentially libellous material|this section of WP:3RR]] as well). In the case of text that appears false or doubtful and is not part of a biography of a living person then move such text to the discussion page and ask for citations of previous research there, otherwise '''remove it'''.
The parameter {{para|certain|y}} (or {{para|certain|true}}, etc.) will remove the "?" and display it as: <sup>[original research]</sup>
== Template data ==
{{TemplateData header}}
<templatedata>
{
"description": "This template is used to identify statements that use analysis or synthesis of published material that serves to reach or imply a conclusion not stated by the sources, or to indicate text which appears to be the unsourced, unpublished conclusions of someone's personal findings. It is normally used without any added parameters, though a date parameter may be set when the tag is placed (if not, the date will be added by a bot later). This template takes no other parameters.",
"params": {
"date": {
"label": "Month and year",
"description": "Provides the month and year; e.g., 'January 2013', but not 'jan13'",
"type": "string",
"autovalue": "{{subst:CURRENTMONTHNAME}} {{subst:CURRENTYEAR}}",
"suggested": true
},
"certain": {
"label": "Certainty indicator",
"description": "If set to any value such as y, yes, true, etc., it will remove the '?' and show '[original research]'.",
"type": "string",
"suggested": false
}
}
}
</templatedata>
== Redirects ==
*{{tl|OR}}
*{{tl|Or}}
*{{tl|OR?}}
*{{tl|Or?}}
*{{tl|Original research?}}
*{{tl|OR inline}}
*{{tl|or-inline}}
== See also ==
*{{tl|Original research span}} — Similar, but the specific text with OR issues is highlighted for clarity
*{{tl|Original research}} — Original research [[Template:Ambox/doc|banner template]] for top of article
*{{tl|Original research section}} — Same, but for section
*{{tl|Synthesis inline}} — The content near this template may contain improper synthesis
*{{tl|Synthesis}} — Article or section may contain improper synthesis (banner template)
*{{tl|Unreferenced}} — Not even a single source is referenced in the article (banner template)
{{inline cleanup tags}}
<includeonly>{{Sandbox other||
<!-- Categories go here; interwikis go in Wikidata. -->
[[Kategorija:Vzdrževalne predloge za citiranje in preverljivost]]
}}</includeonly>
8iwguiuoz74wcmvyxgk5og7k4g83wzr
Predloga:Kdaj
10
521708
5724477
2022-07-27T15:18:03Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{safesubst:<noinclude/>#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B=
<!--{{When}} begin-->{{Fix
| link = Wikipedija:Slogovni priročnik
| text = kdaj?
| title = {{{reason|Časovno obdobje, navedeno ob tej oznaki, je nejasno.}}}
| date = {{{date|}}}
| cat = [[Kategorija:Vsi članki z nejasnim ali dvoumnim časom]]
| cat-date = Category:Vague or ambiguous time
}}<!--{{When}} end-->
}}<noinclude>
{{dokumentacija}}
</noinclude>
5mr3budxott0vu5vt3zcwsjj4rsg3bh
5724478
5724477
2022-07-27T15:18:35Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Predloga:When]] na [[Predloga:Kdaj]]
wikitext
text/x-wiki
{{safesubst:<noinclude/>#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B=
<!--{{When}} begin-->{{Fix
| link = Wikipedija:Slogovni priročnik
| text = kdaj?
| title = {{{reason|Časovno obdobje, navedeno ob tej oznaki, je nejasno.}}}
| date = {{{date|}}}
| cat = [[Kategorija:Vsi članki z nejasnim ali dvoumnim časom]]
| cat-date = Category:Vague or ambiguous time
}}<!--{{When}} end-->
}}<noinclude>
{{dokumentacija}}
</noinclude>
5mr3budxott0vu5vt3zcwsjj4rsg3bh
Predloga:When
10
521709
5724479
2022-07-27T15:18:35Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Predloga:When]] na [[Predloga:Kdaj]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Predloga:Kdaj]]
gcxofit2rxyv7jyt3i17nm0doqygiiw
Lemki
0
521710
5724488
2022-07-27T16:07:25Z
Octopus
13285
uvod
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
1l57rnxcmshln1ufnn6c1umbf7v6h4d
5724515
5724488
2022-07-27T17:21:16Z
Octopus
13285
/* Opomba */ ozemlje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
a5gqd5yyzgerxfvf3kew9waigg4m3ny
5724551
5724515
2022-07-27T18:40:38Z
Octopus
13285
/* Ozemlje */ zgodovina
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Zgodovina==
[[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]]
[[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']]
Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov,
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
dj3vbqg4ik27sr61ain0bdcq6i229uq
5724554
5724551
2022-07-27T18:47:19Z
Octopus
13285
/* Zgodovina */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Zgodovina==
[[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]]
[[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']]
Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov, <ref name="UNESCO"/> in Vlahov v 14. in 15. stoletju.<ref name="Magocsi1995"/><ref name="UNESCO"/><ref>{{cite journal|author=Ewa Kocój|title=Heritage without heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlach minority in Europe in the context of an interdisciplinary research project|date=2015|journal=Balcanica Posnaniensia Acta et Studia. Baner|publisher=Jagiellonian University, Faculty of Management and Social Communication, Kraków, Poland|volume=22|issue=1|pages=141–142|quote=Med Lemki in Bojki, ki so bili predstavniki vlaške manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini, prevladuje pravoslavna vera in nato grškokatoliška cerkev ... Huculi, ki naseljujejo jugozahod Ukrajine (Čornohora) oz. sever Romunije so večinoma pravoslavni in v veliko manjši meri grkokatoliki. }}</ref>
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
jd9i9ucp10h6bm8zudexgbbfsiky3oe
5724645
5724554
2022-07-28T06:01:47Z
Octopus
13285
/* Zgodovina */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Zgodovina==
[[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]]
[[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']]
Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov, <ref name="UNESCO"/> in Vlahov v 14. in 15. stoletju.<ref name="Magocsi1995"/><ref name="UNESCO"/><ref>{{cite journal|author=Ewa Kocój|title=Heritage without heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlach minority in Europe in the context of an interdisciplinary research project|date=2015|journal=Balcanica Posnaniensia Acta et Studia. Baner|publisher=Jagiellonian University, Faculty of Management and Social Communication, Kraków, Poland|volume=22|issue=1|pages=141–142|quote=Med Lemki in Bojki, ki so bili predstavniki vlaške manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini, prevladuje pravoslavna vera in nato grškokatoliška cerkev ... Huculi, ki naseljujejo jugozahod Ukrajine (Čornohora) oz. sever Romunije so večinoma pravoslavni in v veliko manjši meri grkokatoliki.}}</ref>
Lemkija je v času poljske srednjeveške dinastije [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, vendar je bila pogosto predmet spora s sosednjo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Mesto Sanok, na primer, ki je takrat pripadalo Poljski, je leta 981 osvojil [[Vladimir I. Kijevski]]. Leta 1018 je bil vrnjen Poljski, leta 1031 nazaj Kijevski Rusiji in leta 1340 ([[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]]) nazaj Poljski. Mesto Sanok je bilo prvič omenjeno v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] leta 1150. Lemki so po delitvi Poljske leta 1772 postali etnična manjšina v avstrijski provinci Galicija in Londomerija.<ref name="Levinson 1994 69"/> Množično izseljevanje s tega ozemlja na zahod zaradi ekonomskih razlogov se je začelo v poznem 19. stoletju. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so Lemki ustanovili dve kratkotrajni republiki, rusofilsko Lemkovsko-rusinsko republiko na zahodu Galicije, in ukrajinofilsko republiko Komancza.
Ocenjuje se, da je v poljskem delu Lemkije leta 1939 živelo okoli 130.000 do 140.000 Lemkov. Depopulacija teh dežel se je zgodila s prisilno preselitvijo, sprva v Sovjetsko zvezo približno 90.000 ljudi in kasneje v na novo pridobljene zahodne dežele Poljske približno 35.000 ljudi v [[Operacija Visla|operaciji Visla]] v poznih 1940. letih. To dejanje je odredila država, da bi odstranila civilno prebivalstvo, ki bi lahko podprlo gverilce v vojni, ki jo je vodila Ukrajinska uporniška vojska na jugovzhodu Poljske.
Približno 5000 lemkovskih družin se je med letoma 1957 in 1958 vrnilo v svoje domače regije na Poljskem.<ref name=lemkorepublic>[http://www.lemko.org/rzeczpospolita/hladyk.html ''Lemko Republic of Florynka/Ruska narodna respublika Lemkiv''].</ref> Pravica do vrnitve jim je bila uradno podeljena leta 1956. Lemkovsko prebivalstvo v poljskem delu Lemkovine danes šteje le okoli 10.000–15.000 oseb. Približno 50.000 Lemkov živi v zahodnem in severnem delu Poljske, kamor so bili preseljeni v nekdanje nemške vasi na območjih, ki so bila predana Poljski. Med temi se je v popisu leta 2002 za Lemke opredelilo 5863 ljudi. Na Poljskem daj prebiva verjetno okoli 60.000 etničnih Lemkov. V Lemkovini živijo v vaseh Łosie, Krynica-Zdrój, Nowica, Zdynia, Gładyszów, Hańczowa, Zyndranowa, Uście Gorlickie, Bartne, Binczarowa in Bielanka. Drugje jih je mogoče najti v Mokrem, Szczawni, Kulaszni, Rzepedźu, Turzańsku, Komańczi, Sanoku, Nowy Sączu in Gorlicah.
Leta 1968 je bil v Zyndranowi odprt muzej na prostem, posvečen kulturi Lemkov, v Zdyniji pa se vsako leto prireja festival Lemkov.
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
2hwe37n0vpexwyl6pxe3rddllgby5tg
5724651
5724645
2022-07-28T06:38:42Z
Octopus
13285
/* Opomba */ jezik
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Zgodovina==
[[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]]
[[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']]
Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov, <ref name="UNESCO"/> in Vlahov v 14. in 15. stoletju.<ref name="Magocsi1995"/><ref name="UNESCO"/><ref>{{cite journal|author=Ewa Kocój|title=Heritage without heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlach minority in Europe in the context of an interdisciplinary research project|date=2015|journal=Balcanica Posnaniensia Acta et Studia. Baner|publisher=Jagiellonian University, Faculty of Management and Social Communication, Kraków, Poland|volume=22|issue=1|pages=141–142|quote=Med Lemki in Bojki, ki so bili predstavniki vlaške manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini, prevladuje pravoslavna vera in nato grškokatoliška cerkev ... Huculi, ki naseljujejo jugozahod Ukrajine (Čornohora) oz. sever Romunije so večinoma pravoslavni in v veliko manjši meri grkokatoliki.}}</ref>
Lemkija je v času poljske srednjeveške dinastije [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, vendar je bila pogosto predmet spora s sosednjo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Mesto Sanok, na primer, ki je takrat pripadalo Poljski, je leta 981 osvojil [[Vladimir I. Kijevski]]. Leta 1018 je bil vrnjen Poljski, leta 1031 nazaj Kijevski Rusiji in leta 1340 ([[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]]) nazaj Poljski. Mesto Sanok je bilo prvič omenjeno v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] leta 1150. Lemki so po delitvi Poljske leta 1772 postali etnična manjšina v avstrijski provinci Galicija in Londomerija.<ref name="Levinson 1994 69"/> Množično izseljevanje s tega ozemlja na zahod zaradi ekonomskih razlogov se je začelo v poznem 19. stoletju. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so Lemki ustanovili dve kratkotrajni republiki, rusofilsko Lemkovsko-rusinsko republiko na zahodu Galicije, in ukrajinofilsko republiko Komancza.
Ocenjuje se, da je v poljskem delu Lemkije leta 1939 živelo okoli 130.000 do 140.000 Lemkov. Depopulacija teh dežel se je zgodila s prisilno preselitvijo, sprva v Sovjetsko zvezo približno 90.000 ljudi in kasneje v na novo pridobljene zahodne dežele Poljske približno 35.000 ljudi v [[Operacija Visla|operaciji Visla]] v poznih 1940. letih. To dejanje je odredila država, da bi odstranila civilno prebivalstvo, ki bi lahko podprlo gverilce v vojni, ki jo je vodila Ukrajinska uporniška vojska na jugovzhodu Poljske.
Približno 5000 lemkovskih družin se je med letoma 1957 in 1958 vrnilo v svoje domače regije na Poljskem.<ref name=lemkorepublic>[http://www.lemko.org/rzeczpospolita/hladyk.html ''Lemko Republic of Florynka/Ruska narodna respublika Lemkiv''].</ref> Pravica do vrnitve jim je bila uradno podeljena leta 1956. Lemkovsko prebivalstvo v poljskem delu Lemkovine danes šteje le okoli 10.000–15.000 oseb. Približno 50.000 Lemkov živi v zahodnem in severnem delu Poljske, kamor so bili preseljeni v nekdanje nemške vasi na območjih, ki so bila predana Poljski. Med temi se je v popisu leta 2002 za Lemke opredelilo 5863 ljudi. Na Poljskem daj prebiva verjetno okoli 60.000 etničnih Lemkov. V Lemkovini živijo v vaseh Łosie, Krynica-Zdrój, Nowica, Zdynia, Gładyszów, Hańczowa, Zyndranowa, Uście Gorlickie, Bartne, Binczarowa in Bielanka. Drugje jih je mogoče najti v Mokrem, Szczawni, Kulaszni, Rzepedźu, Turzańsku, Komańczi, Sanoku, Nowy Sączu in Gorlicah.
Leta 1968 je bil v Zyndranowi odprt muzej na prostem, posvečen kulturi Lemkov, v Zdyniji pa se vsako leto prireja festival Lemkov.
==Jezik==
[[Slika:Zyndranowa skansen.jpg|thumb|left|250px|Muzej Lemkov na prostem v vasi Zyndranowa]]
Slovanska narečja Srednje Evrope tvorijo, ali so pred standardizacijo tvorila, narečni kontinuum z nejasnimi mejami med sosednjimi različicami. Vprašanje jezikovnih meja postalo kontroverzno politično vprašanje po razpadu Avstro-Ogrske in pozneje Sovjetske zveze na nacionalne države, od katerih je imela vsaka samo en uradni jezik. Lemkovska narečja si delijo številne značilnosti z drugimi karpatskimi narečji, ki jih zunanji jezikoslovci pogosto združujejo v [[Rusinščina|rusinski jezik]].<ref>{{cite web |url=http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |title=The Rusyns |publisher=Rusyn |access-date=26. marca 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509123945/http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |archive-date=9. maja 2008 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite book |editor1-first=Paul Joseph|editor1-last=Best |editor2-first=Jarosław |editor2-last=Moklak |title=The Lemkos of Poland: articles and essays |series=Carpatho-Slavic Studies |volume=1-3 |year=2000 |publisher=Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press |location=New Haven, Cracow |isbn=978-83-912018-3-1 |oclc=231621583}}</ref> Mnogo Ukrajincev kljub temu meni, da je rusinščina kot celota, vključno z lemščino, narečje ukrajinščine. Lemki se nagibajo k temu, da svoj jezik imenujejo preprosto "lemški" in ne ukrajinski ali rusinski.
Na lemkovsko narečje so močno vplivali jeziki sosednjih ljudstev in vladajoče elite. Lemški govor vključuje nekatere vzorce, ki se ujemajo s poljskim in slovaškinm jezikm, zato ga nekateri imenujejo prehodno narečje med [[Poljščina|poljščino]] in [[Slovaščina|slovaščino]]. Nekateri celo menijo, da je lemško narečje v vzhodni Slovaški narečje slovaškega jezika.
Metodyj Trochanovskij je leta sestavil ''Lemkovski abecednik'' (''Perša knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1935) in ''Prvo berilo'' (''Druha knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1936) za rabo v šolah na lemkovsko govorečem območju Poljske.<ref>{{cite book |last1=Horbal |first1=Bogdan|author-link1=|editor1-first=Richard D.|editor1-last=Custer|title=Rusyn-American Almanac of the Carpatho-Rusyn Society 10th Anniversary 2004–2005 |year=2005 |location=Pittsburgh, Pennsylvania |pages=81–91|chapter=The Rusyn Movement among the Galician Lemkos|chapter-url=http://www.lemko.org/scholar/horbal/94.pdf}}</ref> Leta 1934 je bila lemkovščina uvedena kot učni jezik v šolah v Lemkovini. Učenci so se učili iz učbenikov, ki jih je pripravil Trochanovskij in izdala Državna založba. Tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so poljske oblasti te učbenike nadomestile z ukrajinskimi.<ref>{{cite web|last1=Duć-Fajfer|first1=Helena|title=Szkolnictwo na Łemkowszczyźnie (Schooling in the Lemko region)|url=http://lemkowski.revitalization.al.uw.edu.pl/?sem=1&topic=24|website=revitalization.al.uw.edu.pl|publisher=University of Warsaw|access-date=2. junija 2018|language=pl}}</ref> Pomembna terenska dela o lemkovskem narečju je opravil poljski jezikoslovec Zdzisław Stieber pred njihovim razpršitvijo.
Po podatkih Centralnega statističnega urada Poljske so v šolskem letu 2010–2011 lemkovščino poučevali kot prvi jezik v dvajsetih osnovnih šolah in medšolskih skupinah ter v desetih šolah in medšolskih skupinah na nižji srednji stopnji, kjer je pouk obiskovalo 188 učencev.<ref>{{cite book |last1=Hornsby |first1=Michael |title=Revitalizing Minority Languages: New Speakers of Breton, Yiddish and Lemko |date=2015 |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-49880-9 |page=97}}</ref>
V poznem 20. stoletju so nekateri Lemki/Rusini, predvsem izseljenci z območja južnih pobočij Karpatov v današnji Slovaški, začeli kodificirati standardno slovnico lemškega narečja, ki je bila predstavljena 27. januarja 1995 v Prešovu, Slovaška. Leta 2013 je Peter Krynyckij v lemkovščino prevedel slavni roman ''[[Mali princ]]''.<ref>[http://www.petit-prince-collection.com/lang/show_livre.php?lang=en&id=2812 Little Prince nr. PP-2812 / Lemkovian (petit-prince-collection.com)]</ref>
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
ch03jz5dw4j01m3o2c52508takag7sw
5724729
5724651
2022-07-28T11:19:16Z
Octopus
13285
/* Jezik */ vera
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
| group = Lemki
| image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]]
| caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah
| population =
| region1 = {{SVK}}
| pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}}
| ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}}
| pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
| ref2 =
| region3 = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop3 = 672 <small>(2001)</small>
| ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref>
| languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]]
| flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref>
| rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami
| related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]]
}}
'''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]].
Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani).
Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref>
==Ozemlje==
Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac.
Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa
del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko.
Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu.
==Zgodovina==
[[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]]
[[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']]
Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov, <ref name="UNESCO"/> in Vlahov v 14. in 15. stoletju.<ref name="Magocsi1995"/><ref name="UNESCO"/><ref>{{cite journal|author=Ewa Kocój|title=Heritage without heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlach minority in Europe in the context of an interdisciplinary research project|date=2015|journal=Balcanica Posnaniensia Acta et Studia. Baner|publisher=Jagiellonian University, Faculty of Management and Social Communication, Kraków, Poland|volume=22|issue=1|pages=141–142|quote=Med Lemki in Bojki, ki so bili predstavniki vlaške manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini, prevladuje pravoslavna vera in nato grškokatoliška cerkev ... Huculi, ki naseljujejo jugozahod Ukrajine (Čornohora) oz. sever Romunije so večinoma pravoslavni in v veliko manjši meri grkokatoliki.}}</ref>
Lemkija je v času poljske srednjeveške dinastije [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, vendar je bila pogosto predmet spora s sosednjo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Mesto Sanok, na primer, ki je takrat pripadalo Poljski, je leta 981 osvojil [[Vladimir I. Kijevski]]. Leta 1018 je bil vrnjen Poljski, leta 1031 nazaj Kijevski Rusiji in leta 1340 ([[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]]) nazaj Poljski. Mesto Sanok je bilo prvič omenjeno v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] leta 1150. Lemki so po delitvi Poljske leta 1772 postali etnična manjšina v avstrijski provinci Galicija in Londomerija.<ref name="Levinson 1994 69"/> Množično izseljevanje s tega ozemlja na zahod zaradi ekonomskih razlogov se je začelo v poznem 19. stoletju. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so Lemki ustanovili dve kratkotrajni republiki, rusofilsko Lemkovsko-rusinsko republiko na zahodu Galicije, in ukrajinofilsko republiko Komancza.
Ocenjuje se, da je v poljskem delu Lemkije leta 1939 živelo okoli 130.000 do 140.000 Lemkov. Depopulacija teh dežel se je zgodila s prisilno preselitvijo, sprva v Sovjetsko zvezo približno 90.000 ljudi in kasneje v na novo pridobljene zahodne dežele Poljske približno 35.000 ljudi v [[Operacija Visla|operaciji Visla]] v poznih 1940. letih. To dejanje je odredila država, da bi odstranila civilno prebivalstvo, ki bi lahko podprlo gverilce v vojni, ki jo je vodila Ukrajinska uporniška vojska na jugovzhodu Poljske.
Približno 5000 lemkovskih družin se je med letoma 1957 in 1958 vrnilo v svoje domače regije na Poljskem.<ref name=lemkorepublic>[http://www.lemko.org/rzeczpospolita/hladyk.html ''Lemko Republic of Florynka/Ruska narodna respublika Lemkiv''].</ref> Pravica do vrnitve jim je bila uradno podeljena leta 1956. Lemkovsko prebivalstvo v poljskem delu Lemkovine danes šteje le okoli 10.000–15.000 oseb. Približno 50.000 Lemkov živi v zahodnem in severnem delu Poljske, kamor so bili preseljeni v nekdanje nemške vasi na območjih, ki so bila predana Poljski. Med temi se je v popisu leta 2002 za Lemke opredelilo 5863 ljudi. Na Poljskem daj prebiva verjetno okoli 60.000 etničnih Lemkov. V Lemkovini živijo v vaseh Łosie, Krynica-Zdrój, Nowica, Zdynia, Gładyszów, Hańczowa, Zyndranowa, Uście Gorlickie, Bartne, Binczarowa in Bielanka. Drugje jih je mogoče najti v Mokrem, Szczawni, Kulaszni, Rzepedźu, Turzańsku, Komańczi, Sanoku, Nowy Sączu in Gorlicah.
Leta 1968 je bil v Zyndranowi odprt muzej na prostem, posvečen kulturi Lemkov, v Zdyniji pa se vsako leto prireja festival Lemkov.
==Jezik==
[[Slika:Zyndranowa skansen.jpg|thumb|left|250px|Muzej Lemkov na prostem v vasi Zyndranowa]]
Slovanska narečja Srednje Evrope tvorijo, ali so pred standardizacijo tvorila, narečni kontinuum z nejasnimi mejami med sosednjimi različicami. Vprašanje jezikovnih meja postalo kontroverzno politično vprašanje po razpadu Avstro-Ogrske in pozneje Sovjetske zveze na nacionalne države, od katerih je imela vsaka samo en uradni jezik. Lemkovska narečja si delijo številne značilnosti z drugimi karpatskimi narečji, ki jih zunanji jezikoslovci pogosto združujejo v [[Rusinščina|rusinski jezik]].<ref>{{cite web |url=http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |title=The Rusyns |publisher=Rusyn |access-date=26. marca 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509123945/http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |archive-date=9. maja 2008 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite book |editor1-first=Paul Joseph|editor1-last=Best |editor2-first=Jarosław |editor2-last=Moklak |title=The Lemkos of Poland: articles and essays |series=Carpatho-Slavic Studies |volume=1-3 |year=2000 |publisher=Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press |location=New Haven, Cracow |isbn=978-83-912018-3-1 |oclc=231621583}}</ref> Mnogo Ukrajincev kljub temu meni, da je rusinščina kot celota, vključno z lemščino, narečje ukrajinščine. Lemki se nagibajo k temu, da svoj jezik imenujejo preprosto "lemški" in ne ukrajinski ali rusinski.
Na lemkovsko narečje so močno vplivali jeziki sosednjih ljudstev in vladajoče elite. Lemški govor vključuje nekatere vzorce, ki se ujemajo s poljskim in slovaškinm jezikm, zato ga nekateri imenujejo prehodno narečje med [[Poljščina|poljščino]] in [[Slovaščina|slovaščino]]. Nekateri celo menijo, da je lemško narečje v vzhodni Slovaški narečje slovaškega jezika.
Metodyj Trochanovskij je leta sestavil ''Lemkovski abecednik'' (''Perša knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1935) in ''Prvo berilo'' (''Druha knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1936) za rabo v šolah na lemkovsko govorečem območju Poljske.<ref>{{cite book |last1=Horbal |first1=Bogdan|author-link1=|editor1-first=Richard D.|editor1-last=Custer|title=Rusyn-American Almanac of the Carpatho-Rusyn Society 10th Anniversary 2004–2005 |year=2005 |location=Pittsburgh, Pennsylvania |pages=81–91|chapter=The Rusyn Movement among the Galician Lemkos|chapter-url=http://www.lemko.org/scholar/horbal/94.pdf}}</ref> Leta 1934 je bila lemkovščina uvedena kot učni jezik v šolah v Lemkovini. Učenci so se učili iz učbenikov, ki jih je pripravil Trochanovskij in izdala Državna založba. Tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so poljske oblasti te učbenike nadomestile z ukrajinskimi.<ref>{{cite web|last1=Duć-Fajfer|first1=Helena|title=Szkolnictwo na Łemkowszczyźnie (Schooling in the Lemko region)|url=http://lemkowski.revitalization.al.uw.edu.pl/?sem=1&topic=24|website=revitalization.al.uw.edu.pl|publisher=University of Warsaw|access-date=2. junija 2018|language=pl}}</ref> Pomembna terenska dela o lemkovskem narečju je opravil poljski jezikoslovec Zdzisław Stieber pred njihovim razpršitvijo.
Po podatkih Centralnega statističnega urada Poljske so v šolskem letu 2010–2011 lemkovščino poučevali kot prvi jezik v dvajsetih osnovnih šolah in medšolskih skupinah ter v desetih šolah in medšolskih skupinah na nižji srednji stopnji, kjer je pouk obiskovalo 188 učencev.<ref>{{cite book |last1=Hornsby |first1=Michael |title=Revitalizing Minority Languages: New Speakers of Breton, Yiddish and Lemko |date=2015 |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-49880-9 |page=97}}</ref>
V poznem 20. stoletju so nekateri Lemki/Rusini, predvsem izseljenci z območja južnih pobočij Karpatov v današnji Slovaški, začeli kodificirati standardno slovnico lemškega narečja, ki je bila predstavljena 27. januarja 1995 v Prešovu, Slovaška. Leta 2013 je Peter Krynyckij v lemkovščino prevedel slavni roman ''[[Mali princ]]''.<ref>[http://www.petit-prince-collection.com/lang/show_livre.php?lang=en&id=2812 Little Prince nr. PP-2812 / Lemkovian (petit-prince-collection.com)]</ref>
==Vera==
[[Slika:Svidnik skansen church 01.jpg|250px|thumb|Značilna lesena lemška cerkev v Svidniku, [[Slovaška]]]]
Pomemben vidik kulture Lemkov je njihova globoka zavezanost bizantinskemu krščanstvu, ki je bilo vzhodnim Slovanom predstavljeno iz [[Bizanc]]a prek [[Moravska|Moravske]] s prizadevanji svetih [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] v 9. stoletju. Prvotno so se Lemki držali pravoslavja, a so v 17. stoletju, da bi se izognili latinizaciji, sklenili Brestovsko unijo z Rimskokatoliško cerkvijo.
Večina Lemkov je danes katoličanov vzhodnega ali bizantinskega obreda. Na Poljskem pripadajo Ukrajinski grškokatoliški cerkvi z rimskokatoliško manjšino ali Rusinskokatoliški cerkvi na Slovaškem. Precejšnje število Lemkov pripada [[vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni pravoslavni cerkvi]]. S prizadevanji mučeniškega duhovnika, očeta Maksima Sandoviča, ki ga je Poljska pravoslavna cerkev v 1990. letih razglasila za svetnika, je bilo v zgodnjem 20. stoletju vzhodno pravoslavje ponovno uvedeno na mnoga lemška območja, ki so stoletja pred tem sprejela Brestovsko unijo.
Značilen arhitekturni slog lesenih lemkovskih cerkva je postavitev najvišje kupole cerkvene stavbe ob vhodu v cerkev, v nasprotju s sosednjimi subetničnimi skupinami, kot so Bojki, ki postavljajo najvišjo kupolo v sredini cerkve. Oboje cerkve imajo po tri kupole s številnimi napušči.
==Opomba==
{{notelist}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ljudstva]]
cqtrpcaozq5hwj2mmn9qzogaugbk9k3
Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg
4
521711
5724490
2022-07-27T16:17:32Z
MZaplotnik
13263
nov predlog
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]===
[[Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|340px|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]
* {{info}} Samica '''[[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]''' (''Xysticus cristatus'') in njen plen '''[[kranjska čebela]]''' (''Apis mellifera carnica''), fotografirano na [[Bled]]u, združen niz 7 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 27. julij 2022 (CEST)
re717ne4s4kulai2k67mhn7ohhj6i7d
5724491
5724490
2022-07-27T16:24:15Z
A09090091
188929
/* Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]===
[[Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|340px|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]
* {{info}} Samica '''[[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]''' (''Xysticus cristatus'') in njen plen '''[[kranjska čebela]]''' (''Apis mellifera carnica''), fotografirano na [[Bled]]u, združen niz 7 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Zanimiv in redek motiv.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. julij 2022 (CEST)
s5gkye3hqxzss3uqfpjn8gou78w7f5y
5724671
5724491
2022-07-28T08:03:00Z
Romanm
13
/* Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]===
[[Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|340px|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]
* {{info}} Samica '''[[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]''' (''Xysticus cristatus'') in njen plen '''[[kranjska čebela]]''' (''Apis mellifera carnica''), fotografirano na [[Bled]]u, združen niz 7 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Zanimiv in redek motiv.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
dd422vax03cvsqr4gd6k1xbwqm7rnqb
Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg
4
521712
5724494
2022-07-27T16:35:17Z
MZaplotnik
13263
nov predlog
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]===
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|400px|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]
* {{info}} '''Rjasti vihravček''', predstavnik poddružine ''Hesperiinae'' '''družine [[Debeloglavčki|debeloglavčkov]]''' (''Hesperiidae'') iz reda [[Dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (''Lepidoptera''), fotografiran na [[Bled]]u, združen niz 15 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:34, 27. julij 2022 (CEST)
qtvkn0a0pj1zufvqis02k51w1zvs8ax
5724497
5724494
2022-07-27T16:36:43Z
MZaplotnik
13263
+lat.
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]===
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|400px|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]
* {{info}} '''Rjasti vihravček''' (''Ochlodes sylvanus''), predstavnik poddružine ''Hesperiinae'' '''družine [[Debeloglavčki|debeloglavčkov]]''' (''Hesperiidae'') iz reda [[Dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (''Lepidoptera''), fotografiran na [[Bled]]u, združen niz 15 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:34, 27. julij 2022 (CEST)
cj7g5ks77us3h2dip37skvr1nwarjd7
5724670
5724497
2022-07-28T08:02:36Z
Romanm
13
/* Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg */ za
wikitext
text/x-wiki
===[[:Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]===
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|400px|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]
* {{info}} '''Rjasti vihravček''' (''Ochlodes sylvanus''), predstavnik poddružine ''Hesperiinae'' '''družine [[Debeloglavčki|debeloglavčkov]]''' (''Hesperiidae'') iz reda [[Dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (''Lepidoptera''), fotografiran na [[Bled]]u, združen niz 15 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:34, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
7rdrcg3uhvijbq5nuika8eukywxlwit
Jamuna
0
521713
5724499
2022-07-27T16:40:16Z
Yerpo
8417
škrbina (prevod in priredba uvoda [[:en:Yamuna]])
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river
| name = Jamuna
<!---------------------- IMAGE & MAP -->
| image = File:Vishram Ghat.jpg
| image_size =
| image_caption = svetišče [[Višram Gat]] na Jamuni pri kraju [[Matura, Indija|Matura]] ([[Utar Pradeš]])
| map = Yamunarivermap.jpg
| map_size = 240px
| map_caption = Zemljevid porečja
| pushpin_map =
| pushpin_map_size = 240px
| pushpin_map_caption=
<!---------------------- LOCATION -->
| subdivision_type1 = Država
| subdivision_name1 = [[Indija]]
| subdivision_type2 = Zvezna država
| subdivision_name2 = [[Utarakand]], [[Himačal Pradeš]], [[Utar Pradeš]], [[Harjana]], [[Delhi]]
<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->
| length = 1376 km
| width_min =
| width_avg =
| width_max =
| depth_min =
| depth_avg =
| depth_max =
| discharge1_location= [[Alahabad]]<ref name="JainAgarwal2007-341">{{cite book|last1= Jain|first1= Sharad K.|last2= Agarwal|first2= Pushpendra K.|last3= Singh|first3= Vijay P.|title= Hydrology and water resources of India|url= https://books.google.com/books?id=ZKs1gBhJSWIC&pg=PA341|access-date= 26 April 2011|year= 2007|publisher= Springer|isbn= 978-1-4020-5179-1|page= 341|bibcode= 2007hwri.book.....J}}</ref>
| discharge1_min =
| discharge1_avg = 2950 m³/s
| discharge1_max =
<!---------------------- BASIN FEATURES -->
| source1 = [[Jamunotri]]
| source1_location = Bandarpunč, [[Utarakand]], Indija
| source1_coordinates= {{coord|31|01|0.12|N|78|27|0|E|display=inline}}
| source1_elevation = 3293 m
| mouth = [[Ganges]]
| mouth_location = [[Triveni Sangam]], [[Alahabad]], [[Indija]]
| mouth_coordinates = {{coord|25|25|11.44|N|81|53|5.80|E|display=inline,title}}
| mouth_elevation = 74 m
| progression =
| river_system =
| basin_size = 366.223 km²
| tributaries_left = [[Hindon]], Hanuman Ganga, [[Sasur Kaderi]]
| tributaries_right = [[Tons]], Giri, Baghain, [[Čambal]], [[Betva]], [[Sind]], [[Ken (reka)|Ken]]
| custom_label =
| custom_data =
| extra =
}}
'''Jamuna''' je reka v [[Indija|Indiji]], drugi največji pritok [[Ganges]]a in njegov najdaljši v Indiji. Izvira iz ledenika [[Jamunotri]] na jugozahodnem pobočju masiva [[Bandarpunč]] na nadmorski višini 3293 m v [[Mala Himalaja|Mali Himalaji]], nakar teče v dolžini 1376 km proti jugu in jugovzhodu do izliva v Ganges pri [[Alahabad]]u. Porečje obsega 366.223 km², kar predstavlja 40,2 % vsega porečja Gangesa.
V svojem toku prečka več indijskih zveznih držav in ozemelj: izvir je v [[Utarakand]]u, nakar od sotočja z reko [[Tons]] tvori mejo med Utarakandom in [[Himačal Pradeš]]em, nato pa med [[Harjana|Harjano]] in [[Utar Pradeš]]em. Na koncu zgornjega toka prečka [[Delhi|Ozemlje državnega glavnega mesta Delhi]]. Od tam teče spet po meji med Utarakandom in Utar Pradešem, po približno 100 km pa znotraj Utar Pradeša mimo mesta [[Agra, Indija|Agra]] do sotočja z največjim pritokom, [[Čambal]]om. Skupna reka nato pod imenom Jamuna nadaljuje tok proti jugovzhodu do izliva v Ganges. Na poti preko [[indo-gangeško nižavje|indo-gangeškega nižavja]] tvori izjemno rodovitno aluvialno regijo [[Doab]] med Jamuno in Gangesom.<ref name=hy>{{cite book |title= Hydrology and water resources of India—Volume 57 of Water science and technology library |last= Jain |first= Sharad K.
|author2= Pushpendra K. Agarwal |author3= Vijay P. Singh |year= 2007|publisher= Springer|isbn= 978-1-4020-5179-1|pages= 344–354 |url= https://books.google.com/books?id=ZKs1gBhJSWIC&q=Yamuna+River&pg=RA1-PA345 }}</ref><ref name=brit>{{cite book |title= Students' Britannica India, Volumes 1-5 |last= Hoiberg |first= Dale|year= 2000|publisher= Popular Prakashan|isbn= 0-85229-760-2|pages= 290–291|url= https://books.google.com/books?id=DPP7O3nb3g0C&q=Yamuna+River&pg=PA290 }}</ref>
Od Jamune je odvisnih skoraj 57 milijonov ljudi, predstavlja denimo skoraj tri četrtine zaloge vode za Delhi. Njen letni tok znaša 97 milijard kubičnih metrov vode, od tega ljudje porabijo štiri milijarde (skoraj vse za [[namakanje]]).<ref name=hy/><ref name=brit/> Podobno kot Ganges je predmet čaščenja v [[Hinduizem|Hinduizmu]], kot boginja Jamuna. Po hindujskem izročilu je hči boga sonca [[Surja|Surje]] in sestra boga smrti [[Jama (mitologija)|Jame]], imenujejo jo tudi Jami. Legenda pravi, da kopanje v njeni sveti vodi odreši človeka trpljenja smrti.<ref name=hy/><ref name=brit/> Sotočje ([[Triveni Sangam]]) z Gangesom je kraj pomembnega hindujskega festivala [[Kumb Mela]], ki se odvija vsakih 12 let.<ref name=maclean2003>{{cite journal|title=Making the Colonial State Work for You: The Modern Beginnings of the Ancient Kumbh Mela in Allahabad | last=Maclean | first=Kama | journal=The Journal of Asian Studies| year=2003| volume=62| pages=873–905| number=3| doi=10.2307/3591863| jstor=3591863| s2cid=162404242 }}</ref>
V zgornjem toku, približno 375 km dolžine, je kakovost vode razmeroma dobra, v Delhiju pa se vanjo izlivajo številni manjši, a močno onesnaženi pritoki, ter nekaj neposrednih iztokov iz kanalizacije, zato je Jamuna vse od tam do sotočja s Čambalom izjemno onesnažena; odsek med jezovoma Vazirabad in Okla v Delhiju je dolg 22 km, manj kot 2 % dolžine reke, a prispeva skoraj 80 % onesnaženosti.<ref name=newindianexpress-27Jul21>{{cite news | url=https://www.newindianexpress.com/cities/delhi/2021/jul/27/yamuna-not-fit-for-bathing-says-govt-report-2336014.html |title=Yamuna not fit for bathing, says govt report |date=2021-07-27 |work=The New Indian Express |language=en |access-date=2021-07-27}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Yamuna River|Jamuna}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-reka}}
[[Kategorija:Pritoki Gangesa]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
[[Kategorija:Delhi]]
m5dv08duyyttmi6ki0bya15t61i21n5
5724505
5724499
2022-07-27T16:55:09Z
Yerpo
8417
dodal [[Kategorija:Svete reke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river
| name = Jamuna
<!---------------------- IMAGE & MAP -->
| image = File:Vishram Ghat.jpg
| image_size =
| image_caption = svetišče [[Višram Gat]] na Jamuni pri kraju [[Matura, Indija|Matura]] ([[Utar Pradeš]])
| map = Yamunarivermap.jpg
| map_size = 240px
| map_caption = Zemljevid porečja
| pushpin_map =
| pushpin_map_size = 240px
| pushpin_map_caption=
<!---------------------- LOCATION -->
| subdivision_type1 = Država
| subdivision_name1 = [[Indija]]
| subdivision_type2 = Zvezna država
| subdivision_name2 = [[Utarakand]], [[Himačal Pradeš]], [[Utar Pradeš]], [[Harjana]], [[Delhi]]
<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->
| length = 1376 km
| width_min =
| width_avg =
| width_max =
| depth_min =
| depth_avg =
| depth_max =
| discharge1_location= [[Alahabad]]<ref name="JainAgarwal2007-341">{{cite book|last1= Jain|first1= Sharad K.|last2= Agarwal|first2= Pushpendra K.|last3= Singh|first3= Vijay P.|title= Hydrology and water resources of India|url= https://books.google.com/books?id=ZKs1gBhJSWIC&pg=PA341|access-date= 26 April 2011|year= 2007|publisher= Springer|isbn= 978-1-4020-5179-1|page= 341|bibcode= 2007hwri.book.....J}}</ref>
| discharge1_min =
| discharge1_avg = 2950 m³/s
| discharge1_max =
<!---------------------- BASIN FEATURES -->
| source1 = [[Jamunotri]]
| source1_location = Bandarpunč, [[Utarakand]], Indija
| source1_coordinates= {{coord|31|01|0.12|N|78|27|0|E|display=inline}}
| source1_elevation = 3293 m
| mouth = [[Ganges]]
| mouth_location = [[Triveni Sangam]], [[Alahabad]], [[Indija]]
| mouth_coordinates = {{coord|25|25|11.44|N|81|53|5.80|E|display=inline,title}}
| mouth_elevation = 74 m
| progression =
| river_system =
| basin_size = 366.223 km²
| tributaries_left = [[Hindon]], Hanuman Ganga, [[Sasur Kaderi]]
| tributaries_right = [[Tons]], Giri, Baghain, [[Čambal]], [[Betva]], [[Sind]], [[Ken (reka)|Ken]]
| custom_label =
| custom_data =
| extra =
}}
'''Jamuna''' je reka v [[Indija|Indiji]], drugi največji pritok [[Ganges]]a in njegov najdaljši v Indiji. Izvira iz ledenika [[Jamunotri]] na jugozahodnem pobočju masiva [[Bandarpunč]] na nadmorski višini 3293 m v [[Mala Himalaja|Mali Himalaji]], nakar teče v dolžini 1376 km proti jugu in jugovzhodu do izliva v Ganges pri [[Alahabad]]u. Porečje obsega 366.223 km², kar predstavlja 40,2 % vsega porečja Gangesa.
V svojem toku prečka več indijskih zveznih držav in ozemelj: izvir je v [[Utarakand]]u, nakar od sotočja z reko [[Tons]] tvori mejo med Utarakandom in [[Himačal Pradeš]]em, nato pa med [[Harjana|Harjano]] in [[Utar Pradeš]]em. Na koncu zgornjega toka prečka [[Delhi|Ozemlje državnega glavnega mesta Delhi]]. Od tam teče spet po meji med Utarakandom in Utar Pradešem, po približno 100 km pa znotraj Utar Pradeša mimo mesta [[Agra, Indija|Agra]] do sotočja z največjim pritokom, [[Čambal]]om. Skupna reka nato pod imenom Jamuna nadaljuje tok proti jugovzhodu do izliva v Ganges. Na poti preko [[indo-gangeško nižavje|indo-gangeškega nižavja]] tvori izjemno rodovitno aluvialno regijo [[Doab]] med Jamuno in Gangesom.<ref name=hy>{{cite book |title= Hydrology and water resources of India—Volume 57 of Water science and technology library |last= Jain |first= Sharad K.
|author2= Pushpendra K. Agarwal |author3= Vijay P. Singh |year= 2007|publisher= Springer|isbn= 978-1-4020-5179-1|pages= 344–354 |url= https://books.google.com/books?id=ZKs1gBhJSWIC&q=Yamuna+River&pg=RA1-PA345 }}</ref><ref name=brit>{{cite book |title= Students' Britannica India, Volumes 1-5 |last= Hoiberg |first= Dale|year= 2000|publisher= Popular Prakashan|isbn= 0-85229-760-2|pages= 290–291|url= https://books.google.com/books?id=DPP7O3nb3g0C&q=Yamuna+River&pg=PA290 }}</ref>
Od Jamune je odvisnih skoraj 57 milijonov ljudi, predstavlja denimo skoraj tri četrtine zaloge vode za Delhi. Njen letni tok znaša 97 milijard kubičnih metrov vode, od tega ljudje porabijo štiri milijarde (skoraj vse za [[namakanje]]).<ref name=hy/><ref name=brit/> Podobno kot Ganges je predmet čaščenja v [[Hinduizem|Hinduizmu]], kot boginja Jamuna. Po hindujskem izročilu je hči boga sonca [[Surja|Surje]] in sestra boga smrti [[Jama (mitologija)|Jame]], imenujejo jo tudi Jami. Legenda pravi, da kopanje v njeni sveti vodi odreši človeka trpljenja smrti.<ref name=hy/><ref name=brit/> Sotočje ([[Triveni Sangam]]) z Gangesom je kraj pomembnega hindujskega festivala [[Kumb Mela]], ki se odvija vsakih 12 let.<ref name=maclean2003>{{cite journal|title=Making the Colonial State Work for You: The Modern Beginnings of the Ancient Kumbh Mela in Allahabad | last=Maclean | first=Kama | journal=The Journal of Asian Studies| year=2003| volume=62| pages=873–905| number=3| doi=10.2307/3591863| jstor=3591863| s2cid=162404242 }}</ref>
V zgornjem toku, približno 375 km dolžine, je kakovost vode razmeroma dobra, v Delhiju pa se vanjo izlivajo številni manjši, a močno onesnaženi pritoki, ter nekaj neposrednih iztokov iz kanalizacije, zato je Jamuna vse od tam do sotočja s Čambalom izjemno onesnažena; odsek med jezovoma Vazirabad in Okla v Delhiju je dolg 22 km, manj kot 2 % dolžine reke, a prispeva skoraj 80 % onesnaženosti.<ref name=newindianexpress-27Jul21>{{cite news | url=https://www.newindianexpress.com/cities/delhi/2021/jul/27/yamuna-not-fit-for-bathing-says-govt-report-2336014.html |title=Yamuna not fit for bathing, says govt report |date=2021-07-27 |work=The New Indian Express |language=en |access-date=2021-07-27}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Yamuna River|Jamuna}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-reka}}
[[Kategorija:Pritoki Gangesa]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
[[Kategorija:Delhi]]
[[Kategorija:Svete reke]]
p8uxhnzj0xz6alnjyqjcv295c14u52y
Kategorija:Pritoki Gangesa
14
521714
5724502
2022-07-27T16:51:52Z
Yerpo
8417
n
wikitext
text/x-wiki
{{Kategorija v Zbirki|Tributaries of the Ganges River}}
{{ktgr|[[pritok]]ih reke [[Ganges]]}}
[[Kategorija:Ganges]]
[[Kategorija:Pritoki po rekah|Ganges]]
9fp1542tjg0ht01wm10php9dse3fr8s
Kategorija:Ganges
14
521715
5724503
2022-07-27T16:53:05Z
Yerpo
8417
n
wikitext
text/x-wiki
{{kategorija v Zbirki}}
{{catmore}}
[[Kategorija:Reke v Bangladešu]]
[[Kategorija:Reke v Indiji]]
7yy487ofdesbxhe6y4dul3mk777bqed
Rocaille
0
521716
5724525
2022-07-27T17:38:11Z
Ljuba brank
92351
nov iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
[[File:Commode MET DP105696.jpg|thumb|right|250px|Okras na komodi, [[Charles Cressent]] (1745–49), Metropolitanski muzej]]
'''Rocaille''' (francosko: [ʁɔkɑj]) je bil francoski slog razkošnega okrasja z obilico krivulj, kontra-krivulj, valov in elementov po vzoru narave, ki so se pojavili v pohištvu in notranji dekoraciji med zgodnjo vladavino [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] To je bila reakcija na težo in formalnost sloga [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] Začelo se je okoli leta 1710, doseglo vrhunec v 1730-ih in se končalo v poznih 1750-ih, ki ga je nadomestil [[neoklasicizem]].<ref>Larousse Encyclopedia on-line</ref>{{Sfn|Lovreglio|2006|page=369}} To je bil začetek francoskega [[barok|baročnega]] gibanja v pohištvu in dizajnu, pomeni pa tudi začetek [[rokoko]]ja, ki se je do sredine 18. stoletja razširil v Italijo, Bavarsko in Avstrijo.
== Pregled ==
Rocaille je bil razkošen in navdihnjen z naravo, kot rokoko, vendar je bil za razliko od rokokoja običajno simetričen in ni bil preobremenjen z dekoracijo. Ime je dobil po mešanici kamna, školjk in mavca, ki so bili uporabljeni za ustvarjanje slikovitega učinka v ''grotto'' (jamah) v [[renesansa|renesansi]] in po imenu okrasja v obliki školjke, ki je bil pogost element ''rocaille'' dekoracije.{{Sfn|Ducher|1988|page=136}} Leta 1736 je oblikovalec in draguljar Jean Mondon izdal Premier Livre: De forme Rocquaille et Cartel, zbirko načrtov za okrasje pohištva in notranje opreme. To je bila prva pojava v tisku izraza ''rocaille'' za označevanje sloga.<ref>De Morant, Henry, ''Histoire des arts décoratifs'', p. 355</ref>
Slog se je uporabljal predvsem v salonih, nov slog prostora, namenjen vtisu in zabavi gostov. Najvidnejši primer je bil salon princese v [[Hôtel de Soubise]] v [[Pariz]]u, ki sta ga zasnovala [[Germain Boffrand]] in [[Charles-Joseph Natoire]] (1735–40). Značilnosti francoskega rokokoja so bile izjemna umetnost, zlasti v zapletenih okvirjih za ogledala in slike, ki so bili izklesani v mavcu in pogosto pozlačeni; sinusne krivulje in protikrivulje ter uporaba rastlinskih oblik (trte, listi, cvetovi), ki se prepletajo v kompleksne vzorce. Med vodilnimi oblikovalci pohištva v tem slogu sta bila [[Juste-Aurèle Meissonnier]] in [[Charles Cressent]], skupaj z lesnim mojstrom Nicolasom Pineaujem.<ref name="Kleiner2010">{{cite book|last=Kleiner|first=Fred|title=Gardner's art through the ages: the western perspective|url=https://books.google.com/books?id=IJrN8rDirxkC&pg=PA587|access-date=21 February 2011|year=2010|publisher=Cengage Learning|isbn=978-0-495-57355-5|pages=583–584}}</ref>
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Drawing, Design for a Clock Case, ca. 1715 (CH 18170573-2).jpg| Dizajn za ohišje ure Gilles-Marie Oppenordt (1715)
File:Juste-Aurèle Meissonnier - Table de Cabinet., 6th Plate (Study for a Table), pl. 47 in Oeuvre de Juste-Aurele Meissonnier - Google Art Project (down table cropped).jpg| Oblikovanje mize Juste-Aurele Meissonier (ok. 1730)
File:Germain Boffrand - Wall Elevation of the Bedroom of the Prince de Rohan, Hôtel de Soubise, Paris - Google Art Project.jpg| Dizajn za spalnico princa, Hotel de Soubise, avtor Germain Boffrand (1735–40)
File:Design for Mantelpiece and Elaborate Overmantel MET DP803646.jpg| Zasnova kamina in plašča Nicolasa Pineauja (1. polovica 18. stoletja)
File:Juste-Aurèle Meissonnier - Elevation of a Porcelain Writing Set - Google Art Project.jpg| Načrti za pisalni komplet iz porcelana Juste-Aurèle Meissonnier (1748)
File:Alexis Peyrotte - Floral and Acanthus Leaf Design - Google Art Project.jpg| Oblikovanje cvetja in akantovih listov Alexisa Peyrotteja (1750)
</gallery>
== Pohištvo ==
Rocaille dekoracija je bila močno obremenjena z dekoracijo po vzoru školjk, kaskad listov in cvetov, palmovih listov in drugih naravnih elementov. Dekor na stenah in pohištvu je bil običajno iz rezljanega lesa ali mavca, ki je bil pozlačen. Francoski oblikovalec Bernard Toro je leta 1716 izdelal knjigo razkošnih zgodnjih rocajllskih vzorcev, ki je bila široko razširjena po Evropi. Prvi večji rokodelec v slogu je bil Juste-Aurèle Meissonnier, sledili so mu Jean Bérain starejši, Gilles-Marie Oppenordt, Nicolas Pineau in kiparji-modelatorji Thomas Germain, Jacques Caffieri in Nemec Jean-Claude Duplessis.{{Sfn|Lovreglio|2006|page=369}}
Med izdelovalci omar ali ''ébénistes'' (mizar, zlasti tisti, ki dela v ebenovini) rocaille pohištva je bil Mathieu Criaerd (1689–1776), ki je postal mojster leta 1738. Znan je bil predvsem po svojih finih [[marketerie]] ali [[intarzija]]h ter po svojih skrinjah s kitajsko ali japonsko temo, s finim [[Loščevec|loščevcem]] ali lakom ter okraski iz pozlačenega in rezbarjenega brona.{{Sfn|Lovreglio|2006|page=128}}
Druga pomembna osebnost rocaillskega sloga je bil ''ébéntiste'' Charles Cressent (1685–1768), ki je bil mojster tako v cehu rezbarjev lesa kot kiparjev bronastih okraskov, kar je bil redek dosežek, dosežen leta 1708 oziroma 1714. Cressent ni izdeloval samo pohištva za Ludvika XV., ampak tudi za portugalskega kralja in bavarskega volilnega kneza. Najbolj znan je po svojih komodah, knjižnih omaricah in pisalnih mizah, ki so bile pogosto intarzirane s palisandrom in knežjim lesom (iz drevesa ''Dalbergia cearensis'') ter opremljene s posebej finim rocaille ornamentom iz pozlačenega brona, vključno z dojenčki, prepletenimi s pticami in kaskadnim rastlinjem. Uvedel je več slogovnih novosti, vključno z ''espagnolettes à aigrette'', majhnimi doprsnimi kipi mladih žensk, ki so bili nameščeni na vogale njegovih komod in miz. To je postalo pogost okras, ki so ga uporabljali drugi mojstri rocailla.[11]
Drugi pomembni obrtniki pohištva so bili člani družine Cresson, Louis Cresson (1706–1761), Rene Cresson (1705–49) in Michel Cresson (1709–81), vsi pa so poskrbeli za izjemno izdelane stole, omare, komode in drugo pohištvo za kraljeve rezidence. Tudi njuni otroci so med vladavino Ludvika XVI. postali'' menuisiers'' in ''ébénistes''.{{Sfn|Lovreglio|2006|page=127}}
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Commode cintrée style Louis XV, 1ère moitié 18e, feuillage, fleur, coquille 2.JPG| Rocaille ornament iz listov, cvetov in školjk
File:Louis XV armoire 1725-30.jpg| Louis XV Rocaille armoire (1725–30) Charlesa Cressenta, (1725–30)
File:Writing desk - Charles Cressent - Münchner Residenz - DSC07468.JPG| Pisalna miza s špagnoleti Charlesa Cressenta (1730–35)
File:Charles Cressent, Chest of drawers, c. 1730 at Waddesdon Manor.jpg| Komoda Charlesa Cressenta (1730), dvorec Waddesdon
File:Château de Versailles, appartement du Dauphin, bibliothèque, commode, Mathieu Criaerd.jpg| Komoda za dofina Mathieuja Criaerda (1748)
File:Commode, Charles Cressent, Paris, 1745-1749 - Nelson-Atkins Museum of Art - DSC08841.JPG| Komoda Charlesa Cressenta (1745–49), Muzej umetnosti Nelson-Atkins
</gallery>
== Leseni izdelki in notranja dekoracija ==
Rocaille dekoracija je bila pogosta v lesenih stenskih ploščah in drugem notranjem okrasju med letoma 1730 in 1750. Obrobe so bile običajno izdelane iz izrezljanega in pozlačenega lesa ali štukature na beli podlagi. Plošče v okvirjih so pogosto imele tudi dekorativne poslikave, običajno [[arabeska|arabeske]] ali pisane cvetlične vzorce, pogosto pa so prikazovale živali ali eksotične motive, postavljene na Kitajsko, Japonsko ali v Turčijo.
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Salon ovale de la princesse in the Hôtel de Soubise (11).jpg|Salon of the [[Hôtel de Soubise]] v Parizu (1735–40)
File:Boiserie from the Hôtel de Varengeville MET DP214174.jpg| Lesena dela v Hôtel de Varengeville avtor Nicolas Pineau (1735)
File:Office of the Prime Minister @ Hôtel Matignon @ Residence of the Prime Minister of France @ Paris (29733436616).jpg| Okras na stropu urada francoskega predsednika vlade, Hôtel Matignon (1720–25)
File:Hotel de lassay petit salon.JPG| Salon Hôtel de Lassay, ki je zdaj rezidenca predsednika državnega zbora
</gallery>
== Srebro, porcelan in kovinski predmeti ==
Poleg uporabe v pohištvu se je slog pojavil v [[porcelan]]u in kovinskih izdelkih. Leta 1738 je bila ustanovljena Manufacture de Vincennes zahvaljujoč podpori Ludvika XV. in [[Madame de Pompadour]], da bi konkurirala manufakturama v Chantillyju in Meissenu.<ref>[http://collection.cooperhewitt.org/people/18043925/ Sèvres Porcelain Manufactory | People | Collection of Smithsonian Cooper-Hewitt, National Design Museum<!-- Bot generated title -->]</ref> Leta 1756 so manufakturo preselili v stavbo v Sèvresu, zgrajeno na pobudo Madame de Pompadour, blizu njenega dvorca.
Najznamenitejše kovinsko delo v slogu rocaille je vključevalo litoželezne in pozlačene ograje ter vrata, ki jih je ustvaril obdelovalec železa Jean Lamour za novi trg Stanislas v Nancyju med letoma 1750 in 1758, ko je bila vojvodina Lorraine priključena Franciji. Trg je bil dopolnjen z nizom stavb, katerih balkoni in viseče svetilke so se ujemale z rešetkami ograje in vrat.{{Sfn|De Morant|1970|page=376}}
<gallery mode="packed" heights="150">
File:Juste-aurèlie messonier, candelabro d'argento, Parigi, 1734-1735 , 02.JPG| Srebrni kandelabri Juste-Aurèle Meissonnier (1734–35)
File:Wall clock (cartel) MET DP109787.jpg| Okvir za stensko uro Jacquesa Caffierija (1745–50)
File:Nancy Place Stanislas Grilles R03.jpg| Pozlačena litoželezna ograja Place Stanislas v Nancyju (Francija) Jeana Lamourja (1750–58)
File:Place Stanislas, Nancy.jpg| Pozlačen steber iz litega železa na Place Stanislas v Nancyju v Franciji avtor Jean Lamour (1750–58)
Gate - Residence Square Würzburg - DSC02894.JPG| Vrata z dvema kipoma in dovršenimi rešetkami iz kovanega železa v Würzburgu (Nemčija), rešetke Johanna Georga Oegga (1752)
File:Vincennes soft porcelain 1749 1750.jpg| Mehki porcelan Vincennes z rocaille dizajnom in kitajsko sceno (1749–50)
File:Vase Duplessis Vincennes 1753.jpg| Vaza iz porcelana Vincennes Jean-Claude Duplessis (1753)
File:Pendule astronomique de Passemant (25).JPG| Astronomska ura iz pozlačenega brona Jacquesa Caffierija (1754), Muzej Versailles
Bustelli Weihwasserbecken BNM.jpg| Dve pisavi za sveto vodo iz porcelana iz Nymphenburga, model verjetno Franza Antona Bustellija (okoli 1760)
Rudnyánszky mansion. R 15. Rococo faience stove, 18th c. - Budapest.JPG| Madžarska lončena peč iz fajanse, v baročnem dvorcu Rudnyánszky iz Budimpešte (18. stoletje)
</gallery>
== Vpliv in zaton ==
Rocaille je vplival na slog [[Thomas Chippendale|Chippendale]] v Angliji in na delo v Belgiji rojenega bavarskega dekorativnega umetnika Françoisa de Cuvilliésa. Slog je za nekaj časa postal zelo priljubljen tudi v Italiji, zlasti v Benetkah in se razširil v Avstrijo, na Bavarsko in Španijo, kjer je prevzel bolj bujno in preobremenjeno obliko.
Odkritje grških starin, ki se je začelo leta 1738 v [[Herkulanej]]u in zlasti v [[Pompeji]]h leta 1748, je francosko arhitekturo obrnilo v smeri bolj simetričnega in manj razkošnega neoklasicizma in sloga Ludvika XV. Pohištvo in dekoracija sta postala bolj geometrijska; pohištvene noge so postale ravne, podobne rimskim ali grškim stebrom, okrašene rezbarije na zunanjosti pohištva pa so vedno bolj nadomeščali fini vložki iz večbarvnega lesa.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*De Morant, Henry (1970). Histoire des arts décoratifs (in French). Librarie Hachette.
*Ducher, Robert (1988), Caractéristique des Styles (in French), Paris: Flammarion, ISBN 2-08-011539-1
*Renault, Christophe (2006), Les Styles de l'architecture et du mobilier (in French), Paris: Gisserot, ISBN 978-2-877-4746-58
*Wiegant, Claude-Paul (1995), Le Mobilier Français- Transition Louis XVI (in French), Paris: Massin, ISBN 2-7072-0281-9
*Lovreglio, Aurélia and Anne (2006), Dictionnaire des Mobiliers et des Objets d'art du Moyen Âge au XXIe siècle (in French), Paris: Le Robert, ISBN 2-84902-079-6
==Zunanje povezave==
{{commons category|Rocaille}}
[[Kategorija:Rokoko arhitektura]]
[[Kategorija:Baročna umetnost]]
[[Kategorija:Umetnost v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Dekorativna umetnost]]
m6fl6cbevuh9i355mlbq7mtmpt1ns6e
Ekonomska šola Novo mesto
0
521717
5724526
2022-07-27T17:41:13Z
Andrejj
94
novo
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje šola
| name = Ekonomska šola Novo mesto
| image = Ekonomska šola Novo mesto.jpg
| size =
| latitude = 45.7
| longitude = 15.1
| established = [[1946]]
| type = [[javna šola]]
| street = Ulica talcev 3a
| postcode = 8000
| city = [[Novo mesto]]
| country = [[Slovenija]]
| principal= Vladimira Šuštaršič
| age range = 15-23
| website = https://www.esnm.si/
}}
'''Ekonomska šola Novo mesto''' je [[javni zavod]] v [[Novo mesto|Novem mestu]].
Šola izvaja srednješolske programe
* ekonomska gimnazija
* ekonomski tehnik
* medijski tehnik
* trgovec
V okviru šole deluje tudi '''Višja strokovna šola''', ki izvaja programa ekonomist in medijska produkcija.
== Zunanje povezave ==
* [https://www.esnm.si/ Uradna spletna stran]
{{school-stub}}
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1946]]
[[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji||Novo mesto]]
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
{{normativna kontrola}}
qwtkweo1u0j7t5xztkvxgj8b5lsd194
5724548
5724526
2022-07-27T18:24:10Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje šola
| name = Ekonomska šola Novo mesto
| image = Ekonomska šola Novo mesto.jpg
| size =
| latitude = 45.7
| longitude = 15.1
| established = [[1946]]
| type = [[javna šola]]
| street = Ulica talcev 3a
| postcode = 8000
| city = [[Novo mesto]]
| country = [[Slovenija]]
| principal= Vladimira Šuštaršič
| age range = 15–23
| website = https://www.esnm.si/
}}
'''Ekonomska šola Novo mesto''' je [[javni zavod]] v [[Novo mesto|Novem mestu]].
Šola izvaja srednješolske programe:
* ekonomska gimnazija
* ekonomski tehnik
* medijski tehnik
* trgovec
V okviru šole deluje tudi '''Višja strokovna šola''', ki izvaja programa ekonomist in medijska produkcija.
== Zunanje povezave ==
* [https://www.esnm.si/ Uradna spletna stran]
{{school-stub}}
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1946]]
[[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji||Novo mesto]]
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
{{normativna kontrola}}
f9b0lnx7av1abco3nvl570eep4me6bq
Kategorija:Rokoko arhitektura
14
521718
5724527
2022-07-27T17:41:48Z
Ljuba brank
92351
nova
wikitext
text/x-wiki
Kategorija vsebuje članke o [[rokoko arhitektura|rokoko arhitekturi]].
{{Kategorija v Zbirki|Rococo architecture}}
[[Kategorija:Rokoko]]
[[Kategorija:Arhitekturni slogi]]
[[Kategorija:Arhitektura v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura]]
qurm21uwwrqwm0jmxon6ri3cbxii4yb
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola
0
521719
5724528
2022-07-27T17:42:07Z
Andrejj
94
preusmeritev na [[Ekonomska šola Novo mesto]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV[[Ekonomska šola Novo mesto]]
m9sp31984g7ttjb7lysgvvopj6ld465
Kategorija:Rokokojska umetnost
14
521720
5724530
2022-07-27T17:45:48Z
Ljuba brank
92351
nova
wikitext
text/x-wiki
Ta kategorija vključuje umetnost in umetnike iz obdobja [[Rokoko|rokokoja]]. Glej [[Umetnostna zgodovina]] za več informacij o umetnostnih obdobjih.
{{Commons cat|Rococo art}}
{{Cat pair|Manierizem|Umetnost v rokokoju}}
[[Kategorija:18. stoletje v umetnosti]]
[[Kategorija:Rokoko| ]]
[[Kategorija:Zahodna umetnost]]
nm1qjbr0ei4spuk6tumlb1uhxojrfyf
5724693
5724530
2022-07-28T09:21:26Z
TadejM
738
TadejM je premaknil(-a) stran [[Kategorija:Rokoko umetnost]] na [[Kategorija:Rokokojska umetnost]]: najpogostejša in slogovno najustreznejša oblika
wikitext
text/x-wiki
Ta kategorija vključuje umetnost in umetnike iz obdobja [[Rokoko|rokokoja]]. Glej [[Umetnostna zgodovina]] za več informacij o umetnostnih obdobjih.
{{Commons cat|Rococo art}}
{{Cat pair|Manierizem|Umetnost v rokokoju}}
[[Kategorija:18. stoletje v umetnosti]]
[[Kategorija:Rokoko| ]]
[[Kategorija:Zahodna umetnost]]
nm1qjbr0ei4spuk6tumlb1uhxojrfyf
5724702
5724693
2022-07-28T09:27:56Z
TadejM
738
označeno za brisanje
wikitext
text/x-wiki
{{bk|prazna kategorija - rokokojska umetnost in rokoko sta sopomenki}}
Ta kategorija vključuje umetnost in umetnike iz obdobja [[Rokoko|rokokoja]]. Glej [[Umetnostna zgodovina]] za več informacij o umetnostnih obdobjih.
{{Commons cat|Rococo art}}
{{Cat pair|Manierizem|Umetnost v rokokoju}}
[[Kategorija:18. stoletje v umetnosti]]
[[Kategorija:Rokoko| ]]
[[Kategorija:Zahodna umetnost]]
6rsnm1njjn2etmik7a1xpk731viose1
Dekongestiv
0
521721
5724552
2022-07-27T18:43:08Z
Marko3
1829
Nova stran z vsebino: {{v delu}} '''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref> Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo....
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref> Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
89dhc4hqeu80n7py92sl3x3icyudodk
5724557
5724552
2022-07-27T19:00:02Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref> Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Dolgotrajna uporaba nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.
== Sklici ==
{{sklici}}
hzdp3eps9uregf8uad3tktrm1mds0zc
5724563
5724557
2022-07-27T19:07:40Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref> Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Dolgotrajna uporaba nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9-14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
m9dk8vsw2s8ynvujyc9r99xnsd943n4
5724564
5724563
2022-07-27T19:08:00Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref> Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Dolgotrajna uporaba nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
d1zlb5jd15itubxt5z5q8lkutqfuc6n
5724574
5724564
2022-07-27T19:21:51Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupin [[simpatikomimetik]]ov (tudi sistemsko), [[antialergik]]ov in [[glukokortikoid]]ov.<ref name=MS/>
Dolgotrajna uporaba nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
69sab8e2mokhjjf8oujhaduv4vlbadt
5724577
5724574
2022-07-27T19:25:47Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupin [[simpatikomimetik]]ov (tudi sistemsko), [[antialergik]]ov in [[glukokortikoid]]ov.<ref name=MS/>
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
7g02cau4w0y0eifpupkarxsrji1f3sx
5724591
5724577
2022-07-27T20:03:42Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo. Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
llggml7u23fo93rh97h57210xaf4596
5724594
5724591
2022-07-27T20:07:33Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.<ref>{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}</ref>
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
51fs4iqbep2uar5a69fxrydwiabdt0w
5724597
5724594
2022-07-27T20:09:22Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref> ki jih bolnik uporabi skozi usta.<ref name=Madjar/>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.<ref name=Madjar>{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}</ref>
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Nosni dekongestiv se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
kv7dc7awrcc4pzt920hytv3lni4dbxb
5724710
5724597
2022-07-28T09:35:17Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref> ki jih bolnik uporabi skozi usta.<ref name=Madjar/>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.<ref name=Madjar>{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}</ref>
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Uporaba nosnega dekongestiva se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Dekongestivi|*]]
l221n0ix108id6oj6fmnku2nxaav068
5724735
5724710
2022-07-28T11:53:16Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref> ki jih bolnik uporabi skozi usta.<ref name=Madjar/>
Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.<ref name=Madjar>{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}</ref>
Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Uporaba nosnega dekongestiva se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref>
== Mehanizem delovanja ==
Dekongestivi delujejo kot [[simpatomimetik]]i in povzročijo skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[krvna lasnica|lasnic]] v nosni sluznici ter posledično zmanjšujejo njeno nabreklost in s tem odmašijo nos. Zmanjšujejo tudi izločanje sluzi in tako zmanjšajo izcedek iz nosu. Učinek nastopi že po nekaj minutah, po nanosu na nosno sluznico pa delujejo do 12 ur.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Dekongestivi|*]]
kh29vevewyermqv04yjnnxswub1erby
Pogovor:Dekongestiv
1
521722
5724553
2022-07-27T18:45:53Z
Marko3
1829
Nova stran z vsebino: {{WPMED}}
wikitext
text/x-wiki
{{WPMED}}
kciaqos98n2vjaxdwqqihtul8bqhdss
Nosni dekongestiv
0
521723
5724565
2022-07-27T19:08:55Z
Marko3
1829
preusmeritev na [[Dekongestiv]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Dekongestiv]]
r5buwhl3n2oxzwg4ojiglc219qsrn6a
Predloga:Potreben boljši vir
10
521724
5724580
2022-07-27T19:37:42Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{ safesubst:<noinclude/>#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B=
<!--{{Better source}} begin-->{{Fix
| subst = <includeonly>{{subst:</includeonly><includeonly>substcheck}}</includeonly>
| link = Wikipedija:Preverljivost#Viri, ki običajno niso zanesljivi
| text = potreben boljši vir
| class = noprint noexcerpt Template-Fact
| title = {{{reason|Ta trditev potrebuje sklic na boljši vir.}}}
| date = {{{date|}}}
| cat = [[Kategorija:Vsi članki brez zanesljivih sklicev]]
| cat-date = Category:Articles lacking reliable references
}}<!--{{Better source}} end-->
}}<noinclude>
<!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, please, not here! -->
{{dokumentacija}}
</noinclude>
qv7dgluqpx5ihvx2tcjo3z1on3jkwkn
5724583
5724580
2022-07-27T19:42:11Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Predloga:Better source needed]] na [[Predloga:Potreben boljši vir]]
wikitext
text/x-wiki
{{ safesubst:<noinclude/>#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B=
<!--{{Better source}} begin-->{{Fix
| subst = <includeonly>{{subst:</includeonly><includeonly>substcheck}}</includeonly>
| link = Wikipedija:Preverljivost#Viri, ki običajno niso zanesljivi
| text = potreben boljši vir
| class = noprint noexcerpt Template-Fact
| title = {{{reason|Ta trditev potrebuje sklic na boljši vir.}}}
| date = {{{date|}}}
| cat = [[Kategorija:Vsi članki brez zanesljivih sklicev]]
| cat-date = Category:Articles lacking reliable references
}}<!--{{Better source}} end-->
}}<noinclude>
<!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, please, not here! -->
{{dokumentacija}}
</noinclude>
qv7dgluqpx5ihvx2tcjo3z1on3jkwkn
Kategorija:Vsi članki brez zanesljivih sklicev
14
521725
5724581
2022-07-27T19:39:21Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{CatTrack}}
{{Wikipedia category|hidden=yes|tracking=yes}}
This category contains all pages labeled with {{tlg|Better source}}, {{tl|Obsolete source}}, {{tl|Primary sources}}, {{tl|Unreliable sources}}, {{tl|Verify credibility}}, {{tl|Third-party}}, and {{tl|Third-party-inline}} and exists primarily for bot-based monitoring of articles which don't have reliable sources. By-month categories are located in [[:Kategorija:Članki, ki potrebujejo zanesljive vire]].
{{filter category by topic}}
{{CatAutoTOC}}
[[Kategorija:Članki, ki imajo probleme z viri]]
[[Kategorija:Članki, ki potrebujejo zanesljive vire|Sklici, zanesljivi]]
2pioh4fx59fdtu22z9fi0vz52i36547
Kategorija:Vsi članki z nejasnim ali dvoumnim časom
14
521726
5724582
2022-07-27T19:40:30Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedia category|hidden=yes}}
{{Tracking category}}
This is a category to help keep count of the total number of articles with the {{tl|Kdaj}} template. They should all be in one of the dated categories.
{{CatAutoTOC}}
5vwqb6x8m8e0w0w4c099lt2pjjfan2y
Predloga:Better source needed
10
521727
5724584
2022-07-27T19:42:11Z
GeographieMan
179499
GeographieMan je premaknil stran [[Predloga:Better source needed]] na [[Predloga:Potreben boljši vir]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Predloga:Potreben boljši vir]]
4fj4ro05gqnhaik0qy25xxor67x58r3
Grad Egmond (Holandija)
0
521728
5724607
2022-07-27T20:27:28Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1092238351|Egmond Castle]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Egmond|native_name=Kasteel Egmond|partof=|location=[[Egmond aan den Hoef]], [[Nizozemska]]|image=Kasteel Egmond 1638.png|image_size=275px|caption=Kasteel Egmond in 1638|map_type=Netherlands North Holland|map_size=275px|map_caption=North Holland|type=Vodni grad|coordinates={{Coord|52.621955|N|4.654175|E|type:landmark|display=inline,title}}|code=|built=ok. 1150|builder=|materials=|height=|used=|demolished=|condition=Obnovljene ruševine|ownership=|open_to_public=Da|battles=|events=}}'''Grad Egmond''' ({{Jezik-nl|Kasteel Egmond}} ), imenovane tudi ''ruševine Egmonda'' ({{Jezik-nl|Ruïne van Egmond}}), je porušen srednjeveški [[grad]] v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Nahaja se v kraju Egmond aan den Hoef v občini Bergen in leži približno {{Convert|7|km}} zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Grad je iz 11. stoletja in je sedež prednikov družine Egmond, katere člani so postali suvereni vojvode Gelderski, grofje Egmond in knezi Gaverski, grofje Burenski in Leerdamski.<ref>Dek, Dr. W.A.E., Genealogie der Heren en Graven van Egmond. The Hague, 1958; pp. 21-33 and pp. 48-64. Coppens, Thera, "Buren, Egmond en Oranje; Over heren, graven en prinsen" Buren, 1989; pp.14-46</ref> Je nacionalni spomenik Nizozemske.
== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Začetki gradu Egmond so tesno povezani z opatijo Egmond, ki so jo ustanovili [[Grof Holandski|Grofje Holandski]] v Egmond-Binnenu. Ko so opatijska zemljišča postala prevelika, se je opat leta 1129 odločil, da za upravitelja teh posesti imenuje nekega Berwouta. Berwout in njegovi potomci so živeli na (utrjeni) kmetiji ali dvorcu ("Hoeve") severno od opatije. Ker so Berwout in njegovi potomci sodelovali v križarskih vojnah, so bili nagrajeni z dednim gospostvom nad Egmondom.
=== Prvi grad | c. 1100–1203 ===
O prvem gradu gospodov Egmondskih je malo znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Wouter Braat odkril, da so pod kasnejšim glavnim gradom znaki prejšnjega bivanja. {{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Našel je ostanke stare [[Palisada|palisade]] in tudi nekaj zelo težkih hrastovih pilotov z ožganimi glavami. Jaap Renaud je menil, da je mogoče in mamljivo, da bi te obravnavali kot ostanke prvega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Kdaj je bil zgrajen prvi grad, ni znano. Nekateri menijo, da je bilo to okoli leta 1050. Drugi pravijo, da je bilo leta 1150.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
Zanimivo je vprašanje, ali je bila prva različica gradu Egmond grad [[Mota (grad)|Mota]]. Ta hipoteza bi lahko vključevala, da je bila mota spuščena in da to pojasnjuje odsotnost ruševin in gradbenih ostankov na mestu poznejšega okroglega vodnega gradu. Renaud in P. Beelaerts van Blokland nista videla nujnih razlogov za domnevo, da je na tem mestu obstajala mota.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
Walter I., gospodar Egmonda, z vzdevkom {{Jezik|nl|Kwade Wouter}} se je vključil v Loonsko vojno, nasledstveno vojno nad [[Grofija Holandija|grofijo Holandijo]] (in od nje odvisn [[Zeeland]]) od leta 1203 do 1206, ki jo je sprožila smrt grofa Ditrika VII. Med to vojno je frakcija Ludvika II., grofa Loonskega, leta 1205 zažgala utrjeno graščino.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
=== Drugi grad | 1206–okoli 1300 ===
[[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068002_-_RCE.jpg|levo|sličica| Okrogli drugi grad med izkopavanji v tridesetih letih prejšnjega stoletja]]
[[Slika:Atlas_Schoemaker-KASTELEN-2533-Kastelen,_Egmond_aan_den_Hoef.jpeg|sličica| Tloris iz 18. stoletja]]
Walter I. ali njegov naslednik se je odločil, da bo namesto tega zgradil okrogel kamniti grad.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}}
Drugi grad je bil okrogel [[vodni grad]]. Oblikovala je daleč od popolnega kroga z najmanjšim premerom 27 metrov in največjim premerom 29 metrov. Obodni zid je bil 0,76 - 1 m debel in je stal v jarku. Na notranji strani so bili oporniki, ki so držali prostor v razdalji 3,20 - 4 m med njimi. Te prostore so prepletali loki, ki so podpirali krožni podest. Na južni strani je bil močan stolp, ki je verjetno služil tudi kot vratarnica. Kasneje so na severovzhodni strani prizidali manjši, a močan stolp. Manjši in lažji stolp na severozahodni strani je bil tudi kasnejši prizidek.{{Sfn|Renaud|1938|p=66}}
Glavni namen okroglega gradu je bil služiti kot zatočišče in obramba v času nevarnosti. Znotraj okroglega gradu ni bilo najdenih sledov stavb. {{Sfn|Renaud|1938|p=68}} Glavne bivalne in stanovanjske stavbe je torej treba iskati na takratnem zunanjem oboru. Grad Egmond je bil prvič omenjen leta 1228. Leta 1285 je grof [[Floris V. Holandski|Floris V. Holandski,]] potrdil, da je gospodu Viljemu Egmondskemu dovoljeno dati zatočišče beguncem pred holandskim zakonom v svoji hiši blizu Rynegoma in na {{Jezik|nl|hoeve}} (kmetiji), kjer je bila njegova hiša.{{Sfn|Van Mieris|1753|p=433}}
Cerkev ob gradu so začeli graditi hkrati z okroglim vodnim gradom.
Obstaja en sam vir, ki trdi, da je bil grad Egmond uničen leta 1315. Če bi bilo to res, bi bil krožni grad uničen tega leta.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Renaud meni, da je verjetneje, da se je to zgodilo med uporom po smrti grofa Florisa V.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} V obeh primerih je delček stene, najden v severozahodnem jarku, lahko ostanek uničenja. Zaradi razdalje med okroglim gradom in novim (tretjim) gradom je verjetno, da se je okrogli grad prenehal uporabljati okoli leta 1300.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} Obstoj okroglega vodnega gradu je bil nato pozabljen, dokler je bil odrit njegov ostanek v 30-tih letih preteklega stoletja.{{Sfn|Renaud|1938|p=65}}
=== Tretji grad - prva gradbena faza| prva polovica 14. stoletja ===
[[Slika:Reconstructie_toestand_1500_-_Egmond-Binnen_-_20068001_-_RCE.jpg|sličica|Rekonstrukcija izgleda gradu Egmond okoli leta 1500]]
[[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068005_-_RCE.jpg|sličica|Ruševine Egmonda med izkopavanjih v 1930-tih ]]
Tretji grad je bil zgrajen v dveh fazah.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Zgrajen je bil na mestu, kjer naj bi bilo zunanji zid starega okroglega gradu. Ta je bil s tem nadomeščen. Nekdanji zunanji obor je bil razdeljen na zahodno in vzhodno stran. V prvi fazi je na vzhodni polovici nekdanjega zunanjega obora zgrajen nov majhen kvadratni glavni grad. Imel je velik stolp, ki je bil pogosto označen kot donjon.
Stolp je bil zgrajen okoli leta 1330, in je imel zidove debeline 2.10 - 3 m. Del severozahodnega in jugozahodnega obzidja je bil zgrajen v istem času. Temelji so bili iz rumene opeke velikosti 30 X 15 X 8 cm, del zunanjosti je bil prekrit z ometom. Kaže, da so uporabili opeko iz okroglega gradu za gradnjo temeljev stolpa in za povezovalne zidove.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Dvorišče tretjega gradu je bilo manjše.{{Sfn|Renaud|1938|p=73}}
V času, ko je bil zgrajen tretji grad, na dolgem zunanjem oboru ni bilo kamnitih konstrukcij. To je bilo razvidno iz razlik v uporabljeni opeki in konfiguraciji (kasneje) utrdbe zunanjega obora.{{Sfn|Renaud|1938|p=74}}
Valter II. Egmondski (ok. 1283-1321) je šel leta 1315 na ekspedicijo v Flandrijo s 60 možmi. Verjetno je on pričel z gradnjo tretjega gradu; mogoče pa njegov sin Jan I. Egmondski (1310-1369). Jan I. je bil vodja frakcije "Trska" med vojnami med "Trnek in Trska".
=== Tretji grad - druga gradbena faza| druga polovica 14. stoletja ===
Druga gradbena faza tretjega gradu se je odvila v drugi polovici 14. stoletja. Pri malem glavnem gradu je bil ta razširjen z izgradnjo večjega kvadratnega gradu z izgradnjo severozahodnega in jugozahodnega obrambnega zidu, debelega 1.10 m.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}}
Drugo gradbeno fazo lahko pripišemo naraščajočemu bogastvu gospodov Egmondskih. Janu I. Egmondskemu (1310-1369), ki se je poročil z bogato dedinjo Gyote van IJsselstein. Gospod Arnold I. Egmondski in IJsselsteini so postali bogati.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Financiral je izgradnjo večjega dela Egmondskega gradu.{{Sfn|Van Gouthoeven|1620|p=84}}
=== Tretji grad - tretja gradbena faza| ok. 1450-1525 ===
V tej fazi je bila zgrajena velika dvorana, na vzhodni strani glavnega gradu. Ta je imela galerijo potretov gospodov Egmondskih. Prekop med glavnim gradom in zunanjim oborom je bil zaprt. Na južni strani jez s tremi loki, na severni strani z dvema lokoma in nekaj pilotov pod njima. Nekatere stavbe so bile vzidane tudi v jarek od glavnega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=76}}
Na zunanjem oboru je v prvi polovici 16. stoletja nastala velika dvorana za služabnike. Velika portalna stavba je bila dodana okoli leta 1500. S svojimi štirimi stolpi je bila samostojna trdnjava. V bližini portalne zgradbe so med izkopavanjem našli leva iz peščenega kamna in dva svinčena zmaja. {{Sfn|Renaud|1938|p=79}}
Jan III. Egmontski (1438-1516) je bil prvi Grof Egmontski kot tudi pomemben državnik [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Odločil se je povečati in olepšati grad. Bil je tudi zadnji gospod Egmondski, ki je imel grad Egmond za svojo rezidenco. Mnogi so ta grad imenovali za največjega in najlepši grad v Holandiji.{{Sfn|Renaud|1938|p=79}}
== Zaton ==
Ko je rodbina Egmond postala pomembna v burgundski Nizozemski, so vse več časa preživeli na jugu Nizozemske, npr. v Palača Egmont v [[Bruselj|Bruslju]], gradu Egmont v Zottegemu ali gradu v La Hamaide.
Lamoraal I., grof Egmontski in prvi vojvoda Gavere je bil vnuk Jana III. Bil je vodilni general in državnik v Španski Nizozemski v 16. stoletju. Njegovo obglavljenje v Bruslju leta 1568 je spodbudilo narodni upor, ki je vodil v neodvisnost Nizozemske.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Egmont, Lamoral, Count of|volume=9|last=Edmundson|first=George|author-link=George Edmundson|pages=18–19}}</ref> Čete, ki jih je vodil Diederik Sonoy so leta 1573 požgale tako grad Egmond kot opatijo. Uničenje je naročil [[Viljem I. Oranski|Vojvoda Oranski]], da bi preprečil španski vojski, da bi okupirala to strateško lokacijo.
=== Ruševine ===
Grof Lamoraal II., sin Lamoraala I., je bil zadnji pripadnik rodbine Egmond, ki je bil lastnik gradu. Zaradi dolgov je bil leta 1607 prisiljen grad in obkrožajočo posest prodati Stanovom Holandije in Zahodne Frizije. V njihovi lasti je ostal do konca 17. stoletja. Gerrit Egmondski iz Nijenburga, potomec mlajše (bastardne) veje družine Egmond, se je leta 1722 odločil kupiti ruševine. Njegov sin Jan Egmondski iz Nijenburga je obnovil dva stolpa ob vhodu v grad.
Kasneje, leta 1798, je s poroko lastnik ruševin postal g. Tinne. Leta 1832 sta bila porušena še stolpa. Po letu 1836 ni več nič ostalo od gradu.
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Gillis de Saen (actief1580-1610) Het Kasteel Egmond-aan-den-Hoef (ca.1570) Stadhuis van Zottegem 1-09-2018.jpg|Egmond Castle around 1570 by Gilles de Saen, at view in the town hall of [[Zottegem]]
Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067994 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689
Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067995 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689
Slika:Jacob van Ruisdael - Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond.jpg|Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond by [[Jacob van Ruisdael]], at view in [[Art Institute of Chicago]]
Slika:Lamoral d'Egmont.jpg|Lamoral, Count of Egmont
Slika:Standbeeld van Lamoraal van Egmont, Slot op den Hoef - Kasteel Egmond 06.jpg|Egmond Castle today with a statue of Lamoral, count of Egmont
</gallery>
== Bibliografija ==
* A. Beekman: "Het slot op den Hoef", 1961
* Arnold C.M. Burger: ''Het kasteel van Egmond'', Uitgeverij Pirola Schoorl, Schoorl 1988/ 2008
* E.H.P. Cordfunke: "Macht en aanzien", Walburg Pers, Zutphen 2013
* J.W. Groesbeek: "Middeleeuwse kastelen in Noord-Holland", Nederlandse Kastelen Stichting, Rijswijk 1981
* Hans Louis Janssen, Annemieke Kylstra and Ben Olde Meierin: "1000 jaar kastelen in Nederland", Stichting Matrijs, Utrecht 1996
* J. Van Lennep and Hofdijk: "Merkwaardige kastelen in Nederland, deel I", Leiden 1883
* Jaap Renaud: "Hoe heeft het slot te Egmond er uit gezien", in : Elsevier's Geïllustreerd Maandschrift nr 49(1939) nr.98, 1939
* Paul E. van Reyen: "Middeleeuwse kastelen in Nederland", Haarlem 1979
* D. Vis: "De fundamenten van het kasteel te Egmond aan den Hoef", 1938
== Sklici ==
* {{Citat|last=Van Gouthoeven|first=Wouter|year=1620|title=D'oude chronijcke ende historien van Holland (met West-Vriesland) van Zeeland ende van Utrecht|publisher=Peeter Verhaghen, Dordrecht|url=https://books.google.com/books?id=2N5LAAAAcAAJ}}
* {{Citat|last=[[Johannes a Leydis|a Leydis]]|first=Johannes|year=1484|title=Kronyk van Egmond|publisher=Simon van Hoolwerf, Alkmaar|url=https://books.google.com/books?id=ZoxaAAAAQAAJ}}
* {{Citat|last=Van Mieris|first=Frans|year=1753|volume=I|title=Groot charterboek der graaven van Holland, van Zeeland, en heeren van Vriesland|publisher=Pieter vander Eyk, Leyden|url=https://books.google.com/books?id=hbElkxFRrlwC}}
* {{Citat|last=Van Oldenborgh|first=J.|year=1938|journal=De Ingenieur|title=De Fundamenten van het slot bij Egmond aan den Hoef|publisher=Koninklijk instituut van Ingenieurs en van de Vereeniging van Delftsche Ingenieurs|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=dts:2977025:mpeg21}}
* {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1938|journal=Oudheidkundig jaarboek|title=Uit de bouwgeschiedenis van het slot op den hoef|publisher=Nederlandschen Oudheidkundigen Bond|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001276001:00001|page=65-83}}
* {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1940|journal=Maandblad voor beeldende kunsten|title=De iconografie van het Slot te Egmond|publisher=J.H. de Bussy, Amsterdam|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001199013:00001|page=338-345}}
== Opombe ==
{{Sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* http://www.castles.nl/egmond-castle
* https://huisvanhilde.nl/verhalen/de-ruine-van-het-kasteel-van-egmond/
* https://www.kasteleninnederland.nl/kasteeldetails.php?id=62
* https://www.huysegmont.nl/
* https://www.historischegmond.nl/egmond-aan-den-hoef
* http://www.slotkapel.nl/ Website of the castle chapel
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem]]
gsbvk8oexrxk87za9om8qt84rbd44bz
5724667
5724607
2022-07-28T08:01:42Z
Romanm
13
/* Začetki */ [[križarske vojne]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Egmond|native_name=Kasteel Egmond|partof=|location=[[Egmond aan den Hoef]], [[Nizozemska]]|image=Kasteel Egmond 1638.png|image_size=275px|caption=Kasteel Egmond in 1638|map_type=Netherlands North Holland|map_size=275px|map_caption=North Holland|type=Vodni grad|coordinates={{Coord|52.621955|N|4.654175|E|type:landmark|display=inline,title}}|code=|built=ok. 1150|builder=|materials=|height=|used=|demolished=|condition=Obnovljene ruševine|ownership=|open_to_public=Da|battles=|events=}}'''Grad Egmond''' ({{Jezik-nl|Kasteel Egmond}} ), imenovane tudi ''ruševine Egmonda'' ({{Jezik-nl|Ruïne van Egmond}}), je porušen srednjeveški [[grad]] v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Nahaja se v kraju Egmond aan den Hoef v občini Bergen in leži približno {{Convert|7|km}} zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Grad je iz 11. stoletja in je sedež prednikov družine Egmond, katere člani so postali suvereni vojvode Gelderski, grofje Egmond in knezi Gaverski, grofje Burenski in Leerdamski.<ref>Dek, Dr. W.A.E., Genealogie der Heren en Graven van Egmond. The Hague, 1958; pp. 21-33 and pp. 48-64. Coppens, Thera, "Buren, Egmond en Oranje; Over heren, graven en prinsen" Buren, 1989; pp.14-46</ref> Je nacionalni spomenik Nizozemske.
== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Začetki gradu Egmond so tesno povezani z opatijo Egmond, ki so jo ustanovili [[Grof Holandski|Grofje Holandski]] v Egmond-Binnenu. Ko so opatijska zemljišča postala prevelika, se je opat leta 1129 odločil, da za upravitelja teh posesti imenuje nekega Berwouta. Berwout in njegovi potomci so živeli na (utrjeni) kmetiji ali dvorcu ("Hoeve") severno od opatije. Ker so Berwout in njegovi potomci sodelovali v [[križarske vojne|križarskih vojnah]], so bili nagrajeni z dednim gospostvom nad Egmondom.
=== Prvi grad | c. 1100–1203 ===
O prvem gradu gospodov Egmondskih je malo znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Wouter Braat odkril, da so pod kasnejšim glavnim gradom znaki prejšnjega bivanja. {{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Našel je ostanke stare [[Palisada|palisade]] in tudi nekaj zelo težkih hrastovih pilotov z ožganimi glavami. Jaap Renaud je menil, da je mogoče in mamljivo, da bi te obravnavali kot ostanke prvega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Kdaj je bil zgrajen prvi grad, ni znano. Nekateri menijo, da je bilo to okoli leta 1050. Drugi pravijo, da je bilo leta 1150.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
Zanimivo je vprašanje, ali je bila prva različica gradu Egmond grad [[Mota (grad)|Mota]]. Ta hipoteza bi lahko vključevala, da je bila mota spuščena in da to pojasnjuje odsotnost ruševin in gradbenih ostankov na mestu poznejšega okroglega vodnega gradu. Renaud in P. Beelaerts van Blokland nista videla nujnih razlogov za domnevo, da je na tem mestu obstajala mota.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
Walter I., gospodar Egmonda, z vzdevkom {{Jezik|nl|Kwade Wouter}} se je vključil v Loonsko vojno, nasledstveno vojno nad [[Grofija Holandija|grofijo Holandijo]] (in od nje odvisn [[Zeeland]]) od leta 1203 do 1206, ki jo je sprožila smrt grofa Ditrika VII. Med to vojno je frakcija Ludvika II., grofa Loonskega, leta 1205 zažgala utrjeno graščino.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}}
=== Drugi grad | 1206–okoli 1300 ===
[[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068002_-_RCE.jpg|levo|sličica| Okrogli drugi grad med izkopavanji v tridesetih letih prejšnjega stoletja]]
[[Slika:Atlas_Schoemaker-KASTELEN-2533-Kastelen,_Egmond_aan_den_Hoef.jpeg|sličica| Tloris iz 18. stoletja]]
Walter I. ali njegov naslednik se je odločil, da bo namesto tega zgradil okrogel kamniti grad.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}}
Drugi grad je bil okrogel [[vodni grad]]. Oblikovala je daleč od popolnega kroga z najmanjšim premerom 27 metrov in največjim premerom 29 metrov. Obodni zid je bil 0,76 - 1 m debel in je stal v jarku. Na notranji strani so bili oporniki, ki so držali prostor v razdalji 3,20 - 4 m med njimi. Te prostore so prepletali loki, ki so podpirali krožni podest. Na južni strani je bil močan stolp, ki je verjetno služil tudi kot vratarnica. Kasneje so na severovzhodni strani prizidali manjši, a močan stolp. Manjši in lažji stolp na severozahodni strani je bil tudi kasnejši prizidek.{{Sfn|Renaud|1938|p=66}}
Glavni namen okroglega gradu je bil služiti kot zatočišče in obramba v času nevarnosti. Znotraj okroglega gradu ni bilo najdenih sledov stavb. {{Sfn|Renaud|1938|p=68}} Glavne bivalne in stanovanjske stavbe je torej treba iskati na takratnem zunanjem oboru. Grad Egmond je bil prvič omenjen leta 1228. Leta 1285 je grof [[Floris V. Holandski|Floris V. Holandski,]] potrdil, da je gospodu Viljemu Egmondskemu dovoljeno dati zatočišče beguncem pred holandskim zakonom v svoji hiši blizu Rynegoma in na {{Jezik|nl|hoeve}} (kmetiji), kjer je bila njegova hiša.{{Sfn|Van Mieris|1753|p=433}}
Cerkev ob gradu so začeli graditi hkrati z okroglim vodnim gradom.
Obstaja en sam vir, ki trdi, da je bil grad Egmond uničen leta 1315. Če bi bilo to res, bi bil krožni grad uničen tega leta.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Renaud meni, da je verjetneje, da se je to zgodilo med uporom po smrti grofa Florisa V.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} V obeh primerih je delček stene, najden v severozahodnem jarku, lahko ostanek uničenja. Zaradi razdalje med okroglim gradom in novim (tretjim) gradom je verjetno, da se je okrogli grad prenehal uporabljati okoli leta 1300.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} Obstoj okroglega vodnega gradu je bil nato pozabljen, dokler je bil odrit njegov ostanek v 30-tih letih preteklega stoletja.{{Sfn|Renaud|1938|p=65}}
=== Tretji grad - prva gradbena faza| prva polovica 14. stoletja ===
[[Slika:Reconstructie_toestand_1500_-_Egmond-Binnen_-_20068001_-_RCE.jpg|sličica|Rekonstrukcija izgleda gradu Egmond okoli leta 1500]]
[[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068005_-_RCE.jpg|sličica|Ruševine Egmonda med izkopavanjih v 1930-tih ]]
Tretji grad je bil zgrajen v dveh fazah.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Zgrajen je bil na mestu, kjer naj bi bilo zunanji zid starega okroglega gradu. Ta je bil s tem nadomeščen. Nekdanji zunanji obor je bil razdeljen na zahodno in vzhodno stran. V prvi fazi je na vzhodni polovici nekdanjega zunanjega obora zgrajen nov majhen kvadratni glavni grad. Imel je velik stolp, ki je bil pogosto označen kot donjon.
Stolp je bil zgrajen okoli leta 1330, in je imel zidove debeline 2.10 - 3 m. Del severozahodnega in jugozahodnega obzidja je bil zgrajen v istem času. Temelji so bili iz rumene opeke velikosti 30 X 15 X 8 cm, del zunanjosti je bil prekrit z ometom. Kaže, da so uporabili opeko iz okroglega gradu za gradnjo temeljev stolpa in za povezovalne zidove.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Dvorišče tretjega gradu je bilo manjše.{{Sfn|Renaud|1938|p=73}}
V času, ko je bil zgrajen tretji grad, na dolgem zunanjem oboru ni bilo kamnitih konstrukcij. To je bilo razvidno iz razlik v uporabljeni opeki in konfiguraciji (kasneje) utrdbe zunanjega obora.{{Sfn|Renaud|1938|p=74}}
Valter II. Egmondski (ok. 1283-1321) je šel leta 1315 na ekspedicijo v Flandrijo s 60 možmi. Verjetno je on pričel z gradnjo tretjega gradu; mogoče pa njegov sin Jan I. Egmondski (1310-1369). Jan I. je bil vodja frakcije "Trska" med vojnami med "Trnek in Trska".
=== Tretji grad - druga gradbena faza| druga polovica 14. stoletja ===
Druga gradbena faza tretjega gradu se je odvila v drugi polovici 14. stoletja. Pri malem glavnem gradu je bil ta razširjen z izgradnjo večjega kvadratnega gradu z izgradnjo severozahodnega in jugozahodnega obrambnega zidu, debelega 1.10 m.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}}
Drugo gradbeno fazo lahko pripišemo naraščajočemu bogastvu gospodov Egmondskih. Janu I. Egmondskemu (1310-1369), ki se je poročil z bogato dedinjo Gyote van IJsselstein. Gospod Arnold I. Egmondski in IJsselsteini so postali bogati.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Financiral je izgradnjo večjega dela Egmondskega gradu.{{Sfn|Van Gouthoeven|1620|p=84}}
=== Tretji grad - tretja gradbena faza| ok. 1450-1525 ===
V tej fazi je bila zgrajena velika dvorana, na vzhodni strani glavnega gradu. Ta je imela galerijo potretov gospodov Egmondskih. Prekop med glavnim gradom in zunanjim oborom je bil zaprt. Na južni strani jez s tremi loki, na severni strani z dvema lokoma in nekaj pilotov pod njima. Nekatere stavbe so bile vzidane tudi v jarek od glavnega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=76}}
Na zunanjem oboru je v prvi polovici 16. stoletja nastala velika dvorana za služabnike. Velika portalna stavba je bila dodana okoli leta 1500. S svojimi štirimi stolpi je bila samostojna trdnjava. V bližini portalne zgradbe so med izkopavanjem našli leva iz peščenega kamna in dva svinčena zmaja. {{Sfn|Renaud|1938|p=79}}
Jan III. Egmontski (1438-1516) je bil prvi Grof Egmontski kot tudi pomemben državnik [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Odločil se je povečati in olepšati grad. Bil je tudi zadnji gospod Egmondski, ki je imel grad Egmond za svojo rezidenco. Mnogi so ta grad imenovali za največjega in najlepši grad v Holandiji.{{Sfn|Renaud|1938|p=79}}
== Zaton ==
Ko je rodbina Egmond postala pomembna v burgundski Nizozemski, so vse več časa preživeli na jugu Nizozemske, npr. v Palača Egmont v [[Bruselj|Bruslju]], gradu Egmont v Zottegemu ali gradu v La Hamaide.
Lamoraal I., grof Egmontski in prvi vojvoda Gavere je bil vnuk Jana III. Bil je vodilni general in državnik v Španski Nizozemski v 16. stoletju. Njegovo obglavljenje v Bruslju leta 1568 je spodbudilo narodni upor, ki je vodil v neodvisnost Nizozemske.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Egmont, Lamoral, Count of|volume=9|last=Edmundson|first=George|author-link=George Edmundson|pages=18–19}}</ref> Čete, ki jih je vodil Diederik Sonoy so leta 1573 požgale tako grad Egmond kot opatijo. Uničenje je naročil [[Viljem I. Oranski|Vojvoda Oranski]], da bi preprečil španski vojski, da bi okupirala to strateško lokacijo.
=== Ruševine ===
Grof Lamoraal II., sin Lamoraala I., je bil zadnji pripadnik rodbine Egmond, ki je bil lastnik gradu. Zaradi dolgov je bil leta 1607 prisiljen grad in obkrožajočo posest prodati Stanovom Holandije in Zahodne Frizije. V njihovi lasti je ostal do konca 17. stoletja. Gerrit Egmondski iz Nijenburga, potomec mlajše (bastardne) veje družine Egmond, se je leta 1722 odločil kupiti ruševine. Njegov sin Jan Egmondski iz Nijenburga je obnovil dva stolpa ob vhodu v grad.
Kasneje, leta 1798, je s poroko lastnik ruševin postal g. Tinne. Leta 1832 sta bila porušena še stolpa. Po letu 1836 ni več nič ostalo od gradu.
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Gillis de Saen (actief1580-1610) Het Kasteel Egmond-aan-den-Hoef (ca.1570) Stadhuis van Zottegem 1-09-2018.jpg|Egmond Castle around 1570 by Gilles de Saen, at view in the town hall of [[Zottegem]]
Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067994 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689
Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067995 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689
Slika:Jacob van Ruisdael - Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond.jpg|Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond by [[Jacob van Ruisdael]], at view in [[Art Institute of Chicago]]
Slika:Lamoral d'Egmont.jpg|Lamoral, Count of Egmont
Slika:Standbeeld van Lamoraal van Egmont, Slot op den Hoef - Kasteel Egmond 06.jpg|Egmond Castle today with a statue of Lamoral, count of Egmont
</gallery>
== Bibliografija ==
* A. Beekman: "Het slot op den Hoef", 1961
* Arnold C.M. Burger: ''Het kasteel van Egmond'', Uitgeverij Pirola Schoorl, Schoorl 1988/ 2008
* E.H.P. Cordfunke: "Macht en aanzien", Walburg Pers, Zutphen 2013
* J.W. Groesbeek: "Middeleeuwse kastelen in Noord-Holland", Nederlandse Kastelen Stichting, Rijswijk 1981
* Hans Louis Janssen, Annemieke Kylstra and Ben Olde Meierin: "1000 jaar kastelen in Nederland", Stichting Matrijs, Utrecht 1996
* J. Van Lennep and Hofdijk: "Merkwaardige kastelen in Nederland, deel I", Leiden 1883
* Jaap Renaud: "Hoe heeft het slot te Egmond er uit gezien", in : Elsevier's Geïllustreerd Maandschrift nr 49(1939) nr.98, 1939
* Paul E. van Reyen: "Middeleeuwse kastelen in Nederland", Haarlem 1979
* D. Vis: "De fundamenten van het kasteel te Egmond aan den Hoef", 1938
== Sklici ==
* {{Citat|last=Van Gouthoeven|first=Wouter|year=1620|title=D'oude chronijcke ende historien van Holland (met West-Vriesland) van Zeeland ende van Utrecht|publisher=Peeter Verhaghen, Dordrecht|url=https://books.google.com/books?id=2N5LAAAAcAAJ}}
* {{Citat|last=[[Johannes a Leydis|a Leydis]]|first=Johannes|year=1484|title=Kronyk van Egmond|publisher=Simon van Hoolwerf, Alkmaar|url=https://books.google.com/books?id=ZoxaAAAAQAAJ}}
* {{Citat|last=Van Mieris|first=Frans|year=1753|volume=I|title=Groot charterboek der graaven van Holland, van Zeeland, en heeren van Vriesland|publisher=Pieter vander Eyk, Leyden|url=https://books.google.com/books?id=hbElkxFRrlwC}}
* {{Citat|last=Van Oldenborgh|first=J.|year=1938|journal=De Ingenieur|title=De Fundamenten van het slot bij Egmond aan den Hoef|publisher=Koninklijk instituut van Ingenieurs en van de Vereeniging van Delftsche Ingenieurs|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=dts:2977025:mpeg21}}
* {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1938|journal=Oudheidkundig jaarboek|title=Uit de bouwgeschiedenis van het slot op den hoef|publisher=Nederlandschen Oudheidkundigen Bond|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001276001:00001|page=65-83}}
* {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1940|journal=Maandblad voor beeldende kunsten|title=De iconografie van het Slot te Egmond|publisher=J.H. de Bussy, Amsterdam|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001199013:00001|page=338-345}}
== Opombe ==
{{Sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* http://www.castles.nl/egmond-castle
* https://huisvanhilde.nl/verhalen/de-ruine-van-het-kasteel-van-egmond/
* https://www.kasteleninnederland.nl/kasteeldetails.php?id=62
* https://www.huysegmont.nl/
* https://www.historischegmond.nl/egmond-aan-den-hoef
* http://www.slotkapel.nl/ Website of the castle chapel
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem]]
rtjbh9t72wwd1jlawbybub9jvqdwog8
Željko Bebek
0
521729
5724661
2022-07-28T07:37:00Z
EmiliaITČA
207895
ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/24612920|Жељко Бебек]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background = person
| name = Željko Bebek
| birth_name = Želimir Bebek
| birth_date = {{Birth date and age|1945|12|16}}
| birth_place = Sarajevo
| genre = pop, rock
| years_active = 1961-
| label = Jugoton, PGP RTB, Croatia Records, Tutico
| past_member_of = Bijelo dugme
}}
[[Категорија:Биографије живих особа]]
'''Želimir »Željko« Bebek''' ([[Sarajevo]], [[16. december]] [[1945]] ) je [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] rock glasbenik, najbolj znan kot prvi pevec [[Bijelo dugme|Bijelega Dugmeta]]. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref>
== Biografija ==
Bebek se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]].<ref>{{Navedi splet|title=Željko Bebek otkrio PRAVO ime: "Niko me tako ne zove" {{!}} Poznati|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/357397/zeljko-bebek-pravo-ime-zelimir.html|website=Direktno|accessdate=2022-07-28|language=sr}}</ref> Zgodaj je pokazal zanimanje za glasbo, mamine goste je zabaval s petjem pesmi, ki jih je slišal na radiu. Preizkusil se je tudi s [[Orglice (glasbilo)|harmoniko]], a jo je pustil v tretjem razredu osnovne šole, saj je želel igrati [[Kitara|kitaro]] in peti. Njegov učitelj pa se s tem ni strinjal, zato je Željko namesto njega začel igrati [[Mandolina|mandolino]]. Kmalu je postal najboljši mandolinist v šoli, zato so mu dovolili igrati kitaro.
Pri šestnajstih letih je prvič zaigral v bendu, v zabaviščnem klubu "Echo 61" Druge gimnazije, kjer je spoznal Kornelija Kovača, Zorana in Fadila Redžića . <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref> Ko je skupina razpadla, je Bebek nadaljeval z igranjem pri bratih Redžić vse do [[Indexi|Fadilove]] selitve na Indekse. Takrat ga je Edo Bogeljić povabil v skupino Kodeks. V [[1960.|šestdesetih letih prejšnjega stoletja]] je bil pevec in ritem kitarist skupine Kodeks. Okoli [[1969|leta 1969]]. spoznal [[Goran Bregović|Gorana Bregovića]] in z njimi začel peti. <ref name=":0" /> Leta [[1969]]. so igrali v [[Dubrovnik|dubrovniškem]] baru "Splendid", kjer jih je opazil Italijan Renato Pacifico in jim ponudil, da igrajo v njegovem klubu v [[Neapelj|Neaplju]]. <ref name=":0" /> Skupina se je preselila v [[Italija|Italijo]] in imela več kot uspešno kariero, dokler se skupini ni pridružil Milić Vukašinović, ki je s seboj prinesel nov glasbeni vpliv in skupina je začela zanemarjati Željka, saj ni več potrebovala pevca. Bebek je skupino zapustil [[1970|leta 1970]], se vrnil v Sarajevo in z Edom Bogeljičem (ki je Codes zapustil nekaj mesecev po njihovem odhodu v Italijo) ponovno ustanovil New Codes. Skupina je imela malo uspeha, a Željko je kmalu moral služiti [[Jugoslovanska ljudska armada|vojsko]] .
Po obdobju sovražnosti, leta [[1972]] . (po Bebekovi vrnitvi iz vojske) je Bregović povabil Bebeka, da zapoje s svojo novo skupino Jutro, ki se je kmalu preoblikovala v Bijelo Dugme. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref>
Bebek je svojo kariero od [[1974|leta 1974]] nadaljeval kot pevec in občasni bas kitarist zasedbe Bijelo Dugme. do leta [[1984]] . Leta [[1978]] posnel solo album "Skoro da smo isti" z bobnarjem Điđijem Jankelićem, kitaristom Edom Bogaljićem in klaviaturistom Nevenom Pocrnjićem . Album ni bil velik uspeh. Leta [[1984]], malo pred odhodom iz Bijelega dugmeta, je Bebek posnel svoj drugi solo album "Mene tyra neki vrag". Skupino je uradno zapustil [[23. april|23. aprila]] [[1984]] . leta. S svojim istoimenskim albumom iz leta 1985. "Željko Bebek in Armija B" sta se poskušala vrniti na glasbeno sceno, a brez večjih uspehov.
V svoji samostojni karieri je posnel več uspešnic, kot so "Kako došlo, tako prošlo", "Kučka nevjerna", "Sinoć sam pola kafane popio". « (za katero je besedilo napisal [[Bora Đorđević]] ), »Il' me ženi, il' tamburu kupi«.
Ko [[Razpad SFR Jugoslavije|so izbruhnile vojne v nekdanji Jugoslaviji]], se je Bebek preselil v Zagreb, kjer je nadaljeval življenje in delo.
Sodeloval je na vseh treh poslovilnih koncertih Bijelega dugmeta leta [[2005]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0.483.html:843660-%D0%94%D0%B0-%D0%BB%D0%B8-%D1%81%D0%B5-%D0%96%D0%B5%D1%99%D0%BA%D0%BE-%D0%91%D0%B5%D0%B1%D0%B5%D0%BA-%D0%B2%D1%80%D0%B0%D1%9B%D0%B0-%D1%83-%D0%91%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BB%D0%BE-%D0%B4%D1%83%D0%B3%D0%BC%D0%B5-%D0%9B%D0%B5%D0%B3%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B8-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B0%D1%87-%D1%98%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%BE%D0%BC-%D0%B8%D0%B7%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BE%D0%BC-%D0%BF%D0%BE%D0%B4%D0%B3%D1%80%D0%B5%D1%98%D0%B0%D0%BE-%D0%BD%D0%B0%D0%B4%D0%B5-%D1%84%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0|title=Да ли се Жељко Бебек враћа у "Бијело дугме"? Легендарни певач једном изјавом подгрејао наде фанова|website=NOVOSTI|language=sr|accessdate=2021-02-05}}</ref>
== Diskografija ==
=== Bijelo dugme ===
* Kad bi bio bijelo dugme (1974)
* Šta bi dao da si na mom mjestu (1975)
* Eto! Baš hoću (1976)
* Bitanga i princeza (1979)
* Doživjeti stotu (1980)
* Uspavanka za Radmilu M. (1983)
=== Solo ===
* Skoro da smo isti (1978)
* Mene tjera neki vrag (1984)
* Armija B (1985)
* Niko više ne sanja (1989)
* Pjevaj moj narode (1989)
* …Karmin, pjesma i rakija (1990)
* … A svemir miruje (1992)
* Gori svijet, ….. ti ćeš ga ugasiti (1993)
* Puca mi u glavi (1995)
* S tobom i bez tebe (1999)
* Ošini po prašini (2000)
* Kad poljubac pomiješaš sa vinom (2012)
* Ono nešto naše (2017)
* Mali oblak ljubavi (2021)
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/301206/Zeljko-Bebek-pevao-Selmi-nakon-38-godina Željko Bebek po 38 letih zapel Selmo ("Blic", 13. 1. 2012)]
* [https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2021&mm=03&dd=02&nav_id=1820095 Željko Bebek: Bijeli Dugmet sem zapustil, ker nisem želel peti Ravna ti je Jugoslavija (B92, 2. 3. 2021)]
* [https://www.nportal.rs/vest/16536/stars/poznati/zeljko-bebek-napustanje-grupe-bijelo-dugme PO 3 DESETLETJIH: Bebek zaradi te pesmi zapustil Bijelo dugme (Nportal, 15. 3. 2022)]
[[Kategorija:Rojeni leta 1945]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
j1r7840jz5bszl9oo53of8lzt9zt04b
5724662
5724661
2022-07-28T07:37:16Z
EmiliaITČA
207895
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background = person
| name = Željko Bebek
| birth_name = Želimir Bebek
| birth_date = {{Birth date and age|1945|12|16}}
| birth_place = Sarajevo
| genre = pop, rock
| years_active = 1961-
| label = Jugoton, PGP RTB, Croatia Records, Tutico
| past_member_of = Bijelo dugme
}}
'''Želimir »Željko« Bebek''' ([[Sarajevo]], [[16. december]] [[1945]] ) je [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] rock glasbenik, najbolj znan kot prvi pevec [[Bijelo dugme|Bijelega Dugmeta]]. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref>
== Biografija ==
Bebek se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]].<ref>{{Navedi splet|title=Željko Bebek otkrio PRAVO ime: "Niko me tako ne zove" {{!}} Poznati|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/357397/zeljko-bebek-pravo-ime-zelimir.html|website=Direktno|accessdate=2022-07-28|language=sr}}</ref> Zgodaj je pokazal zanimanje za glasbo, mamine goste je zabaval s petjem pesmi, ki jih je slišal na radiu. Preizkusil se je tudi s [[Orglice (glasbilo)|harmoniko]], a jo je pustil v tretjem razredu osnovne šole, saj je želel igrati [[Kitara|kitaro]] in peti. Njegov učitelj pa se s tem ni strinjal, zato je Željko namesto njega začel igrati [[Mandolina|mandolino]]. Kmalu je postal najboljši mandolinist v šoli, zato so mu dovolili igrati kitaro.
Pri šestnajstih letih je prvič zaigral v bendu, v zabaviščnem klubu "Echo 61" Druge gimnazije, kjer je spoznal Kornelija Kovača, Zorana in Fadila Redžića . <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref> Ko je skupina razpadla, je Bebek nadaljeval z igranjem pri bratih Redžić vse do [[Indexi|Fadilove]] selitve na Indekse. Takrat ga je Edo Bogeljić povabil v skupino Kodeks. V [[1960.|šestdesetih letih prejšnjega stoletja]] je bil pevec in ritem kitarist skupine Kodeks. Okoli [[1969|leta 1969]]. spoznal [[Goran Bregović|Gorana Bregovića]] in z njimi začel peti. <ref name=":0" /> Leta [[1969]]. so igrali v [[Dubrovnik|dubrovniškem]] baru "Splendid", kjer jih je opazil Italijan Renato Pacifico in jim ponudil, da igrajo v njegovem klubu v [[Neapelj|Neaplju]]. <ref name=":0" /> Skupina se je preselila v [[Italija|Italijo]] in imela več kot uspešno kariero, dokler se skupini ni pridružil Milić Vukašinović, ki je s seboj prinesel nov glasbeni vpliv in skupina je začela zanemarjati Željka, saj ni več potrebovala pevca. Bebek je skupino zapustil [[1970|leta 1970]], se vrnil v Sarajevo in z Edom Bogeljičem (ki je Codes zapustil nekaj mesecev po njihovem odhodu v Italijo) ponovno ustanovil New Codes. Skupina je imela malo uspeha, a Željko je kmalu moral služiti [[Jugoslovanska ljudska armada|vojsko]] .
Po obdobju sovražnosti, leta [[1972]] . (po Bebekovi vrnitvi iz vojske) je Bregović povabil Bebeka, da zapoje s svojo novo skupino Jutro, ki se je kmalu preoblikovala v Bijelo Dugme. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref>
Bebek je svojo kariero od [[1974|leta 1974]] nadaljeval kot pevec in občasni bas kitarist zasedbe Bijelo Dugme. do leta [[1984]] . Leta [[1978]] posnel solo album "Skoro da smo isti" z bobnarjem Điđijem Jankelićem, kitaristom Edom Bogaljićem in klaviaturistom Nevenom Pocrnjićem . Album ni bil velik uspeh. Leta [[1984]], malo pred odhodom iz Bijelega dugmeta, je Bebek posnel svoj drugi solo album "Mene tyra neki vrag". Skupino je uradno zapustil [[23. april|23. aprila]] [[1984]] . leta. S svojim istoimenskim albumom iz leta 1985. "Željko Bebek in Armija B" sta se poskušala vrniti na glasbeno sceno, a brez večjih uspehov.
V svoji samostojni karieri je posnel več uspešnic, kot so "Kako došlo, tako prošlo", "Kučka nevjerna", "Sinoć sam pola kafane popio". « (za katero je besedilo napisal [[Bora Đorđević]] ), »Il' me ženi, il' tamburu kupi«.
Ko [[Razpad SFR Jugoslavije|so izbruhnile vojne v nekdanji Jugoslaviji]], se je Bebek preselil v Zagreb, kjer je nadaljeval življenje in delo.
Sodeloval je na vseh treh poslovilnih koncertih Bijelega dugmeta leta [[2005]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0.483.html:843660-%D0%94%D0%B0-%D0%BB%D0%B8-%D1%81%D0%B5-%D0%96%D0%B5%D1%99%D0%BA%D0%BE-%D0%91%D0%B5%D0%B1%D0%B5%D0%BA-%D0%B2%D1%80%D0%B0%D1%9B%D0%B0-%D1%83-%D0%91%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BB%D0%BE-%D0%B4%D1%83%D0%B3%D0%BC%D0%B5-%D0%9B%D0%B5%D0%B3%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B8-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B0%D1%87-%D1%98%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%BE%D0%BC-%D0%B8%D0%B7%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BE%D0%BC-%D0%BF%D0%BE%D0%B4%D0%B3%D1%80%D0%B5%D1%98%D0%B0%D0%BE-%D0%BD%D0%B0%D0%B4%D0%B5-%D1%84%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0|title=Да ли се Жељко Бебек враћа у "Бијело дугме"? Легендарни певач једном изјавом подгрејао наде фанова|website=NOVOSTI|language=sr|accessdate=2021-02-05}}</ref>
== Diskografija ==
=== Bijelo dugme ===
* Kad bi bio bijelo dugme (1974)
* Šta bi dao da si na mom mjestu (1975)
* Eto! Baš hoću (1976)
* Bitanga i princeza (1979)
* Doživjeti stotu (1980)
* Uspavanka za Radmilu M. (1983)
=== Solo ===
* Skoro da smo isti (1978)
* Mene tjera neki vrag (1984)
* Armija B (1985)
* Niko više ne sanja (1989)
* Pjevaj moj narode (1989)
* …Karmin, pjesma i rakija (1990)
* … A svemir miruje (1992)
* Gori svijet, ….. ti ćeš ga ugasiti (1993)
* Puca mi u glavi (1995)
* S tobom i bez tebe (1999)
* Ošini po prašini (2000)
* Kad poljubac pomiješaš sa vinom (2012)
* Ono nešto naše (2017)
* Mali oblak ljubavi (2021)
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/301206/Zeljko-Bebek-pevao-Selmi-nakon-38-godina Željko Bebek po 38 letih zapel Selmo ("Blic", 13. 1. 2012)]
* [https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2021&mm=03&dd=02&nav_id=1820095 Željko Bebek: Bijeli Dugmet sem zapustil, ker nisem želel peti Ravna ti je Jugoslavija (B92, 2. 3. 2021)]
* [https://www.nportal.rs/vest/16536/stars/poznati/zeljko-bebek-napustanje-grupe-bijelo-dugme PO 3 DESETLETJIH: Bebek zaradi te pesmi zapustil Bijelo dugme (Nportal, 15. 3. 2022)]
[[Kategorija:Rojeni leta 1945]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
n3eczn4dwg5if6zp5p1ttprkrqq3zob
Divlje jagode
0
521730
5724668
2022-07-28T08:01:51Z
EmiliaITČA
207895
Nova stran z vsebino: '''Divlje jagode''' so [[SFRJ|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosanski]] [[hard rock]] in [[Heavy Metal|heavy metal]] skupina<ref>{{Navedi knjigo|title=Ilustrovana YU rock enciklopedija : 1960-1997|url=http://worldcat.org/oclc/1051712375|publisher=Geopoetika|date=1998|isbn=86-83053-08-3|oclc=1051712375|first=Janjatović,|last=Petar.}}</ref> nastala je leta 1977 v Zagrebu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Divlje Jagode|url=https://www.discogs.com/artist/8464...
wikitext
text/x-wiki
'''Divlje jagode''' so [[SFRJ|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosanski]] [[hard rock]] in [[Heavy Metal|heavy metal]] skupina<ref>{{Navedi knjigo|title=Ilustrovana YU rock enciklopedija : 1960-1997|url=http://worldcat.org/oclc/1051712375|publisher=Geopoetika|date=1998|isbn=86-83053-08-3|oclc=1051712375|first=Janjatović,|last=Petar.}}</ref> nastala je leta 1977 v Zagrebu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Divlje Jagode|url=https://www.discogs.com/artist/846484-Divlje-Jagode|website=Discogs|accessdate=2022-07-28|language=en}}</ref> Bili so zelo priljubljena skupina na območju nekdanje Jugoslavije. Maja 1977 je Sead Lipovača skupaj z Anto Jankovićem, Nihadom Jusufhodžićem, Mustafo Ismailovskim in Adonisom Dokuzovićem ustanovil Divlje jagode. Izdali so več singlov in dvanajst albumov, leta 2006 pa so izdali box set z desetimi albumi in enim singlom.<ref>{{Navedi splet|url=http://divljejagode.com/|title=Divlje jagode site|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080826001312/http://divljejagode.com/|archivedate=2008-08-26}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Maja [[1977]] so se po dolgem premisleku odločili za spremembo imena v 'Divje jagode'. Jeseni istega leta so za takrat vodilno založbo v državi 'Jugoton' posneli prvi singel, ki je vključeval dve skladbi, balado 'Jedina moja' (ki je dosegla velik uspeh) in 'Rock 'n' Roll'. . Besedilo za pesem "Jedina moja" je napisal Ante Janković, glasbo pa Sead Lipovača. V začetku leta [[1978]] je izšel drugi singel, na katerem je priredba stare bosanske sevdaline Moj dilbere in na B strani čustvena balada Prijatelj. Istega leta je izšel njihov tretji singel, s katerim so pridobili precejšnjo popularnost med občinstvom in velikim številom svojih oboževalcev. Na singlu sta skladbi Patkica in Kad bi vi, gospa. Po izidu singla se 'Jagode' odpravljajo na mini turnejo po [[Bihać|Bihaću]] in okolici. Konec leta se odpravijo v studio posnemat svoj prvi album. Album Divlje jagode je izšel leta [[1979]], izdala pa ga je založba [[Jugoton]].<ref name=":0" /> Material na albumu je sestavljen iz devetih skladb, med drugim pa so tu znane balade Krivo je more in nova različica pesmi Jedina moja. Večina ostalih skladb je na temo hard rocka in po vzoru [[Deep Purple]] in [[Black Sabbath]]. Besedilo je napisal Ante Janković, glasbo Sead Lipovača, produkcijo pa Vladimir Delač. Po izidu albuma si je skupina vzela nekaj časa premora, saj so nekateri člani odšli na služenje vojaškega roka.
Takrat jih je zapustil Mustafa Ismailovski in se pridružil pop skupini Srebrna krila. Sead Lipovača sodeluje z [[Marina Tucaković|Marino Tucaković]], ki piše besedila za singla "Hoćeš li me voljet sutra" in "Nemam ništa protiv / Bit će bolje".
=== 1980 ===
V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so Divlje jagode spet delovale, pred njimi pa je na koncertih nastopala skupina BAG iz Bihaća. Sead Lipovača opazi njihovega basista Alijo Alena Islamovića in ga povabi med 'jagode'. Težave pa nastanejo, ko mu Lipovača pove svoje načrte, da gre celotna skupina v Sarajevo, a Islamoviću uspe rešiti težavo s starši in odide ustvarjati svojo glasbeno kariero z 'Divljimi jagodami'.
Po izdaji prve plošče Divlje jagode je prišlo do nesporazuma s strani založbe Jugoton in nezadovoljen s promocijo albuma se je Lipovača preselil v [[Sarajevo]], kjer je podpisal pogodbo z založbo "Diskoton". V začetku leta 1981 so 'Divlje jagode' sestavljali Sead Lipovača (kitara), Ante Janković (vokal), Alen Islamović (bas kitara) in Nasko Budimlić (bobni, ki jih je Islamović pripeljal iz skupine 'BAG').
V začetku leta 1981 so odšli v Beograd in v studiu 'Druga maca' posneli svoj drugi album Glass Hotel, ki ga odlikuje heavy metal zvok. Album napoveduje pesem "Autostop", ki je bila zelo priljubljena (tako zaradi glasbe kot besedila<ref>{{Navedi splet|title=Divlje Jagode - Autostop|url=https://tekstovi-pesama.com/divlje-jagode/autostop/15685/1|website=Tekstovi Pesama|accessdate=2022-07-28|language=sr}}</ref>) in takrat so jo predvajale vse televizije. Album je izšel sredi leta 1981<ref>{{Citat|title=Divlje Jagode - Stakleni Hotel|url=https://www.discogs.com/release/1377225-Divlje-Jagode-Stakleni-Hotel|accessdate=2022-07-28|language=en}}</ref>, izdaja pa jo založba 'Diskoton' iz Sarajeva. Producenta materiala sta bila Lipovača in Enco Lesić, besedila pa so napisali Goran Petranović (vokalist skupine 'Elvis J. Kurtovic'), Marina Tucaković in Alen Islamović. Uvodna tema albuma je bila skladba "Autostop", ki jo je napisal Petranović, pesem "Kako si topla i mila" pa je postala največja uspešnica s tega albuma. Velik uspeh sta poželi tudi baladi "Dotakni se me, odnesi bolečino" in "Najdi pot". Ker jih je vodil heavy metal stil, se je Lipovača na koncertih obnašal kot Angus Young iz [[AC/DC]], pojavljal se je v kratkih hlačah ter izvajal različne skoke in tekanje po odru. V letu 1981 so 'Divlje jagode' nastopile na številnih koncertih, med katerimi so bili koncert žrtvam Bosanske krajine, rock festival v Bihaću (BROF), septembra pa so na beograjskem hipodromu skupaj z Bijelim Dugmetom gostili zasedbo. [[Iron Maiden]], ki je takrat prvič prišla na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
== Sklici ==
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Rock skupine]]
[[Kategorija:Metal skupine]]
3q1dqahk6oijpr3zjirj76obwflcicb
Uporabniški pogovor:178.58.143.213
3
521732
5724707
2022-07-28T09:30:39Z
Yerpo
8417
!
wikitext
text/x-wiki
<!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice -->
{{Polje za ostale strani
| type = warning
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Seznam suverenih držav|, kot ste to počeli na strani [[:Seznam suverenih držav|Seznam suverenih držav]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 28. julij 2022 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px"
{{!}}-
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}
ixx47hgnxn9zofswcl38mxm1fhs71vy
Sergej Gončar
0
521733
5724720
2022-07-28T10:28:01Z
Бучач-Львів
126137
Бучач-Львів je premaknil(-a) stran [[Sergej Gončar]] na [[Serhij Hončar]]: on je Ukrajinec, ne Rus
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Serhij Hončar]]
lh3en32ilkfgq786m21mf7odw0mssox
Pogovor:Sergej Gončar
1
521734
5724722
2022-07-28T10:28:01Z
Бучач-Львів
126137
Бучач-Львів je premaknil(-a) stran [[Pogovor:Sergej Gončar]] na [[Pogovor:Serhij Hončar]]: on je Ukrajinec, ne Rus
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Pogovor:Serhij Hončar]]
q40kz3n70a640kj96gxfnqf7iqv7003